Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 11. oktobra 2018 - Leto XXVIII, št. 41 stran 2-3 DSS RAČUNA NA PODPORO OBEH VLAD BUKOVNIŠKO JEZERO PRIVABLJA IZ LETA V LETO VEČ TURISTOV stran 4 V TEM ŠOLSKEM LETU PONOVNO BRALNE URICE NA PORABSKIH ŠOLAH stran 5 Paučena vrnjica stran 8 2 Pripravlja se program za gospodarsko osnovo Porabja Minister za Slovence sprejel predstavnike zamejskih organizacij DSS RAČUNA NA PODPORO Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik se je 3. oktobra na ločenih spoznavnih srečanjih sestal s predstavniki krovnih organizacij avtohtonih slovenskih skupnosti v sosednjih državah. Srečanja so bila namenjena medsebojni seznanitvi ob nastopu mandata ministra, iz- Predsednika porabskih krovnih organizacij (z leve Martin Ropoš, z desne Jože Hirnök) z ministrom Petrom J. Česnikom in državno sekretarko Olgo Belec postavitvi ključnih aktualnih problematik po posameznih državah s strani predstavnikov krovnih organizacij in predstavitvi prioritet Urada v tekočem mandatu. Iz Italije sta se srečanja udeležila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, iz Avstrije poslovodeči tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Marko Oraže, predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik in podpredsednik Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Branko Lenart, iz Madžarske predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, iz Hrvaške pa predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman. Na vseh sestankih je prevladovalo pozitivno vzdušje in naravnanost k skupnim ciljem. Tako minister kot državna sekretarka Olga Belec sta izpostavila naravnanost k dogovorom in skupnim rešitvam, ki bodo v bodoče slovenskim skupnostim omogočale še tesnejše stike z matično državo. Vir: Urad za Slovence porabje.hu Državna slovenska samouprava je že od začetka septembra vodila pogovore z raznimi strukturami v Porabju, da bi se tudi na podlagi njihovih idej in načrtov sestavil program gospodarskega razvoja območja, kjer živimo Slovenci kot avtohtona narodna skupnost. Podlago za pripravo gospodarskega razvojnega programa Porabja zagotavlja priporočilo 17. zasedanja slovensko-madžarske medvladne mešane komisije, v katerem komisija »predlaga obema stranema vzpostavitev sistema za gospodarsko osnovo za slovensko narodno skupnost v Porabju, tudi s pomočjo virov EU, kot je to urejeno za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji. SMMK še nadalje izraža upanje, da se bodo proračunski viri, namenjeni za gospodarsko osnovo avtohtonih narodnih skupnosti v skladu z veljavnim zakonom na osnovi programov pristojnih narodnostnih organizacij, lahko uporabili kot nepovratna sredstva.« Madžarska vlada je zapisnik potrdila s sklepom, za izvajanje sklepa je določila Ministrstvo za finance, partner ministrstva s strani narodne skupnosti je Državna slovenska samouprava. »Okrog julija so se začeli prvi pogovori,« smo zvedeli od predsednika DSS Martina Ropoša, »na njih je sodelovala tudi slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss. Razen finančnega ministrstva je partner v projektu tudi Urad predsednika vlade. Na tristranskih pogovorih so določili, da mora dati gospodarski razvojni program pripraviti Državna slovenska samouprava.« Potem, ko je občni zbor DSS potrdil, da bo program dala pripraviti DSS, so poiskali primerno podjetje, in sicer Tend-R Vision d.o.o., ki ima Martin Ropoš, predsednik DSS s podobnimi programi veliko izkušenj. Z njimi so podpisali pogodbo. Priprava programa bo stala 5 milijonov forintov, kritje za tri milijone je prevzela Državna slovenska samouprava iz lastnega proračuna, za ostali del so poslali prošnjo državnemu sekretarju za narodnosti Miklósu Soltészu in upajo, da bo ugodno rešena. »Program mora Tend-R Vision d.o.o. pripraviti do 15. oktobra in ga predati Državni slovenski samoupravi, ki ga po pregledu in morebitnih dopolnilih mora do 15. novembra poslati na Ministrstvo za finance, ki ga bo potem poslalo na vlado. Po njihovih informacijah naj bi se vlada še do konca leta odločila tudi o tem, koliko sredstev nameni izvajanju programa,« je optimist predsednik Ropoš, ki doda, da se bo program izvajal tri leta. V prvem krogu »domačih« pogovorov so povabili župane porabskih občin, vključno z monoštrskim županom, pri Monoštru so upoštevali le na- Porabje, 11. oktobra 2018 črte, ki so povezani s slovensko skupnostjo. »To je pilotni program, kaj takega še ni bilo, saj je tu partner narodnostna organizacija,« je povedal Martin Ropoš. »Županija je pri tem le toliko zraven, da mora biti naš program v skladu z županijskim razvojnim programom. Župani so nas in predstavnike podjetja Tend-R Vision d.o.o. seznanili z načrti in tudi sedanjimi investicijami, našteli pa so tudi tiste načrte, pri katerih niso bili uspešni na razpisih. Na teh pogovorih se je vse vrtelo okrog večjih investicij, kot so izgradnja kanalizacije po tistih vaseh, kjer je še ni, obnova občinskih cest ali stavb. Seveda smo jih opozorili, da gre za razvoj celega območja, naj razmišljajo v tej smeri. To so tudi upoštevali, vsi so se strinjali tudi z obnovo cestne infrastrukture, recimo med Monoštrom in Gornjim Senikom ali Števanovci.« V prvem krogu pogovorov so sodelovali tudi predsedniki slovenskih samouprav, saj kot je povedal predsednik Ropoš, vse investicije morajo biti povezane s slovensko skupnostjo, program mora dokazati tudi to, kako bo služil razvoju skupnosti. V drugem krogu so imeli pogovore s predstavniki društev, večinoma s slovenskimi društvi (društvo upokojencev, mladinsko društvo, Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, športna in gasilska društva). V ta krog so povabili tudi podjetnike, ki delajo na tem območju. »Tu smo videli, da zadeve niso tako enostavne, sploh ko smo povedali, da v prvi vrsti gre za slovensko skupnost. Kaj boš s podjetnikom, ki deluje recimo na Verici, 3 Monoštrska delegacija v Gruziji O OBEH VLAD je pa po rodu Madžar? Je že investiral in želi dejavnost širiti. Težko je njega izključiti, saj tudi on prispeva k razvoju območja,« je razmišljal Martin Ropoš in dodal, da se bodo morali pri razpisih (ko se bo kandidiralo za sredstva) postaviti taki kriteriji, ki bodo dali prednost Slovencem in slovenskim društvom ali podjetjem itd. Ko se bo program poslal na finančno ministrstvo, se bo verjetno naredila »selekcija«, saj se bodo za določene investicije verjetno predlagala sredstva iz EU. Martin Ropoš meni, da bo taka investicija Program namreč mora dobiti čim večjo legitimnost, zato so že obvestili tudi občine, ki naj bi s sklepom potrdile program, za potrditev bodo prosili tudi slovenske samouprave po vaseh. Civilne organizacije pa naj bi podpisale izjavo, ki jo pripravi Tend-R Vision d.o.o. Po mnenju predsednika DSS so najbolj enotni bili vsi akterji pogovorov v tem, da se mora posodobiti cestna infrastruktura v Porabju (tako državne ceste kot občinske) in se narediti kanalizacija, kjer je še ni. Po njegovem mnenju je zelo Od 27. septembra do 2. oktobra se je v Gruziji mudila delegacija monoštrske občine, župan Gábor Huszár, svetnica Marta Kovács, svetnik Ferenc Sütő, poslovodja SZET d.o.o. József Gál in tolmač Attila Dončec, ki je vrnila lanski obisk Gruzijcem. 29. septembra so se udeležili občinskega praznika mesta Tskaltubo. Dopoldne so prisostvovali ortodoksni božji Slovenska ves s ptičje perspektive gotovo kanalizacija. Bodo pa projekti, ki se bodo finansirali iz madžarskega proračuna. »Rekli so nam, da bodo poskusili čim več investicij dati v to kategorijo, saj je to bolj enostavno in se da v treh letih marsikaj narediti.« Sam program bo prikazal tudi dejansko stanje v Porabju, koliko ljudi živi tukaj, kakšna je njihova starostna struktura, kakšna je njihova izobrazba, koliko podjetij ali samostojnih podjetnikov je na tem območju. Kot glavni nosilec projekta je DSS obvestila tudi vse pristojne urade (okrajni in županijski vladni urad, županijsko skupščino, poslanca območja v parlamentu, upravo narodnega parka Őrség itd.) o tem, kaj se pripravlja. pomembno, da pride podpora tudi do posameznikov, »do malega človeka« (obrtniki, mali kmetje, sadjarji itd), ki naj občutijo, da jih podpirajo tudi zato, ker so Slovenci. Posebej je izpostavil tudi mlade. Na vprašanje, ali približno ve, kakšna naj bi bila okvirna vsota, ki jo bo madžarska vlada namenila za razvoj Porabja, je predsednik DSS odgovoril nikalno, obenem je podčrtal, da priporočilo mešane komisije govori o obeh straneh, torej se računa tudi na podporo slovenske vlade. Kot je izpostavil, v razvojnem programu bodo verjetno tudi take točke, ki jih madžarska vlada ne bo podpirala, predvsem pri teh se računa na pomoč slovenske vlade. Marijana Sukič službi v baziliki, nakar so se udeležili skupaj z delegacijo iz Latvije pogovorov v mestni hiši. Največ govora je bilo o možnostih gospodarskega, turističnega in kulturnega sodelovanja med državama in tudi občinama. Na pogovorih so naši gruzijski gostitelji večkrat izrazili željo po izgradnji logističnega centra v Monoštru. Našo delegacijo je s svojo navzočnostjo počastila tudi Njena ekselenca Viktória Horváth, madžarska veleposlanica v Gruziji. Na uradnem obisku so člani delegacije spoznali naravne, kulturne in sakralne znamenitosti ne le v mestu Tskaltubo, temveč v širši regiji. Očarala jih je tudi njihova gastronomija. Besedilo in foto: Ferenc Sütő Ob svetovnem dnevu starejših občanov v Monoštru V okviru ekumenske božje službe v monoštrski baročni cerkvi in na proslavi v gle- dališki dvorani so starejšim občanom v Monoštru voščili ob svetovnem dnevu starej- Porabje, 11. oktobra 2018 ših. Dogodka se je udeležilo kakih dvesto upokojencev. V gledališki dvorani jih je nagovoril župan občine Gábor Huszár in jim zaželel dobro zdravje ter srečna upokojenska leta. Andrea Fabián, vodja doma starejših, je v svojem nagovoru izpostavila, da so na območju občine obiskali 365 občanov, starejših od 80 let, in jim voščili z rožami ter darilnimi paketi. Program so zaključili z večerjo v restavraciji Lipa, kjer so se nekateri – kjub letom – tudi zavrteli. L.R.H. 4 Elizabeta Horvat – direktorica Zavoda za okolje in turizem v Občini Dobrovnik PREKMURJE Kureča kauža »Mura, Mura,« se je zadnjo nedelo v meseci septembri čülo iz več kak štiri gezero lamp navijačov na soboškom varaškom stadioni, steri se zove Fazanerija. Pauleg prekmurskih je bilou na tribunaj ške okauli šeststo navijačov mariborske ekipe, tak ka je stadion biu pun. Karte se je nej dalo več küpiti že tri dni pred tekmov. Rokau na srce, večina domanjih navijačov je nej brodila, ka de »čarno-belim« gratalo dojobladati »vijolice«, stere so lani, gda je Mura ške špilala v drügi slovenski nogometni ligi, »cvele« v erični Ligi prvakov. Pauleg toga je Mura zadnje tri tekme pred tau zgibila, Maribor pa je v prvi 10. kraugaj najbaukše slovenske nogometne lige ške nej zgübo niti ene tekme. Fotbal je takši šport, ka leko mali dojoblada velkoga. In tak se je na zadnjo septembrsko nedelo zgaudilo tüdi v Soboti. 4:1 je na konci pisalo na semafori. Najbole mi je do srca prišlo tau – brodim, ka nej samo meni – ka je ške najmenje deset minut po tistom, ka je sodnik sfüjčko konec tekme, velka večina domanji navijačov ostala, fejst paukala z rokami in se drla: »Mura, Mura…..«. In če smo kurečo kaužo daubili zavolo toga lejpoga dogodka, smo jo na žalost na isti den daubili ške zavolo lagvoga tö. Pauleg Sobote, v vesnici Tišina, sta žitek zgübila dva človeka. Iz nevoščenosti naj bi 59-letni moški vmauro (po tistom se je sam obeso) svojo 46- letno sausedico, za stero je steu, ka bi bila več kak pajdaša. Mrtvo je na dvorišči njenoga doma zosmikano najšo njeni brat, glij po tistom, ka je prišo domau z Murine tekme. Silva Eöry BUKOVNIŠKO JEZERO PRIVABLJA IZ LETA V LETO VEČ TURISTOV Občina Dobrovnik je mala, vseeno pa jo iz leta v leto obišče več turistov. Lani jih je bilou že več kak 70 gezero. »Dobrovnik je že te, gda je ške nej meu svojo občino, biu znani po turizmi. Sploj Bukovniško jezero in njegva okolica sta že od nekda sveta valala za mesto, gé geste dobra energija,« mi je prva, gda sam jo gorziskala, povedala direktorica Zavoda za okolje in turizem Dobrovnik Elizabeta Horvat in cujdala: »Nej samo jezero, turiste s svojo ponudbo privabla tüdi firma Ocean Orchids, pauleg toga se v naši krčmaj gost leko tüdi dobro nagej in kaj dobroga spige. Fontoško je tüdi tau, ka sodelüvlemo vsi, od Goričkoga do Lendave, in pošilamo turiste eden k drügomi. Gnesden je nej več tak, ka bi lidge prišli v terme in tam en keden ležali in se samo jom že duga leta stogi kapela svetoga Vida, pauleg nje pa je zdravilni izvir vode, steri nosi isto ime: »Že naši starci so čütili, ka je ši postogi 15 do 20 minut, pravijo pa, ka leko v enom dnevi vösprobaš največ tri do pet točk.« Po tistom, ka je iz leta v leto Elizabeta Horvat tü sredi gauške dobra energija. In tak so 1828. leta postavili tau kapelico. Sredi junija, gda mamo bučo, pride dosta lüstva, tüdi po več gezero. Za vodau so že dugo na- več turistov začnilo oditi k njim, so pri jezeri napravili eno velko parkirišče, na enom tali so ga tak vredvzeli, ka leko tam stanejo avtodomi. Majo pa v dobrovniškom Zavodi za okolje in turizem ške dosta planov. Aktualno sodelüvlejo v septembra lani, so partnere najšli na Rovaškom v Varaždini in Ludbregi, pa v Veržeji. Do zdaj so že obnauvili in dodatno opremili informacijski center pri jezeri, pripravili do promocijski film, v programe, stere ške pripravlajo, pa do vključili domanje turistične ponudnike. Polno doživetje je projekt - v njem sodelüjejo ške trge partneri z Vogrskoga (občini Nagyrécse in Magyarszerdahely pa Univerza Pannon iz Nagykanizse), pauleg njih pa ške TIC Moravske Toplice. Namenjen je držinam in mlajšom, tak iz vrtcov kak šaul. »Do konca leta mo vredvzeli pravljični park. Mamo štiri pravljična bitja, stera živejo ob Bukovniškom jezeri. Tau so Škrat Blagodejnik, Žabec Jezernik, Vila Rusalka in Vila Orhideja. Dobili mo tüdi nauvo pravljico, v steroj do nastaupali tej liki,« je ške pravla Elizabeta Horvat in raztolmačila, ka do napravlene Pravijo, ka naj bi voda iz Vidovoga izvira pomagala pri zdravljenji vida, sluha, prebavil, živčevja in kouže koupali, zdaj škejo tüdi kaj viditi in doživeti. Ovak pa k nam odi tüdi dosta organiziranih skupin z avtobusi. Tau so tüdi različna drüštva. Tisti, steri so želni adrenalina, pa radi pridejo v pustolovski park. Med njimi je največ mlajšov.« Bukovniško jezero je umetno, akumulacijsko jezero (víztározó), steroga so napravili tak, ka so zajezili reko Ledavo, ka ne bi poplavlala. Velko je približno sedem hektarov. Okauli njega je gauška, največ je bukovoga drevja. Med drev- zaj pravli, ka je zdravilna. Pred leti smo té izvir malo bole vredvzeli. Tü si vsakši leko brezplačno natoči vodau in jo odnese domau.« Nej je samo voda zdravilna. Pred leti so radiestezijske raziskave pokazale, ka je pri Bukovniškom jezeri blagodejno zdravilno sevanje. Po tistom so začnili v Prekmurje oditi lidge z vsej koncov in krajov Slovenije in tüdi tihinci: »Bioenergetiki so najšli okauli 50 točk, od toga jih je zdaj označenih 26. Vsakša točka je za drügi beteg. Tü leko vsak- V gauški pri Bukovniškon jezeri majo tüdi pustolovski park trej projektaj, stere so s partneri (z Rovaške in Madžarske) prijavili v okviri čezmejnoga programa sodelovanja Interreg. »Ob pomauči evropskih penez mo napravili ške en stopaj naprej pri razvoji našoga turizma. Vsevküper mo daubili 229 gezero evrov, in sicer za projekt Zeleno želimo 86 gezero, Polno doživetje 75 in Piknik v vinogradih 68 gezero evrov.« Za projekt Zeleno želimo, s sterim so se začnili spravlati Porabje, 11. oktobra 2018 tüdi interaktivne table v trej gezikaj. Tretji projekt, pri šterom so oba partnera najšli na Vogrskon (društvo Zalai Borút in turistična pisarna iz Zalakarosa) pa je namenjeni razvoji vinogradniškoga in vinskoga turizma. V zidini, v steroj je kulturni dom, do napravili vinoteko, v steroj do leko pripravlali degustacije in odavali vino domanji vinogradnikov. Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in arhiv Občine Dobrovnik. 5 V TEM ŠOLSKEM LETU PONOVNO BRALNE URICE NA PORABSKIH ŠOLAH Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je tudi v tem šolskem letu ponudila sodelovanje porabskim šolam v obliki bralnih uric, ki so jih že v preteklih letih izvajale knjižničarke murskosoboške knjižnice. Učencem in učiteljem pa je na voljo za izposojo pestro knjižnično gradivo, ki ga v Porabje vsaka dva tedna pripelje bibliobus. Slovenščina ponuja mladim bralcem čudovite pravljice in mladinska dela domačih in tujih priznanih avtorjev, zato je prav, da se s tovrstnimi knjigami seznanjajo tudi učenci, ki se v Porabju učijo slovenščino. Števanovsko dvojezično osnovno šolo je v v Sloveniji in tudi v številnih evropskih državah med bralci že nekaj časa zelo popularna. Gre za zgodbe, ki so predelane ali na novo ustvarjene in so namenjene odraslim bralcem, ki težje berejo iz različnih razlogov. Tako je na posebni polici v knjižnici zbranega že Knjižničarka Metka pripoveduje petek, 28. septembra, obiskala knjižničarka Metka in učencem nižjih razredov interpretirala nekaj čudovitih pravljic. Učenci so bili navdušeni in z velikim zanimanjem so si na koncu ogledali in prelistali vse knjige. Nekateri so se spo- kar nekaj knjižnega gradiva z oznako Lahko branje, med drugim tudi znana slovenska romana Visoška kronika in Pod svobodnim soncem, prav tako pa je v lažje berljiv jezik prirejena svetovno znana tragedija Romeo in Julija. Pred prvi vrsti namenjena tovrstna literatura. Soustvarjalka nove knjige, ki nosi naslov Tu je doma ljubezen, pa sem tudi jaz (avtorica prispevka), saj sem Karolinino izvirno zgod- tuji jezik, zato sem direktorici knjižnice predlagala, naj se na bibliobusu uredi polička z lahkim branjem za bralce, ki težje berejo, tudi tiste v Porabju, ki bi sicer brali slovenske knjige, a se jim literarni jezik zdi pretežek. Zato toplo priporočam, da si izposojate tudi knjige lahkega branja. V imenu porabskih učencev in učiteljev se tako zahvaljujem murskosoboški knjižnici za njen prispevek pri širjenju in ohranjaPravljice, ki so navdušile učence nižjih razredov nju slovenskega jezika v Porabju, bo pomagala prirediti v lahko kajti vsaka tovrstna aktivnost branje. Na predstavitvi knjige iz Slovenije je v veliko pomoč sem poudarila, da je tovrstna predvsem nam učiteljem, ki literatura dobrodošla pomoč poučujemo slovenščino, saj si in obogatitev učenja jezika in tudi sami ob predstavitvi razohranjanja stika s slovenskim ličnih knjižnih novosti v slojezikom za vse, ki se učijo slo- venščini širimo obzorja. Metka Perger venščino kot drugi oziroma Mobilni tudi malčki v Sakalovcih Deklice iz 6. razreda listajo knjigo lahkega branja mnili tudi pravljic, ki so jih že slišali v preteklem letu, zato so knjižničarko Metko prosili, naj jih ob naslednjem obisku spet prinese. V višjih razredih pa je predstavila knjižno novost, imenovano lahko branje, ki je kratkim je postala knjižna polica bogatejša še za eno knjigo lahkega branja, ki so jo skupaj s pisateljico Karolino Kolmanič ustvarili odrasli bralci z lažjimi in težjimi duševnimi motnjami in prav njim je v Malčki sakalovskega vrtca »Pravljični otok« so se pred kratkim udeležili prometnega dneva. V Zelenem parku so se na igriv način spoznavali s tem, kako biti varen udeleženec v prometu, pri tem jim je pomagal Gábor Kovač, policist, odgovoren za Sakalovce. Teden mobilnosti so zaključili v kulturnem domu in pred njim, kjer so se igrali s pajaci na hoduljah in žonglerji z žogami. L.R.H. Porabje, 11. oktobra 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Gde nega nej baute pa nej krčmé V Železni županiji je vsigdar več taši vasi, gde nega baute ali krčmé ali so že zaprli obadvajo. Tau so male vasi, gde največkrat menje lüstva žive kak stau, pa tej so tö starejši ali kakšni tihinci, steri v vesi nikdar ne kipüvlejo. Zavolo tauga se ne splača bauto ali krčmau gordržati, zato ka v bauti se samo tašo kipüvle, ka je najbola potrejbno. Ranč tak v krčmej tö nega haska v taši mali vesnicaj, gde na den menje lüstva odi pit kak dvajsti. Tej problemi so se že nej zdaj začnili, liki več lejt nazaj, gda so se odprle velke baute, nakupovalni centri, gde se je vse dosta bola fal odavalo kak po veški bautaj. Dapa najvekša baja zato itak tau bila, ka skur vse baute pa krčme v Železnoj županiji so te čas že privatne gratale, pa tej velki multinge so te male požrli. Dočas ka so v tej mali vasaj zadruge (ÁFÉSZ) mele prejk te baute pa krčme, je niše nevolé nej bilau. Če so ranč v minusi bile vsakšo leto, zadruge so baute pa krčme samo rejdko zaprle, zato ka zvün tauga so mele še drüge dejavnosti, ka so njim hasek delale. Mali podjetnik si je tau nej mogo dopistiti, baukše zopodo, če je nazajdau bauto pa krčmau zadrugi, dapa oni so potejm te več znauva nej odprli. Zavolo tauga zdaj več taši mali vasi mamo, gde lüstvo kipüvat v bližnji varaš odi, mislim, najbole na tiste, steri v slüžbo tak ta odijo. Starejšim ostane potujoča bauta, gde na keden trikrat leko krü pa mlejko küpijo, ali na keden gnauk je gorpoišče Family frost, gde se že skur vse dobi. Gde še toga nega, tam občina svoje lidi z malim kombijom, steroga socialni delavec vozi, na keden gnauk v varaš ali vekšo ves pela, gde si sami leko nutspokipüvajo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Pahor na 73. zasedanju Generalne skupščine OZN Predsednik Borut Pahor je v govoru na začetku 73. zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku izrazil trdno podporo Slovenije večstranskim procesom, vladavini prava in človekovim pravicam oziroma 70 let staremu sistemu, ki skuša preprečiti ponovitev grozot svetovne vojne. »Nobena država ne bo imela koristi, če bo stremela le k uveljavitvi svojih interesov,« je dejal Pahor in države pozval k utrditvi multilateralizma kot edinega načina za zavarovanje miru in varnosti za prihodnje rodove. Slovenija pri tem OZN stoji ob strani. Izrazil je podporo reformam OZN pod vodstvom generalnega sekretarja Antonia Guterresa. Posebej je poudaril pomen mednarodnega prava in sodb mednarodnih sodišč, tudi za spravo v regiji Zahodnega Balkana, na katero meji Slovenija. Pahor se je v nadaljevanju dotaknil nekaj perečih svetovnih problemov. Poudaril je, da brez spoštovanja človekovih pravic ne bo miru in razvoja in zatrdil, da nobena pravica držav, nobene izredne razmere ali politični razlogi ne morejo nikoli upravičiti kršitev človekovih pravic. Predsednik se je zahvalil vsem državam, ki podpirajo dejavnosti sklada za razminiranje ITF, ki ga je pred 20 leti ustanovila slovenska vlada, in omenil dejavnosti odstranjevanja min v Bosni in Hercegovini, Afganistanu in Kolumbiji. Omenil je, da Slovenija s partnerji sodeluje pri odpravljanju lakote in zaščiti okolja ter s tem prispeva k ciljem trajnostnega razvoja. »Razvojna agenda 2030 in Pariški podnebni sporazum sta dokumenta, ki kažeta jasno vizijo za bolj trajnostno prihodnost planeta in blaginjo ljudi,« je dejal Pahor in ob tem poudaril, da je Slovenija pri doseganju ciljev agende 2030 na osmem mestu med okrog 150 državami, na kar je zelo ponosen. Murska Sobota: 23. Oko besede LITERARNO POPOTOVANJE V VZHODNE SLOVENSKE GORICE Stalnica srečanj slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede so za zaključek druženja tudi literarna popotovanja. Prvo popotovanje je bilo v Monošter, med Porabske Slovence, in na Goričko, v Gornje Petrovce, kjer so se pisateljice in pisatelji seznanili s protestantizmom v Prekmurju, zadnje letošnje pa v Vzhodne slovenske gorice s ciljem na Kogu. Če vklopimo domišljijo, so vsa srečanja neke vrste »literarna popotovanja« in prehod iz realnega sveta v svet domišljije, tako za najmlajše kot za najstarejše bralce in seveda tudi za avtorje. O literarnem popotovanju proti koncu zapisa, zdaj še o nekaterih drugih dogodkih, ki so spremljali srečanje, pa smo jih prejšnji teden zgolj omenili zaradi poudarka na podelitvi in pomenu literarne nagrade večernica za najboljše mladinsko delo v lanskem letu. Prejemnica je bila Anja Štefan za pesniško zbirko za otroke Drobtine iz mišje doline, ki je izšla pri Mladinski knjigi z odličnimi ilustracijami Alenke Sottler. Za pokušino prva kitica iz pesmice Le pogumno, le za mano: „Le pogumno, le za mano,/ kmalu bomo našli hrano,/ ne le hrano, boljši svet,/ kjer nam lažje bo živet.”// V uvodnem delu srečanja Oko besede 2018 je Dragica Haramija, predsednica Društva Bralna značka Slovenije, tudi v Porabju priljubljeni pisateljici Karolini Kolmanič izročila Posebno priznanje za širitev bralne kulture, zlasti med mladimi bralci v Sloveniji in v Porabju. Karolina Kolmanič je zaslužna tudi za uvedbo Bralne značke v Pomurju in Porabju. Kot pisateljica je gostovala v številnih pomurskih in tudi slovenskih ter na vseh porabskih osnovnih šolah in s svojim izjemnim posluhom uspela približati književnost mladim bralcem tudi v Porabju, kjer je šibko znanje slovenskega jezika. Med stalnimi udeleženci Očesa besede je zelo pogosto Palčičem (tudi udeležencem mednarodne likovne kolonije v Monoštru) pripravila izjemno antologijo Kriško kraške, »gotovo eno naših najlepših mladinskih Dragica Haramija, predsednica Društva Bralna značka Slovenije, je pisateljici Karolini Kolmanič izročila Posebno priznanje za širitev bralne kulture in uvedbo bralne značke v Pomurju in Porabju tudi tržaški pesnik in pisatelj Miroslav Košuta katerega knjiga Ponikalnice – petinsedemdeset ugank in ena ugotovitev, ki je izšla pri Založbi Miš, z ilustracijami Suzi Bricelj, je bila med petimi knjig«. Potem ga je k sodelovanju povabila katoliška Mladika, kjer sta s Palčičem objavila Minimalčice, zdaj pa mu bo ta založba izdala že šesto knjigo, tokrat o gledališču, katerega umetniški Miroslav Košuta, letošnji nominiranec za nagrado večernica, je stalni gost na srečanjih Oko besede nominiranimi deli za nagrado večernica. Vendar me je pri avtorju, ki je nekaj let po študiju bil novinar na Radiu Ljubljana, zdaj živi in dela v Trstu, zanimalo, kako je z možnostjo objavljanja tamkajšnjih pesnikov in pisateljev. Izpostavlja mladinsko literarno revijo Galeb. Ko je revijo urejala Majda Železnik, ga je nenehno spodbujala k pisanju. Takrat sta z znanim slikarjem Klavdijem vodja je bil nekaj let. Med drugim je dejal, da se počuti popolnoma doma tudi na šolah v Prekmurju in pristavil, da je skupaj z Miškom Kranjcem sodeloval v reviji Mlada pota. Leto 2018 je tudi evropsko leto kulturne dediščine, zato Društvo Bralna značka Slovenije posebej opozarja na knjižno dediščino in na knjige v kulturni dediščini. V razpravi o bralni znački kot Porabje, 11. oktobra 2018 kulturni dediščini so sodelovali Aksinija Kermauner: Pisava-kulturna dediščina sveta: oglje, svinec in silicij; Irena Cerar: Pravljične poti do kulturne dediščine; Dušan Šarotar: Miško Kranjec – kulturna dediščina Prekmurja, in Vesna Radovanovič: Pravljični motivi – kulturna dediščina v Mislicah (Ferija Lainščka), Slavko Pregl se je pridružil s predavanjem o avtorskih pravicah, glavna in odgovorna urednica Darka Tancer Kajnih pa je predstavila revijo Otrok in knjiga. Veliko gledalcev je v Pokrajinsko in študijsko knjižnico privabil film Pout, ki se začne na družinskem srečanju v Križevcih na Goričkem, kjer je v središču pozornosti stric Geza (Bačič), družinski pripovedovalec zgodb. Scenarij za film je pripravil Štefan Kardoš, ki je tudi pripovedovalec povezovalnega teksta v narečju. Štiri generacije rodbine Kutoš obujajo spomine na svoje prednike ob albumu fotografij, kjer ima posebno mesto tako v albumu kot Gezovem srcu fotografija Petra Kutoša v vojaški uniformi ogrske vojske iz leta 1917. Leto prej je bil težko ranjen na vzhodni fronti v majhni ukrajinski vasici Zaturci. Domislijo se, da bodo odpotovali v to vasico, pri čemer Geza pravi, »če pa to doživim, lahko kar na mestu umrem«. (Doživel je in živi naprej ...) Spremljamo sproščeno potovanje, nekatera zgodovinska dejstva in se vmes (lahko) tudi zabavamo. Avtorja filma, ob Štefanu Kardošu še Jože Glažar, sta pripravila gledljiv igrano-dokumentarni ali fiktivno-dokumentarni film, ki je nastal na podlagi posnetkov s potovanja skupine dvajsetih ljudi v Zaturce v Ukrajini, kjer so pred stoletjem resnično umirali tudi mnogi Prekmurci. Tekst in foto: Ernest Ružič 7 Djabočni festival na Slovenski vzorčni kmetiji »TE, GDA MAJO VSI DJABKE, JIH JE ŽMETNO ODATI« Zadnji dvej leti so meli pavri velke nevole. Zavolo zmrzali je tüdi sada bilou malo, sploj djabok. Tak je bilou tüdi na vzorčni kmetiji na Gorenjom Seniki. »V etom leti mamo dosta djabok, zatau smo se odlaučili, ka pa pripravimo djabočni festival. Vsi, steri gnes pridejo k nam, leko do küpili djabke, škeri, ka leko predela sad v sokove, süji sad in marmelade. »Za pravne osebe so zakonski predpisi bole sigurni kak za fizične. Mi sok tak leko odavlemo, ka lidge küpijo djaboka, mi pa jim cuj zaračunamo storitev, ka jih predelamo v sok,« je ške pravla Andreja Kovač in cujdala, ka do v letoš- Razstava djabok na Slovenski vzorčni kmetiji pa tüdi djabočni sok,« je raztolmačila direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač in cujdala, ka je v leti 2018 vseposedi dosta sada bilou, »tau pa je za vse tiste, steri njom leti meli okauli 15 ton djabok. Do zdaj so pobrali sorto jonagold, morajo pa ške sorti topaz in en tau idareda. Na moje pitanje, če ne bi bilou dobro, ka bi napravili hladilni- spraviti zadosta sada za svoje partnere.« Po tistom sam šla v zemenico, gé so se te že na velko vagali djabke. Küpit so jih prišli - po 100 forintov za kilo - tüdi lidge od daleč, celau z Gorenjskoga. Neka jih je küjpo tüdi upokojeni župnik Štefan Šömenek, steroga sam zmautila glij te, gda si je naglajüvo razstavo starih sort djabok. »Dva kedna prva, gda sam tü z mojim administratorom obed mejo, sam vido, ka majo čevapčiče. Ge sam 40 let v Piran odo, samo furt sam tam leko biu samo od pondelka do sobote, zatau ka sam šest vesnic emo, pa sam vsakšo nedelo šest meš mogo slüžiti. V Pirani sam furt leko djo čevapčiče ali pleskavice. Tau meni sploj dobro gesti bilou. In tak sam zdaj pravo Lacini, znaš, eno soboto mi pridemo es, ka mo čevapčiče geli. V Porabji sam što, ka gnes djabočni festival majo. In tak sva prišla gnes. Za obed sva gela čevapčiče, zdaj pa čakava, ka ženske napravijo djabočne reteše, ka tau tüdi trno rad mam,« je povedo Štefan Šömenek in cujdau, ka djabke tüdi kak sad rad ma: »Vsakš den bar dve pogem, zatau sam jih gnes tüdi küpo.« Med tistim, ka sta Silvija Bajzek Grebenar in Mesarina Valika (Valerija Bajzek) začnile pripravlali djabočne retaše, so se začnili v šatori segrejvati tüdi Silvija in Valika se pripravlata, ka te pekle djabkove reteše goslarge, skupina Štrk iz Slovenije, steri so poskrbeli za tau, ka se je na Festivali djabok leko tüdi zaplesalo. Silva Eöry Kejpi: L.R.H. Koncert ob svetovnem dnevu glasbe v Monoštru Skupina Štrk se spravlamo s sadjarskim delom, najbole žmetnou. Te, gda majo vsi djabke, jih je žmetno odati. Vüpam, ka de bar sok tisti, steroga mo bole leko spravili v promet.« Sok si iz djabok leko sami pripravijo, vej pa znamo, ka so pred leti v okviri čezmejnoga projekta »Visokodebelni biseri - UPKAČ«, v Hiši jabolk daubili polnilnico, stera ma takše co, v steroj bi leko djabke stale duže cajta, pa je sogovornica pravla, ka so o tom že premišlavali, samo se je nej tak enostavno prav odlaučiti. Če bi šli v tau investicijo, bi mogli dugoročne pogodbe s küpci (leko tüdi šaulami) napraviti. Pauleg toga bi moglo priti do sodelovanja več sadjarov: »Nevola je tüdi ta, ka se pa leko zgodi, ka de slaba letina, ti pa moraš vseeno Na koncertu ob svetovnem dnevu glasbe, ki so ga priredili v monoštrski gledališki dvorani, sta ansambla – mladinski pihalni orkester in godalni orkester – zaigrala priredbe ljudskih pesmi in koračnice. Na prazniku glasbe so nastopili tudi profesorji glasbene šole in njihovi učenci. »Lani smo uspešno kandidirali na razpisih Nacionalnega kulturnega sklada in sklada Za glasbo, s pomočjo pridobljenih sredstev sta poleti bili obe komorni zasedbi v glasbeni koloniji na pripravah, obenem smo nabavili tudi nova glasbila in tehnično opremo,« je izpostavila ravnateljica glasbene šole Eszter Németh Sebestyén. L.R.H. Porabje, 11. oktobra 2018 ... DO MADŽARSKE Diplomatski spor med Madžarsko in Ukrajino Ukrajinsko zunanje ministrstvo je prejšnji teden izročilo noto madžarskemu veleposlaniku v Kijevu, na podlagi katere je moral madžarski konzul v mestu Beregovo/ Beregszász v 72-ih urah zapustiti državo. Očitali so mu, da je izvajal dejavnost, ki je nezdružljiva z diplomatsko službo. Uvod v spor je bil tajni posnetek na konzulatu, na katerem so Madžari, ki živijo v Ukrajini (Podkarpatje) svečano prejemali madžarsko državljanstvo in tudi madžarski potni list, medtem ko ukrajinska zakonodaja ne priznava dvojnega državljanstva. Madžarsko zunanje ministrstvo je potezo ocenilo kot neprijateljsko in se odzvalo z izgonom ukrajinskega konzula v Budimpešti. Madžarska politika meni, da gre za več ukrepov in zakonskih sprememb, ki so usmerjeni proti zamejski madžarski skupnosti na območju Podkarpatja, in to kljub temu, da je bila Madžarska med prvimi državami, ki je podpirala prizadevanja Ukrajine, da bi se vključila v evroatlantske integracije. V zameno je prosila le to, naj se ne omejujejo pravice madžarske skupnosti v Ukrajini. Kljub temu je sosednja država naredila štiri poteze, s katerimi je kršila pravice tamkajšnje madžarske skupnosti. Najprej je proglasila kot neveljavnega jezikovni zakon, ki je bil prijazen do manjšin, potem sprejela nov medijski zakon, ki ni naklonjen manjšinam. Sprejela je tudi novelo šolskega zakona, ki dovoljuje vzgojo in izobraževanje v maternem jeziku le v vrtcih in na razredni stopnji osnovne šole, na predmetni stopnji je obvezni učni jezik ukrajinščina. V zadnjem času maltretirajo tiste ukrajinske Madžare, ki so sprejeli madžarsko državljanstvo. Po mnenju madžarskih politikov je v ozadju volilna kampanja, saj se v Ukrajini pripravljajo na predsedniške volitve. Obnavljajo se gledališča Vlada je namenila kakih 40 milijard forintov za obnovo podeželskih gledališč. Iz omenjene vsote se bodo obnovila gledališča v Kaposváru, Debrecenu, Veszprému, Győru in Szolnoku. Posodobili bodo tudi Narodno gledališče in gledališče Thalia v Budimpešti. 8 Paučena vrnjica Istina, ka sem že pripovejdo s Šolin Zolinom, redno se Horvat zovéjo, so iz Števanovec, dapa tak mislim, če se tam mimo pelam, na leto gnauk se moram staviti pri njij. Zato, ka dobro znajo pripovejdati pa vsigdar nika nauvoga vejo prajti. Tak je tau bi- pogače, taše sirove pa škipkove tü. Mena edno paut edna tepša dojde, v ednoj tašoj škatüli je za dvej tepše pogač.« - Sladoled tü tjipöjvate? »Dja jégkrém ne tjöjpim, zato ka je mrzel, mena ga še vleti nej trbej, gda je vrauče. Če mi sladko trbej, te si piškote, žer- Šolin Zoli ma trno lejpe rauže lau prejšnji torek tö, gda sem je audalič zagledno na dvauri, v rokej z glaži. Ranč so po saudo vodau šli vö na poštijo, gde se avto, steri saudo vozi, vsigdar stavi pri plavoj bečki. Ta bečka je napulonja v zemlau zakopana, znautra je pa šauder, ka s tau bečkov delajo Šolin Zoli, na koj go nücajo, od tauga do nam zdaj tö pripovejdali. - Zoli, vi dosta saude pidjeta, vejn zato, ka dosta šonke djejte, pa ste žedni. »Vraga, dja vleta, vzima saudo vodau pidjem, nej samo te, gda je vrauče. Dja si furt sok (szörp) redim, steroga te vozi, ka saudo odava. Tau je dobro, dotejga mau je samo saudo pa plinske bombe (gázpalack) odavo, zdaj pa že ma vsakše fele szörp na odajo. Vejš, kak dober szörp odava, malo trbej nutravlajati pa tak sladek kak med. Vsakši torek prejde tak od pau dvej do pau tretje, kak zgotauvi. Vidiš, kak je tau dobro, vse ti domau k rama pripelajo. Family frost v nedelo prejde, pri njem si dja tü vse fele tjöjpim, kave, faširt, ka je gotovo, samo vö trbej spečti, ranč tak bo ali kakšen drüdji pokaraj tjöjpim.« - Family frost je že odo, zadvečerek pripelajo saudo, dapa dočas vam še obed tü domau pripelajo. »Tašoga reda, če sem vanej, že furt gledam, če pelajo obed, zato ka mena ne vozijo domau, tam pri poštiji mi ga nota dejajo v bečko.« - Kakšno bečko? »Mam tam spodkar edno plavo plastično bečko, pa v tisto mi kladejo obed, zato ka neštjem, ka bi mena se v dvor vozili pa bi mi vse vtjüpvdarili pa globke capaše zrezali v ledino. Mena je ta nota tejti nejdalač, vejpa tak vsakši den odim k staromi Šolinomi krčmarskomi križi. Te stari ram je že tresti lejt odani, gde so oni žejvali, zato ka eden Pešter ga je dolatjöjpo, te samo rejdko odi na taum tali, tak ka dja moram kositi pa ga v redi meti.« - Zaka v bečko dejvajo posaudo, gda vam obed pripelajo? »Nejsem sto obed štöjlati, dapa telko so me nagučavali pa te zdaj že devet lejt, ka mi vozijo sem domau. Tau posaudo ne more samo tak do- ladjati, ka go pes goraobrne. Pa te tak sem si vözbrodo, ka edno bečko tapostavim. Dostakrat me pejtajo, kak sem tau dja leko vözbrodo, ka tau je rejsan fejst čejsto pa pametno delo. Najprvin sem dja tü tašo želejzno sto naprajti, samo gnauk mi napamet prišlo, ka mam öjdo (preluknjano) bečko, stera de za tau ranč dobra. Tau bečko sem tadola odneso pa napulonje sem go notavkopo, aj nede tak visika pa pulonja s šaudrom nasipo, aj nede tak globoka. Tak te zdaj lopau mena notakladejo, ta ne more vcuj nikanej, še möja nej, zato ka ma vrnjico. Dapa dja sem tak vedo, ka ta vrnjica dougo nede, zato ka go odnesejo. Tak je bilau, za eden tjeden so go odnesli, dapa tak pošteni je bejo sto go je vkradno, ka namesto dobre vrnjice, stero je odneso, edno lagvo, paučeno goradjau na bečko. Zato zdaj, gda vrnjico goradejam, še z edno palov pokrijem, nej ka bi dež prejk kvapo.« - Dobro tjöjajo? »Mena dobro, vse fele töjajo, od testa do mesa do főzeléka (prikuha), vse. Tak sem že večkrat pravo Šanjina, steri vozi te veški mali bus, aj povej tam v Tromejniki, gde tjöjajo, aj večkrat baude tarhonya s klobasami ali riža z mesaum pa paradajsova župa, zato ka dja tau fejst rad mam. Pri soldačeji smo tau dostakrat meli pa vejn zavolo tauga dja tau tak rad djejm. Dostakrat majo testau, makovo, škipkovo, dapa najbaukšo je kapüstino.« - Letos dosta sadja bilau, tak ka palinka tü baude, nej? »Pri nas je tü bilau sadje, dočas je toča ta nej zmlatila, pri nas taša toča bejla, ka za sedem, osem vör se je še itak vidla pod strejšnicami. Telko sada je bilau na zemlej, ka je z lopatov leko grabo. Dja sem tau mislo, ka sploj nika nede, zato ka še listja nej ostalo na drejvaj. Gröjšak nikanej osta- lo, ka je zmlatila toča, tejsta so vse zagnilile, zaman je tak puna bejla kak štjabe. Dja sem malo djabok pa malo sliv nadsmaj leko vtjüppaubro, tak te šest beček mam dolanakvašeno za žganje.« - Ka delate zdaj cejli den, gda ste že vekšo delo vanej vse tanaprajli? »Ranč sem zdaj domau prejšo, ka sem kaulak Peštarovoga rama travo pa krplive kosijo. Slana je bejla pa itak Plastična bečka, es ma dejejo posaudo z obedom krplive so tak friške, kak če bi se njim tau vrejmen vidlo najbola. Zato sem dolapokauso, aj mena töj paulak pri rami nede grdo, tau dja ne morem gledati. Dotejga mau sem dja cejli gröjnt kaulek svojga rama vse z rokauv kosijo pa še kaulek Peštara rama tü, cejlak dola do poštije. Tej delavci na občini, ka mi obed vozijo, so me telko nagučavali, aj si tjöjpim edno kosilnico pa tak te mena dosta bola ležej baude. Kak bi se dja zdaj včejo, gda sem sedemdesetpet lejt star, kak trbej s kosilnicov kositi, sem njim pravo. Oni so mi vsigdar prajli, ka tau nej velko delo, pa dočas so me nagučavali, ka sem tjöjpo edno kosilnico za staudeset djezero forintov. Tak ka zdaj že kaulak rama pa dola do poštije vse s kosilnicov kosim. Vejš kak lopau pa naletja leko kosim, kak če bi se samo špilo. Samo telko ka s kosilnicov bola na gausta trbej kositi kak z rokauv, zato ka v velkoj travi težko dé.« Porabje, 11. oktobra 2018 - Težko ste se navčili z mašinom kositi? »Sprvoga se je težko bilau navčiti, dapa pokazali so mi, kak ga trbej vožgati pa dolastaviti pa pomalek sem se navčo pa zdaj že vejm. Dobra kosilnica je, gnauk go potegnem pa že brni kak eroplan, če človek malo zadrejma, te ga tak potegne, ka naletja na lampe spadne.« - Kokauši so se nej bojale, da je kosilnica trzarila? »Dja že več lejt nejmam kokauši.« - Pa mačka? »Nejman nej mačka pa nej psa, zato ka sta obadva fertik gratala, kokauši mi je pa lisica odnesla. Dapa mačke itak mam, zato ka saused lejpe tri bejle mačke ma, tej furt prejdejo, zato ka če kaj mi djesti ostane, te njim lopau vönalečem. Psa bi dja tü emo, samo se bojejm, če v špitala prejdem, ka baude te z njim, sto de polago srmaka. Bola se z raužami, z muškatlini spravlam, letos sem sploj lejpe emo. Tak so mi večkrat prajli, steri so töj odli, ka rejdko ka eden moški taše lejpe rauža ma kaulak rama, kak dja.« - V bauto odite? »Nej, zato ka v Otkovci že nega, števanovska pa mena dalač, zato ka po ednom velkom brejgi bi mogo biciklin goratiskati, z busom pa ne morem, zato ka je nej tak odprejta. Mena Šanji, ka je na malom busi, vsakši četrtek iz Varaša parpela kröj pa vse, ka mena trbej. V vesi, ka še fejst fali, tau je krčma, kakoli je, če meša ali kaj drügo, človek nikan ne more, ka bi kaj malo spijo pa par rejči bi si leko prajli. Dja, gda v Varaš dem, te v Tromejniki vsigdar deci vina spijem, dobro radečo vino majo, dapa drago je, stauosemdest forintov košta en deci. Drago je, dapa človek na mejsec gnauk dé v Varaš pa telko si leko vaušči, ka deci vina spidje.« Karči Holec 9 Maurdje je gledalo za črne plamine - 6. Gospa na kamli, moli za nas! V svojom žitki sem nej dosta tak lejpoga vüdo, kak je panoramska paut s cetinjski bregauv prauti Boki Kotorskoj, prauti maloma črnogorskomi tak malo, ka v istini niške ne more zablauditi v njem. V 16. stoletji je prauti Kotori prišlo 60 gezero osmanski sodakov z 200 šifti, donk pa so ga nej mog- V Kotor se splača iz Cetinja pripelati varaši Kotori. Gda človek na raub bregauv v Narodnom parki Lovćen pride, se ma včasik opré pogled na maurdje pa na mali zaliv (öböl). Za poštijo, puno s serpentinami, so plane naredili eške avstrijski merarge, z avtobusom pa je nej léko doj priti. Če štoj naprauti pride, trbej mašine sé pa nazaj tiskati. Na našom avtobusi je vsakši čeden biu pa mladoma šoferi tanače davo tačas, ka je voznik nej čemerno pravo, ka un pela pa un je prejdjen. Gda smo doj na visino nula mejterov prišli, smo se stavili vu varaši Kotor, po šterom je cejla krajina dobila ime. Na vodej pred mestom stogi dosta mali, veuki pa sploj veuki šiftov, če rejsan se morejo mornarge tresti kilomejterov voziti, gda škéjo vö na oprejto maurdje priti. Na varaš Kotor od ozajek skrb má stena, visiko na bregej, depa spodkar kauli staroga središča se tö zdigavajo stené s kamla. Prva kak bi staupili v zgodovinski center, nas pozdravla napis nad varaškimi dverami: »Lückoga neškemo, svojoga ne damo«, štere reči je dostakrat povödo maršal Tito, gda se je anglo za grajnce Jugoslavije. Varaš je od znautra kak eden labirint, z malimi vauskimi ulicami pa skritimi trgi. Je pa mesto li prejkvzeti; malo kisnej se je zemla trausila; na konci pa je eške küga svoje smrtne porce pobrala. Zatok je nej čüda, ka so vu varaši, šteri je v zgodovini slišo skoro k vsikšoma rosagi, šteri je samo en malo blüzi prišo, dosta molili. Na »Trgi na šteraj je dvaje fele pisalo: »za zdravdje« ino »za düševni mér«. Vsikši vörnik je leko »napiso Baugi« svojo želenje, če je malo drauvnoga v škatülo nutlüčo. Za zdravdje je prej nej slobaudno šanjalivati peneze. V nedelo zrankoma nas je pá sunčen dén čako. Bili smo na prauški, zatok smo se napautili k desetoj svetoj meši v katoličanjsko cerkev svetoga Nikole v svojoj vesnici Perast. Slüžili so go don Srećko Majić, šteri so meli mlade goste z dalečnje Belgije tö. Mala Boža iža je venak eške nikdar nej telko tihincov vidla: naši 40 lüdi pa eške 30 belgijski skavtov (cserkészek). Vsi naši so na sebi meli sive (modre) pólóne, vsi Belgijanci pa redeče. Od domanji je sploj malo lüstva prišlo k meši, k prečiščavanji so samo edna stara tetica v črnom gvanti üšli. Tistoga zranka je bilau sploj vrauče, zatok so plebanoš milostivi bili pa so nej držali predge. Klaušter na otoki svetoga Djürina skrb má na počinek mornarov za melo« najdemo katedralo svetoga Trifuna, od štere lejvi törem so nikdar nej dokončali. Tau je center püšpekije Kotor, štera je rimsko katoličanjska, če rejsan v Črnoj gori zvekšoga pravoslavci živejo. Gda smo blaudili po kotorski ulicaj, smo najšli edno ortodoksno cerkev s srbskov zastalov tö. Nut smo staupili pa vidli, ka pravoslavci ranč tak dosta penez aldüjejo za svoje cerkve kak naši katoličanjci. Špajsno pa je bilau, ka so na eden sto vödjali cedale, Gda smo vö na dveri staupili, sta nas že čakala dva goslara: eden s tamburicov pa eden z gitarov. Začnilo se je veseldje, znala sta zaigrati vse, ka so naši Hrvati prosili: slavonske pa dalmatinske, vesele pa žalostne pesmi. Eške gradišćanskim nautam so cuj igrali, če rejsan so je v žitki nej čüli. Člani naše skupine so vse zaspejvali pa eške eden kolo zaplesali. Tau se vej, ka so na konci penezge tö cingali v goslarskom klabüki. Pomalek smo za sebov njali cerkev, v šteroj májo edno lado s trejmi lüknjami: samo oča, mati pa najstarejši sin vküper s svojimi klüči so leko do kinča prišli. Nas pa je pri maurdji že čako šift, s šterim smo se odpelali na otok »Gospé na kamli«. sta čüd napravila, zatok najdemo v njenoj cerkvi dosta mali »votivni tablic«. S temi znamenji so ozdravleni betežnicke Mariji valo davali, kak pa plebanoš pravijo, srmacke so nosili srebrene table, bogataši pa samo fale malane kejpe. Po tistom, ka smo v malom muzeji v vrnjom štauki poglednili eške eden kejp, na šteroga je edna indašnja ženska s svoji vlas motive gor šivala, smo eške gnauk čütili, ka so nas domanji plebanoš s srcom gorprijali: vsikši je daubo eden sok ali sladoled. Za en malo smo se že s šiftom nazaj Katedrala svetoga Trifuna je center kotorske v svoj lübléni Pekatoličanjske püšpekije rast pelali. Tau je eden od dvej otokov (szi- Bilau je kauli edne vöre zadgetek), nej daleč od Perasta, večerka, depa v malom varašteriva sta nej praviva. Od njija ši smo edne baute z naglim guči legenda: ribiči so leta 1452 gestinom nej najšli. Odlaučili srejdi maurdja na ednom kam- smo se, ka v ednoj restavraciji li najšli ikono, na šteroj Blaže- brž zejmo nika, na priliko rina Devica Marija svojo dejte v žoto ali šalato. Doj smo vseli k rokaj drži. Zaman so kejp več- stoli pa pitali kölnara, ka leko krat odpelali v Perast, je vsik- brž sküjajo. »Za dvej minuti je dar nazaj na maurski kamen agnjec pečeni,« se je smejau prišo. Zatok so se odlaučili, ka veseli »konobar«, pa rejsan, eden otok s kamlov napravijo za par minut smo že koštavali pa tam zozidajo edno cerkev. žmano mesau birke na žari. Eške gnes stogi na otoki sveto- Cuj smo eške krumple pa friško ga Djürina klaušter, kauli štero- šalato cmafčili. ga najdemo male table z imeni Za tisti zadvečerak so naši pautpokojni domanji mornarov. niki prosili malo počinka, za(Gnesnedén niške neške turiste tok smo se napautili v drügi tá pelati, zavolo poštüvanja do pravec, kak smo do tistoga mrtvecov.) mau šegau meli. Pelali smo Leta 1535 je kotorski püšpek se, pelali, tačas, ka smo nej v dojzapovödo meše na tom oto- edno malo vesnico z malim ki, zatok je lüstvo iz Perasta štrandom prišli. Nej je bilau tak zozidalo nauvi otok z nauvov komaut kak etognauk v Budvi, cerkvov. Na spomin na zida- depa če je štoj sto, se je leko nanje mornarge z bližanji vesnic mako. vsikšoga 22. juliuša s šifti eden- Tak se je končo nedelin den, če -eden kamen pripelajo pa ga rejsan smo nej vsikdar djenau ličijo v maurdje pri otoki. znali, ali je petek ali svetek. DeTau vse smo čüli od gospauda vetstau kilomejterov od domi Srećkona, šteri so eške ovadili, človek brž pozabi na kalendar. ka je »Gospa od kamla« že do-dm- Porabje, 11. oktobra 2018 10 Romanju Sakalovčanov se je pridružil tudi župnik Ferenc Merkli ROMANJE SAKALOVČANOV V PANNONHALMO Večletna tradicija je, da Slovenska narodnostna samouprava Sakalovci organizira izlet ali romanje za vaščane. Cilj letošnje poti je bil benediktinski samostan v Pannonhalmi, najstarejši in največji benediktinski samostan v vzhodni Evropi. tinsko gimnazijo. Benediktinska nadopatija Pannonhalma je srednjeveški samostan v Pannonhalmi v severozahodni Madžarski in eden od najstarejših zgodovinskih spomenikov v naši državi. Ustanovljena je bila leta 996. Stoji Skupina Sakalovčanov v Pannonhalmi Romanju Sakalovčanov v Pannonhalmo se je letos pridružil župnik v Vasszécsényu Ferenc Merkli, ki nam je povedal, da je doma v Sakalovcih, doma pa je tudi v Pannonhalmi, saj je obiskoval tamkajšnjo benedik- na vrhu 282 m visokega griča svetega Martina. Opatija je druga največja opatija na svetu. K njej spadajo bazilika s kripto iz 13. stoletja, samostan, izjemna knjižnica z več kot 360.000 knjigami, baročna samostan- ska obednica in samostanska zbirka, druga največja v državi. K opatiji spada tudi benediktinska deška gimnazija. V samostanu živi približno petdeset menihov. Na romanje smo se odpravili 29. septembra, na dan praznika nadangelov. Poln avtobus je ob 5.30 odpeljal iz Sakalovcev. Pot do tja nas je vodila preko Sombotela, kjer se nam je pridružil župnik Ferenc Merkli. Med potjo je župnik Feri (atya) na avtobusu povedal nekaj informacij o zgodovini samostana, omenil pa je tudi nekaj lepih in smešnih dogodkov, ki jih je doživel v benediktinski deški gimnaziji kot dijak. Ob prihodu v samostan smo imeli ob 9. uri dvojezično sveto mašo v samostanski kapeli, kjer je župnik Merkli pridigal o prazniku nadangelov, ki ga praznujemo 29. septembra. Pridigal je, da so v Svetem pismu po imenu predstavljeni trije božji poslanci s posebnimi nalogami, zato jim pravimo nadangeli. To so: Mihael, Gabriel in Rafael. Po sveti maši nas je prijazno sperejel menih in popeljal najprej v gotsko baziliko, potem pa skozi križni hodnik do knjižnice, ki hrani več kot 360.000 knjig. Po ogledu bazilike smo v samo- nje samostanskih vin in smo lahko poizkusili 3 vrste vin iz bogate zbirke samostanskih vin. Kosilo nas je že čakalo v eni od lokalnih restavracij, potem pa smo se malo sprehajali v parku benediktinskega samostana, kjer smo si lahko ogledali tudi učno pot „Lombkorona”, ki ima obliko ribe in je z nje čudovit razgled na mesto. Lahko smo šli v razgledni stolp, na učni poti pa smo si še ogledali Marijino kapelo. Po osvežilnem sprehodu smo postali utrujeni in smo se vrnili na avtobus ter pot nadaljevali proti domu. Okoli 19. ure smo prispeli nazaj v Sakalovce, malo Župnik Ferenc Merkli pri sveti maši izčrpani, ampak polni novih in lepih spominov. stanski trgovinici lahko nabavi- V imenu organizatorjev lahko li nekaj spominkov, rožnih ven- rečem, da smo se vsi imeli lepo, cev, križev, čajev in razglednic. in bi se rada zahvalila vsem za Postali smo malo utrujeni, tako udeležbo, še posebej Ferencu da je prav dobro prišlo, da smo Merkliju za njegovo duševno ob 11.30 imeli degustacijo vin v in strokovno vodstvo in spremsamostanski vinski kleti. Tukaj stvo na poti. nam je vodja pokazal izdelovaLilla Fasching Slovenski penzionisti v Koszegi ˝ V soboto, 29. septembra, smo se slovenski penzionisti iz Varaša pa Slovenske vesi napautili v Kőszeg, ka poglednemo tradicionalno trgatveno povorko (szüreti felvonulás). Sama sem mislila, sem že 70 lejt stara, dapa takše povorke eštje nejsam vidla, zatok sem se njim pridružila. Iz Varaša nas je bilau 16, do Kőszega smo se pelali s cugom. Tam na panaufi so nas že čakali tetica Margit Kovač, stera zdaj z družinov v tom varaši živé. V Kőszegi že dugo-dugo lejt organizirajo tradicionalno trgatveno povorko. Programi so se že v petek, 28. septembra, prijali z uradno otvoritvijo (hivatalos megnyitó), potejm so na čep vdarili prvo bečko nauvoga vina pa vöodebrali tisto vino, stero de eno leto reprezentiralo Kőszeg. Tau vino se zové Blauberger, napravo ga je vinogradnik János Frank. V petek so eške izbrali vinsko kraljico. V soboto, gda smo mi v Kőszeg prišli, so kaulek dva kilomejtra na dugo stali v maškare oblečeni lidgé pa okinčani avtonge pa traktorge. Ranč smo v dobrom cajti prišli ta, ka se je v frtau tretjoj vöri začnila povorka. Najpr- va je župan László Huber dau dovoljenje, ka se leko začne program. Najnaprej je išla Andrea Kutrovits, vinska kralica, stera je v rokej nesla posanco rdečoga vina. Tak je flajsna bila, ka ji je ena kapla nej vöstekla. Za njauv so šli vinogradniki iz Kőszega pa Avstrije, šaularge, športniki pa civilne skupine. Med športniki so bili boksarge (ženske pa moški), steri so že dosta slave spravili Kőszegi. Šaularge so se mi trno vidli, bila je takša šaula, dej so podje na traktori prešali grauzdje pa delali mošt. Pa so ga ponüjali gledalcom. (Na, vej mo si ge drgauč tö nesla kupico!) V povorki so bile folklorne skupine tö iz okoliških vasi, stere so plesale. Nej so falili gasilci tö nej. Najprva so vozili njini stari avtonge, potistom pa nauva gasilska vozila. V Kőszegi pri gasilcaj nemajo probleme z mladimi, trno dosta mlajšov je bilau oblečeno v gasilske uniforme. Na konci povorke smo vidli kauli tresti stari traktorov, steri so se pripelali iz Avstrije. Med raznimi skupinami so maširale pihalne godbe, gvüšno nji je bilau 15, med njimi je bila godba iz Varša tö. Program je držo skurok dvej vöre, ranč je dojšlo telko stati. Potejm smo šli k držini Kovač, ka nas je Margit že te pozvala, gda smo dola s cuga staupili. Toni bácsi pa sin Attila sta nas že čakala. Zdaj si mislite, kama se 16 lidi notrasipa. Začnili smo s palinkov, na stauli je pa dosta pogač pa pokaraja bilau. Vse tau je tetica Margit spekla. V posancaj se je ponüjalo rdeče pa bejlo vino. Malo smo se pogučavali. Želejmo njim dobro zdravje, naj eške dugo živeta v lejpom, nauvom domi pa naj ne poza- Porabje, 11. oktobra 2018 bita svoje slovenske korenjé. Mi bi pa radi bili, če bi je srečali v Varaši na kakšnom programi. Potejm smo šli na Glavni trg, smo meli fraj. Če je sto želo kakj gesti ali piti ali si kaj küpiti, je leko. Dja sem küpila vino Blauberger, ka mo možej nesla domau, naj on tö nika dobi. Gda sem zvejdla, kelko je cena, mi je nej vseedno bilau, dapa mogla sem küpiti, tak lepau je name pogledno moški, steri je tam odavo. Potejn smo si vzeli telko cajta, ka smo šli v cerkev pa malo slovenski molili. Pred šesto vörov smo šli na panauv, trno pomalek smo že ojdli, dapa cuga smo nej zamidili. Srečno smo se v Varaš pripelali. Gda sem doma naprej vzela glaž vina, sem možej pravla: »Čü, tau vino je tak drago bilau, ka mo ga zdaj malo samo gledali, pili mo ga pa – povejmo – na božič«. Natau mi nikanej pravo, samo se je smejau. Gda sem tau pisala, je že tretji den tam stau glaž pa nej bijo načnjeni. Trno lejpi den smo meli, malo smo trüdni gratali, dapa dosta lejpoga smo vidli. Klari Mešič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 12.10.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Zlata dekleta, humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.00 Duhovni utrip, 16.25 Nabriti detektivi: Strupene vabe, nemška otroška nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Gusarski zaklad, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Sladka ptica mladosti, ameriški film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Info-kanal PETEK, 12.10.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 34. srečanje tamburašev Slovenije: KUD Oton Župančič »Viniški tamburaši« in Tamburaški orkester KUD Majšperk, 8.45 Bleščica, oddaja o modi, 9.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.15 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.30 Dober dan, 15.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.05 Duhec, otroška nadaljevanka, 20.05 Kaj pričakovati, ko pričakuješ, ameriški film, 22.00 Zvezdana, 22.40 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 23.40 Vikend paket, 1.10 Ukane po kanadsko: Družina, razvedrilna oddaja, 1.35 Videotrak, 2.45 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SOBOTA, 13.10.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.40 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Nataša Tič Ralijan, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.35 Med odmorom: Prehod za smetnjakom; Razmerje, avstralska otroška nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil, 16.10 Irska iz zraka, irsko-ameriška dokumentarna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Naravni parki Slovenije: Pragozd Krokar, dokumentarna oddaja, 17.55 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 18.20 Ozare, 18.30 Kalimero, risanka, 18.45 Čebelice, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Bučke, izmišljene novice, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Deklina zgodba, ameriška nadaljevanka, 23.10 Tri okna in obešenje, kosovsko nemški film, 0.50 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal SOBOTA, 13.10.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.30 Slastna kuhinja: Kremna grahova juha s hrustljavimi kruhovimi kockami s sirom, 12.00 Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dokumentarni film, 12.50 Na lepše, 13.35 10 domačih, 14.10 Pluti je treba! (Navigare Necesse Est), dokumentarni film, 15.15 Darcy Oake: Na meji resničnega, 16.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 17.30 Nogomet - liga narodov, Norveška : Slovenija, 20.15 Tako pač je!, angleško-ameriški film, 21.50 Televizijski klub, 22.50 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 23.50 Aleksander Mežek - Ljubljana po Londonu, koncert v Cankarjevem domu, 1.15 Ukane po kanadsko: Moda, razvedrilna oddaja, 1.45 Videotrak, 2.55 Nogomet - liga narodov, Norveška : Slovenija, 4.40 Zabavni kanal, 5.50 Videotrak NEDELJA, 14.10.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.15 Kozmo: Grafiti, belgijska otroška nanizanka, 10.45 Prisluhnimo tišini: 60. mednarodni dan gluhih, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Sinoda mladi za mlade, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.55 Trije botri, ameriški film, 16.50 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Bacek Jon: Nova piščalka, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Umori na podeželju (XX.): Smrt v stripu, britanska nanizanka, 21.40 Intervju, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Zavrženo!, ameriški dokumentarni film, 0.15 Komorni zbor AVE: G. Mahler: Ich bin der Welt abhanden gekommen, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal NEDELJA, 14.10.2018, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Naravni parki Slovenije: Pragozd Krokar, dokumentarna oddaja, 7.40 Glasbena matineja, 8.40 Slastna kuhinja, 9.10 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 9.55 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 12.20 Žogarija, 13.05 Obiskovalci, francoski film, 14.50 Svetovni popotnik: Nizozemska, 16.00 Zvezdana, 16.40 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 17.50 Sanje o prihodnosti: Medicina prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 18.50 Z glasbo in s plesom, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Sinji planet II: Zelena morja, britanska dokumentarna serija, 21.05 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.35 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 22.30 Ambienti, 23.00 Avtomobilnost, 23.30 Bleščica, oddaja o modi, 0.05 Bučke, izmišljene novice, 0.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 1.55 Ukane po kanadsko: Šport, razvedrilna oddaja, 2.25 Videotrak, 3.30 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak PONEDELJEK, 15.10.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Morja – skrivnost izginule plastike, francoska dokumentarna oddaja, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.00 Z glasbo in s plesom, 16.25 Nabriti detektivi: Ceydina skrivnost, nemška otroška nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Osvežilna fronta: Geek kultura, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Neznosna vročina, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetnost igre, 23.30 Glasbeni večer, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal PONEDELJEK, 15.10.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Umor, je napisala, 10.35 Halo TV, 11.25 Dobro jutro, 14.05 Ljudje in zemlja, 15.10 Avtomobilnost, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Studio kriškraš: Morska plovba, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.20 Vetrnica: Šah, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Buenos Aires, vodnik po mestu, 21.00 Morilec z jezera, francoska nadaljevanka, 22.05 Vita activa - duh Hannah Arendt, izraelsko-nemška dokumentarna oddaja, 0.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 1.10 Ukane po kanadsko: Potovanja, razvedrilna oddaja, 1.35 Videotrak, 2.45 Zabavni kanal, 5.15 Videotrak TOREK, 16.10.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Sinoda mladi za mlade, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.30 Kino Fokus, 14.40 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarna oddaja, 15.20 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Škatlica, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Durrellovi (III.), britanska nadaljevanka, 20.55 Kdo je ubil Daphne, italijanska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Anica Čuk in Franc Tofant, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal TOREK, 16.10.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Žogarija, 8.50 Alpe-Donava-Jadran, 9.15 Umor, je napisala, ameriška Porabje, 11. oktobra 2018 OD 12. oktobra DO 18. oktobra nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.35 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 15.55 Jadranje - 50. Barkolana, reportaža iz Trsta, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Adrenalinci: Soteskanje, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Nogomet - liga narodov, Slovenija : Ciper, 22.55 Goljufija (II.), danska nadaljevanka, 0.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 1.05 Ukane po kanadsko: Glasba, razvedrilna oddaja, 1.35 Videotrak, 2.45 Nogomet - liga narodov, Slovenija : Ciper, 4.35 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak SREDA, 17.10.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 Vem!, kviz, 11.30 Slastna kuhinja: Klasični ratatouille, 11.50 Umetnost igre, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.35 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.30 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca: Sreča na ukaz, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Trobka in Skok: Spomladansko čiščenje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Žilava babnica, koprodukcijski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Panoptikum, 23.55 Turbulenca: Sreča na ukaz, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal SREDA, 17.10.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 10 domačih, 8.45 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 13.55 Dober dan, 14.35 Vikend paket, 16.00 Ambienti, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Ribič Pepe: O zdravju, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Rokomet - liga NLB: Koper : Celje P. L., 22.00 Bleščica, oddaja o modi, 22.35 Victoria, nemški film, 0.55 Ukane po kanadsko: Delo, razvedrilna oddaja, 1.30 Videotrak, 2.40 Rokomet - liga NLB: Koper : Celje P. L., 4.05 Zabavni kanal ČETRTEK, 18.10.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca: Sreča na ukaz, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent: Medicinska konoplja - od prepovedi do nadzora, 14.30 Slovenci v Italiji, 15.00 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.45 Prava ideja: 10. obletnica oddaje Prava ideja!, 16.25 Nabriti detektivi: Ljubezen je slepa, nemška otroška nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Prostori aktivne participacije mladih, 18.05 Mala kraljična: To je moje!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Votla krona (II.): Vojna dveh rož: Henrik VI., britanska nadaljevanka, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal ČETRTEK, 18.10.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.10 Na lepše, 8.35 Tihotapci identitete, dokumentarni film, 9.45 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 15.00 Televizijski klub, 15.50 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Naravna čudesa Zemlje (I): Vodna čudesa, britanska dokumentarna serija, 20.55 Avtomobilnost, 21.30 Dobra žena, koprodukcijski film, 23.05 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.10 Slovenska jazz scena, 1.20 Ukane po kanadsko: Denar, razvedrilna oddaja, 1.50 Videotrak, 2.55 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE V PORABJU TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB www.radiomonoster.hu