CELJE, 6. MAJA 1982 - ŠTEVILKA 18 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
NIMAMO SE KAM OZIRATI
Pred dvema letoma smo na predvče-
rajšnji dan izgubili Tita. Pravijo, da čas
celi rane, zravna izgube, vendar te ni. Ni
malo ljudi, ki resno in premišljeno pra-
vijo: manjka nam Tito !
Res je izguba velikega človeka, juna-
ka in misleca hud udarec, zlasti še v teh
časih, ko so se nad svet, na njem pa
živimo tudi mi, nagrmadili temni oblaki
nezaupanja, novih kriznih žarišč.
Vendar, ko pravimo, Tito bi tako sto-
ril, tako dejal, pravzaprav najbrž vemo,
kako bi bilo prav, če govorimo z izkuš-
njami desetletij z njim. In smo ob njego-
vi smrti rekli, po Titu bo Tito, da smo
Tito zdaj vsi. Res je v tem veliko simbo-
like, vendar tudi pričakovane resnice.
Velikega človeka lahko nadomesti ljud-
stvo, nadomestijo ga lahko vsi ljudje, ki
so se desetletja napajali z njegovo misli-
jo, idejami, ki so se razvijali pod njego-
vim vplivom.
V teh dneh trpkega spomina na veliko
izgubo smo dolžni uresničiti njegovo
oporoko, ki vsebuje vizijo srečne, sa-
moupravne družbe. Njegove politične
moči ni mogoče podedovati z nobenim
položajem. Bila je moč njegove ideje,
njegove doslednosti in možate odločno-
sti. Ker ne moremo pričakovati tako ze-
lo vplivne spodbude osebnosti, kot je
bil Tito, se nimamo kam ozirati navzgor
po rešitve, temeljito moramo zaorati
spodaj, vsak pri svoji dolžnosti, pomesti
pred svojim pragom in šele potem kre-
niti na pomoč drugam, kjer metle ne
vihtijo dovolj odločne roke. Moramo na-
domestiti avtoriteto osebnosti z avtori-
teto delovnih množic, ki ima svoj cilj,
svojo moralo, predvsem pa svoj vzor in
njegovo izročilo. Le tisti, ki so navajeni,
da jih neprestano kdo vodi, so zares si-
rote, kdor nosi Tita v misli, svojih tež-
njah in dejanjih, je bogat.
JURE KRASOVEC
nov utrip
dobovške
mladine
V šmarski krajevni skup-
nosti Dobovec je na začetku
letošnjega leta ponovno oži-
velo delo mladinske organi-
zacije. Le-ta združuje okoli
sto mladih ljudi, aktivnih pa
je med njimi le dvajset, ki so
steber in gibalo celotnega
dela. Mladinci So si za letos
zastavili tudi dokaj obsežen
program dela. Ob tem, da bo-
do priskočili na pomoč kra-
janom v lokalnih delovnih
akcijah pri urejanju cest in
drugih komunalnih objek-
tov, se bodo nekateri mla-
dinci udeležili tudi republi-
ških oziroma zveznih mla-
dinskih delovnih akcij, oži-
veli pa bodo tudi kulturno
življenje v kraju. V zvezi s
tem so oblikovali skupino, ki
je ob 8. marcu že pripravili
proslavo ženam, kulturni
program, ki ga bodo združili
tudi s sprejemom novih čla-
nov, pa pripravljajo tudi za
dan mladosti. Mladinci iz
krajevne skupnosti Dobovec
pa se udejstvujejo tudi v
športu in šahu.
DS
obisk v
ateljeju
Med dejavnosti kluba kul-
turnih delavcev Ivan Cankar
iz Celja sodijo tudi stiki z
znanimi celjskimi likovnimi
ustvarjalci.
Danes bodo člani kluba
obiskali Darinko Pavletič-
Lorenčak, akademsko sli-
karko, ilustratorko in dolgo-
letno prosvetno delavko.
\ TRETJE GRE RADO
Na prvem spomladanskem krosu pod pokroviteljstvom
ovega tednika in Radia Celje ter v organizaciji AD Kladi-
j- in ZTKO Celje so bili tekmovalci tudi gledalci. Pridru-
ose jim je še nekaj učiteljev telesne vzgoje (po službeni
ilžnosti!) in organizacijski odbor. Upamo, da bo ta lepa
ireditev v bodoče privabila še ostale. In še to: kros bi
izalo razširiti na eno disciplino, kjer bi imeli svoje prven-
vo fantje vojaki, ki služijo vojaški rok v Celju, ter na drugo,
erbi nastopili veterani in dokazali mlajšim, kako koristen
tek v naravi! Več na 16. strani.
Foto: T.Tavčar
1ELJE
K	I ■■ fefi IP mJ I 11 •
i44 tisoč dinarjev za telefone v KS Kalobje
'Ocena uresničevanja načr-
Ljubljanske banke Sploš-
i banke Celje v prvem tri-
esečju letos je pokazala na
redno zavzetost banke
mbolj, ker je tudi njeno po-
ovanje potekalo v doslej
ajbolj zaostrenih pogojih
reditno monetarne politike,
ato ni naključje, če so bila
izpoložljiva	sredstva
smerjena predvsem za po-
rivanje pogodbenih obvez-
ati iz preteklih let. Skupna
ilančna sredstva niso nara-
atako kot so načrtovali. To
običajni pojav na začetku
ehernega leta. Medtem, ko
' sredstva delovnih organi-
lc'j ostala na približno ena-
favni kot lani, so močneje
"■asla le sredstva občanov.
Cer pa si je banka v tem
,su močno prizadevala, da
Zagotavljala devizna sred-
"'a svojim članicam za krit-
je obveznosti na račun preje-
tih posojil.
Pomembna je ugotovitev,
da so se znatno povečala dol-
goročna sredstva banke,
zmanjšala pa kratkoročna.
Člani izvršilnega odbora
celjske temeljne banke
Ljubljanske banke so na
svoji tretji redni seji med
drugim odobrili tudi nekaj
investicijskih posojil, prav
tako deviznih jamstev in po-
dobno. Tako so odobrili ko-
lektivu Zdravilišča Dobrna
posojilo v znesku 2,4 milijo-
na dinarjev za pokrivanje
lanskoletne poslovne izgu-
be. Razprava pred sklepom
je pokazala, da se stanje v
kolektivu izboljšuje, da pri-
čakujejo letošnje poslovanje
brez izgube itd. Razen tega
so na seji menili, da bi morali
pri sanaciji v večji meri in
ustrezno z vloženimi deleži
pri gradnji novega hotela so-
delovati vsi sovlagatelji.
Mimo tega so odobrili
SOZD Merx posojilo v zne-
sku 5 milijonov dinarjev za
izgradnjo silosev za žito.
Člani izvršilnega odbora
so nadalje odobrili SOZD
Hmezad devizno jamstvo na
inozemski blagovni kredit za
potrebe Celjske mlekarne.
Slo je za jamstvo v znesku
blizu 12 milijonov dinarjev.
Podoben sklep, samo za več-
ji jamstveni znesek, pa so
sprejeli tudi za SIP Šempe-
ter, ki bo z nabavo šestih ob-
delovalnih strojev nadaljeval
naložbo za razširitev proiz-
vodnje kmetijskih strojev.
In ne nazadnje so tokrat
odobrili še posojilo krajevni
skupnosti Kalobje v znesku
444 tisoč dinarjev za izgrad-
njo krajevnega telefonskega
omrežja.	M_ BOŽlC
SPOMIN NA TITA IN KARDELJA
Tudi letos so se delovni ljudje in občani žalske občine zbrali pri Šmiglovi zidanici nad
Grajsko vasjo. Zbranim je govoril predsednik OK SZDL Žalec Janez Meglič, ki je v svojem
govoru obudil spomin na prvo konferenco KP Slovenije, ki sta se je udeležila tudi tovariš
Tito in Edvard Kardelj. Med številnimi obiskovalci je bil tudi predsednik slovenskih
komunistov Andrej Marine. Kulturni program so pripravili člani Svobode iz Prebolda ter
godba na pihala iz Zabukovice. Pohvalo pa si zaslužijo tudi člani gasilskega društva iz
Grajske vasi, ki so poskrbeli za hrano in pijačo po zmernih cenah. JANEZ VEDENIK
krajevni
praznik
uboj
Delovni ljudje in kraja-
Uboj so med prvomaj-
skimi prazniki proslavili
>udi svoj krajevni praz-
3. maj kot spomin na
aan, ko je večja skupina
^darjev odšla v partiza-
!!e- Slovesnost so začeli v
u°rnu kulture, kjer je o
zadnjih dosežkih krajev-
e skupnosti spregovoril
P^dsednik skupščine
pS Liboje Albin Sanca.
. °delili so tudi priznanja,
jj°naste znake OF, ki so
F1 tokrat prejeli: Elizabe-
w Sirk, Anton Mlinarič,
frinka Baloh,. Martin
£ezec in Ingrad tozd
^amnolom Liboje. Po
®vnostni seji so vsi odšli
Partizansko Brnico.
^ kresu so nastopile do-
dala vse sekcije Svobode
Jboje. Govornik na Br-
kCl je bil predsednik li-
w)Jske Svobode Tone
V^anč.	TVJ
PRVOMAJSKA NAGRAJENCA
Ob letošnjem prazniku de-
la so v Beogradu podelili tri-
desetim delavcem iz nepo-
sredne proizvodnje prvomaj-
ske nagrade dela. Med na-
grajenci sta tudi Anton Les-
jak, glavni tehnolog v tozdu
Pohištvo tovarne gospodinj-
ske opreme Gorenje Velenje
in Ivan Robnik, sekač iz goz-
dnega gospodarstva Nazarje.
ANTON LESJAK je kvali-
ficiran mizar v tovarni go-
spodinjske opreme Gorenje.
Tam je glavni tehnolog, ki je
že uresničil 11 tehničnih
izboljšav. Prav te izboljšave
so njegovi temeljni organiza-
ciji prinesle hiter tehnološki
razvoj in omogočile izdelavo
najrazličnejših pohištvenih
vrat z bistveno manjšim šte-
vilom delovnih operacij.
Skratka, Anton Lesjak je bi-
stveno prispeval k povečani
produktivnosti dela.
IVAN ROBNIK je sekač v
Gozdnem gospodarstvu Na-
zarje Tozd Gozdarstvo Luče.
S svojim dobrim delom je
vzor svojim sodelavcem, ne-
nehno presega tudi normo,
nadvse skrbno pa skrbi tudi
za svoje delovno orodje. Ivan
Robnik s svojo izredno de-
lovno prizadevnostjo krepko
prispeva k produktivnosti
svoje delovne skupine, tozda
in delovne organizacije, zgle-
den pa je tudi kot samo-
upravljalec in krajan Luč,
kjer so mu zaupali že prene-
katero odgovorno delegat-
sko in drugo dolžnost.
JERNEJ: ODGOVORNO DO
SUROVIN IN OKOLJA
Krajevna organizacija Rdečega križa v Jerneju na-
menja vso skrb čiščenju okolja, povezanim z zbira-
njem odpadnih surovin. 17. aprila smo imeli zadnjo
akcijo, ponovili jo bomo 22. maja. Čeprav je aprilska
dobro uspela, pa bi lahko še bolje, če bi se vsi krajani
zavedali pomena čiščenja okolja. Zal se celo večina
odbora naše organizacije akcije ni udeležila. Vse delo
smo tako opravili predsednik Aleš Capi, podpredse-
dnik Alojz Furman in član odbora Bogomir Marguč.
Od mlajših članov so sodelovali Dejo Juhart, Edi Jug,
Miran Vehovar, Igor Lovrenčič in Vlado Stupan.
Zbrali smo skupno 1200 kg železa, 3000 kg pločevine
in 600 kg odpadnega stekla.
Surovine, ki jih naše gospodarstvo še kako potre-
buje, ki zanje namenja velike vsote deviz, smo videli
ležati povsod po gozdovih in potokih. Sami smo jih
nekaj pobrali in oddali industriji. Menim, da večina
ljudi še vedno ne misli in ravna niti gospodarno, še
manj stabilizacijsko. Na velike prihranke, ki jih daje
zbiranje odpadnih surovin, pozabljajo, pozabljajo tudi
na naše okolje. Rdeči križ se tega zaveda, drugih orga-
nizacij pa kot da ni. Menim, da bi morala biti v vsaki
krajevni skupnosti za čisto okolje odgovorna krajevna
organizacija Socialistične zveze, krajevna skupnost in
mladinska organizacija - ne pa samo organizacija Rde-
čega križa.	ALEŠ CAPL
Anton Lesjak
Ivan Robnik
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 6. maj 1982
slovenske konjice
MLADI SREDI ŽIVLJENJA
Predsednica Občinske konference ZSMS je A. Vehovar
Mladina v občini Sloven-
ske Konjice pozna svojo pot
in svoje naloge. To je potrdi-
la tudi programsko volilna
konferenca Občinske konfe-
rence ZSMS 29. aprila. V
preteklem letu je bilo njiho-
vo delo vidno na številnih
področjih. Tako so v združe-
nem delu podpirali prizade-
vanja celotne družbe za eko-
nomsko stabilizacijo, niso pa
so vedno strinjali s potmi, ki
vodij i do tega cilja. Opozar-
jali s< na izredno zmanjšane
možnosti mladih za pridobi-
tev stanovanj z novim zako-
nom o stanovanjskem go-
spodarstvu ter njegovim
izvajanjem, niso se in se ne
strinjajo z zmanjševanjem
rasti zaposlovanja, ki zapira
vrata predvsem mladim. Za-
poslenost vseh mladih ostaja
ena glavnih nalog tudi v bo-
doče.
V krajevnih skupnostih so
mladi težili predvsem k
vključevanju večjega števila
mladih za delo v ZSMS. To
je bilo uspešnejše zlasti tam,
kjer so mladi pridobili svoje
prostore. Z lastnim delom, z
povezanostjo in trdno voljo
so premagali pri tem vrsto
težav in celo odkritih na-
sprotovanj. Pomembno pa je
spoznanje mladih v pomenu
organiziranega dela in pre-
življanja prostega časa, ki se
je odrazilo v bolj razgibanem
kulturnem, športnem, za-
bavnem in tudi političnem
življenju v krajevnih skup-
nostih. Z vključevanjem še
večjega števila mladih, s kre-
pitvijo osnovnih organizacij
in z oblikovanjem novih, bo
njihovo delo še bolj vidno.
Vidne so tudi sledi dela
mladih v kmetijstvu, v izo-
braževanju, v družbenih or-
ganizacijah in društvih, kjer
ostaja še veliko nalog, pa pri
prostovoljnem delu, pri
ohranjevanju revolucionar-
nih tradicij... Veliko so že
naredili, veliko je še nalog, ki
se jih bodo lotili. V tem času
so to zlasti priprave na XI.
kongres ZSMS in ZSMJ, po-
živitev dela osnovnih organi-
zacij, tesna povezanost z de-
legacijami in delegati v
skupščinskih družbenopoli-
tičnih skupnostih, __ samou-
pravnih interesnih skupno-
stih in družbenopolitičnih
organizacijah. Novo pred-
sedstvo občinske konferen-
ce, v katerega so izvolili 15
članov iz vseh okolij, čaka še
veliko delo, prav tako pred-
sednico Anico Vehovar, pod-
predsednika Herberta Lešni-
ka in sekretarko Slavico Ra-
bič. Ce bodo program, ki so
si ga mladi začrtali, uresniči-
li, pa to ne bo pomenilo vre-
dnosti le za mlade, pač pa za
vse - delavce in občane.
MILENA B. POKLIC
slovenske
konjice:
znanje za
dobro delo
Občinski sindikalni
svet v Slovenskih Konji-
cah namenja veliko po-
zornosti izobraževanju
delavcev, ki opravljajo
odgovorne naloge v sindi-
katih.
V sodelovanju z Delav-
sko univerzo so nazadnje
pripravili usposabljanje
predsednikov osnovnih
organizacij, na katerem
so predsednikom sprego-
vorili predvsem o uresni-
čevanju ciljev gospodar-
ske stabilizacije, o sa-
moupravni delavski kon-
troli, o pridobivanju do-
hodka in delitvi sredstev
za osebne dohodke po de-
lu, o vlogi in nalogah sin-
dikata pri uveljavljanju
delavcev kot nosilcev so-
cialne politike ter o sploš-
ni ljudski obrambi in
družbeni samozaščiti.
Predavanja, ki so v ko-
njiški občini izključno v
popoldanskem času, bo-
do pripravili še za člane
občinskega sindikalnega
sveta ter za predsednike
komisij in odborov.
MBP
od danes
dalje
smo dražji!
Brez ovinkarjenja.. Novi
tednik je od danes dalje po
10 din izvod. S to ceno se je
približal cenam podobnih
pokrajinskih časnikov v
Sloveniji, pomeni pa to po-
večanje cene le minimalen
korak v prizadevanjih, da
bi ustrezno pokrili proiz-
vodne stroške. Od novega
leta dalje smo si prizadeva-
li, da bi čimdlje odlagali ta
neljubi korak, vendar ni-
smo mogli dalje. Proizvodni
stroški so spet narasli, zad-
njič ste lahko slišali pri TV
dnevniku, da so papirničar-
ji podražili papir za 15 od-
stotkov, svoje storitve je
podražila tudi pešta. Cin-
karna je podražila offset
plošče in zadnji v verigi
smo mi. Torej ne gre za
ustvarjanje nobenega do-
bička na vaš račun, dragi
bralci, ampak za čisto eno-
stavno lovljenje ostalih
stroškov, da sploh lahko
izhajamo. Razmišljal sem
že, kako bi sestavil v srca
segajoč članek in jok vzbu-
jajoče tarnanje, pa nima no-
benega smisla. Na vseh po-
dročjih se srečujemo s pro-
blemi cen, tudi v uredniš-
tvu nismo nobena izjema.
Tisk in izdajateljska dejav-
nost sta v mnogi meri posle-
dični odraz širših družbe-
nih razmer, cene pa pri tem
niso nobena izjema, ampak
prej pravilo!
Toliko zaenkrat, čeprav
bi za tednik tokrat raje na-
pisal kaj drugega kot tale
prispevek. A v novinarstvu
je že od nekdaj tako, da ne
moreš delati samo tistega
kar ti je po volji...
DRAGO MEDVED
kres v bočni
Za 1. maj so prizadevni
mladinci in krajani Bočne v
Zadretju pripravili kresova-
nje s kulturnim programom.
Ob tej priložnosti so podelili
tudi bronasti odličji OF, ki
sta jih za prizadevno delo
prejela Franc Miklavc in Al-
bin Bele.
TOMAŽ
SUBOTIČ
Le malokateri prijatelj šaha
v Celju je pred desetimi leti
pomislil, da bo mladi, svetlo-
lasi pionir in pozneje mladi-
nec, večkratni pionirski in
mladinski prvak Celja Tomaž
Subotič, kdaj pristaš košarke
in popolnoma privržen igri
pod košema. Takrat, pred de-
setimi leti, je namreč mladi
Tomaž skupaj s takratnimi
dobrimi mladimi šahisti Ce-
lja Edvardom Planincem, To-
mažem Mikcem, Marjanom
Novakom in Dušanom Agre-
žem predstavljal močno, ne-
razdvojeno šahovsko skupi-
no, požiral šahovsko literatu-
ro in hitro napredoval do ša-
hi sta I. kategorije.
Toda nova sredina na gi-
mnaziji ga je popeljala pod
koše. Pričel je igrati košarko
skupaj z Pipanom, Golcem,
Benčanom in Ramskugler-
jem pod vodstvom prof. Mile-
ta Cepina ter v letu 1973 osvo-
jil prvi pionirski naslov Slo-
venije za Celje. Žal so kmalu
prišle poškodbe in potem o
Tomažu dolgo ni bilo sledu
na športnih poljih.
Zadnje čase, zlasti pa zad-
nje leto, je nekdanji šahovski
zasenjak zamenjal svojo »lite-
raturoMimo rednega študi-
ja na VEKŠ v Mariboru, do
diplome mu manjkata še sa-
mo dva izpita, se je vse bolj
poglobil v skrivnost košarke.
Postal je trener vseh ženskih
selekcij pri celjski Libeli. In
zadnje prvenstvo, ki se je
končalo te dni, mu je prineslo
tudi prve boljše rezultate. S
svojimi igralkami je osvojil
osmo mesto. Več pa pričaku-
je od mladinske in kadetske
selekcije.
Tomaž Subotič takole raz-
grinja svojo desetletno šport-
no pot, ki vsekakor ne bo
kmalu prekinjena: »Šah je bil
vsekakor moj najljubši konji-
ček v osnovni šoli in prva leta
gimnazije. Toda igra z žogo
me je vse bolj in bolj privlači-
la. Na gimnaziji smo imeli
izredno »klapo« za igro pod
koši. Prišli so tudi uspehi, to-
da za boljše rezultate sem iz-
gubil korak. Poškodbe so mi
preprečile napredovanje. Po-
skusil sem še sodelovati med
judoisti, toda tudi tu poškod-
ba ni dovolila popolne vadbe.
Zato sem kmalu prestopil
med vaditelje. Najprej sem
skupaj s trenerjem Milošem
Sagadinom skrbel za pionir-
sko žensko košarkaško selek-
cijo. Pričel sem z vadbo na
osnovnih šolah in se tako
-pekel« za težje naloge. In te
naloge so me čakale že lani,
ko sem prevzel člansko žen-
sko ekipo Libele v tekmova-
nju v republiški ligi. Skupno
delo z izredno skupino mla-
dih, dela voljnih igralk je pri-
neslo uspeh. Zato želim ob
zaključku svojega študija na-
predovati tudi med trenerji.
Želim, da bi ženska ekipa Li-
bele postala drugoligaš, če-
ravno ta podvig zahteva od
mene, uprave KK Libele in
vseh igralk še dodatni napor,
odrekanje in naporno delo.«
J. KUZMA
prvomajsko srečanje celjanov
Tradicionalno prvomajsko srečanje Celjanov na Gričku je potekalo v znamenju dvf
temeljnih načel ob Titovem podpisu: samoupravljanja in neuvrščenosti. Organizator,^
ski občinski sindikalni svet, se je po mnenju večine preko 6000 glave množice, spet izkaj
na športnem, zabavnem in predvsem na kulturnem področju. Slavnostni govornik je j
novi predsednik celjske občinske skupščine Edi Stepišnik.
andrej
marinc med
savinčani
Med številnimi obisko-
valci prvomajskega sre-
čanja pri Šmiglovi zidani-
ci nad Grajsko vasjo je bil
tudi predsednik sloven-
skih komunistov Andrej
Marine. Na posnetku ga
vidimo, ko z zanimanjem
posluša kulturni pro-
gram, ki ga je pripravila
Svoboda iz Prebolda. Po
tem pa je tudi Andrej Ma-
rine, skupaj s številnimi
Savinjčani plesal kolo in
druge plese.
prvomajska baklada
Na predvečer prvega maja so na Polzeli pripravili tudi baklado. Po proslavi se je izp
spomenika žrtvam NOB vil proti Šeneku sprevod krajanov vseh starosti, ki so nosili bal
Bilo jih je kakih 800, v Šeneku pa so bakle prižgale mogočen kres, ob katerem so pri££
praznovanjem prvega maja številni krajani in vztrajali ob njem do zgodnjih jutranjihu
T. TAVC
prvomajski kresovi
Na predvečer prvega maja je v žalski občini zagorelo kakšnih dvesto kresov. Prav v.
krajevnih skupnostih, na številnih vrheh, v zaselkih in drugod. T"' osnetek je sode1
Edi Masnec pripravil v Šempetru.
$t. 18 - 6. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
obisk celjski szdl
SPODBUDA USTVARJALNOSTI
Miloš Prosenc ugodno ocenil celjsko SZDL
Ljudje, samoupravno or-
ganizirani in osveščeni, mo-
rajo dajati ton naši družbeni
stvarnosti, naloga socialistič-
ne zveze pa je, da z uveljav-
ljanjem vseh možnih oblik
delovanja omogoča in spod-
buja sproščanje ustvarjalne-
ga nemira delovnih ljudi in
občanov, je dejal Miloš Pro-
senc, sekretar RK SZDL, ko
je pretekli četrtek na delov-
nem obisku v Celju govoril
samoupravnemu in politič-
nemu aktivu občine in kra-
jevnih skupnosti o vlogi sub-
jektivnih sil v frontni SZDL.
Posebej je razčlenil naloge,
ki čakajo socialistično zvezo
po kongresu slovenskih ko-
munistov. Pri tem je pouda-
ril, da je v tem trenutku še
posebno v ospredju nenehni
boj za nadaljnjo uveljavitev
delavca in samoupravnega
sistema v slehernem delu na-
šega ekonomskega in poli-
tičnega življenja in da je edi-
na pot razreševanja tudi naj-
težjih in najbolj zamotanih
problemov v naši družbi, sa-
moupravna pot. Na teh osno-
vah, je poudaril Miloš Pro-
senc, bo treba tudi v prihod-
nje utrjevati enotnost delav-
skih in ljudskih množic.
Prav socialistična zveza pa
bo morala odigrati pomemb-
no vlogo, da bodo kongresne
usmeritve našle pot v pro-
grame sleherne organizacije
in skupnosti, zlasti pa, da bo-
do te usmeritve nenehno pri-
sotne v praktičnem delu.
Ko je govoril o političnem
sistemu, je poudaril, da mora
biti prav SZDL tista, ki bo
zagotavljala, da bo interes
delovnih ljudi resnično pri-
šel do izraza v oblikovanju in
sprejemanju odločitev. Po-
sebej ^e naglasil naloge in
vlogo socialistične zveze v
krajevnih skupnostih, saj po
besedah Miloš Prosenca
brez dobrega dela na tej rav-
ni ne more dobro delati niti
občinska, niti republiška, ni-
ti zvezna organizacija SZDL.
Prosenc je ugodno, ocenil
delovanje socialistične zveze
v Celju, ko je dejal, da je celj-
ska organizacija ena tistih, ki
gotovo ne stoji ob strani
družbenih dogajanj, temveč
je živo vpeta v reševanje
vseh družbenih vprašanj.
Miloš*'Prosenc s sodelavci
je ob obisku v Celju obiskal
še delovni organizaciji EMO
in LIK Savinja. Sestal pa se
je tudi s samoupravnim in
političnim aktivom krajevne
skupnosti Nova vas, kjer so
ga seznanili z življenjem, de-
lom, uspehi in težavami te
po številu prabivalcev naj-
večje krajevne skupnosti v
občini Celje.
B.R.
Celjski borci so obiskali tudi grob neznanega junaka na
Avali. Kdor dobro vidi, bo opazil, da je med njimi tudi
nekaj mladih obrazov, kar pomeni, da se tradicija prenaša
na mladi rod.
CELJSKI BORCI PRI TITU!
Spomin na tovariša Tita je
še posebej prisoten med bor-
ci, kajti nas ne vežejo samo
spomini nanj, ampak tudi
udeležba v revoluciji ter ak-
tivnost borcev v povojnem
času. Zato ni čudno da se je v
letu 1981 in 1982 odločilo
nad 750 borcev iz občine Ce-
lje za organiziran obisk Hiše
cvetja.
Med tem, ko smo v letu
1981 organizirali poseben
vlak z nad 600 potniki, so 20.
aprila letos odpotovali v
Beograd s tremi avtobusi.
Najprej so obiskali Hišo
cvetja in doživeli tisto, zaradi
česar so odšli na to pot. Ob-
čutili so bližino svojega naj-
dražjega soborca in koman-
danta ter okrepljeni v zave-
sti, da moramo ohraniti Tito-
vo dediščino, so nemo, neka-
teri tudi solznih oči obšli nje-
govo zadnje počivališče, po-
ložili na marmornati pokrov
grobnice šopek celjskega
cvetja, ter s spoštovanjem, ki
ga 'zasluži ta veliki človek
odšli v muzej 25. maj, kjer so
si ogledali številna darila in
poklone, ki jih je prejel do-
ma in v tujini.
Ogledali so si tudi naše
glavno mesto in njegove zna-
menitosti kot so: Kaleme-
gdan, zgradbo zvezne skup-
ščine, Sava center, Avalo, ter
s krožno vožnjo spoznali raz-
sežnosti mesta in njegove
stare ter nove objekte. Vra-
čajoč se, so si ogledali ostan-
ke grozot ustaškega tabori-
šča v Jasenovcu, spomenik
Matiji Gubcu v Stubici in
rojstno hišo tovariša Tita v
Kumrovcu.
Kakšna je ljubezen borcev
do Tita dokazujejo primeri,
da so bili med udeleženci
obiska Hiše cvetja tudi taki
udeleženci NOB kot je Ur-
ška Pražnikar iz Celja, stara
89 let, ki je bila na »obisku«
pri Titu že drugič. Ko sem jo
vprašal zakaj ponovno potu-
je na tako naporno pot mi je
odvrnila, da potovati k Titu
nikoli ni naporno in da želi
videti kako so uredili okoli-
co, ki so jo v letu 1981 urejali.
Drugi zanimiv potnik je bil
76-letni Kari Blazinšek iz
Strmca, udeleženec NOB iz
leta 1943, srčni bolnik z vgra-
jenim vspodbujevalnikom
srčnih utripov. Ko so mu pri-
jatelji ob odhodu odsvetova-
li to naporno potovanje jih je
zavrnil rekoč, da želi k Titu,
četudi tam kar umre. To, da
je njegovo želja, ki jo bo pred
smrtjo uresničil.
Potovanje so broci zaklju-
čili v prepričanju, da je vre-
dno nadaljevati začeto revo-
lucionarno delo, saj menijo,
da so naše trenutne gospo-
darske težave prehodne in
jih bomo prebrodili tako, ka-
kor smo že številne druge v
naši preteklosti. Borci dajejo
in še bodo dajali svoj prispe-
vek za dosego teh ciljev.
MILAN BATISTIC
slovenske konjice
VADBA ZA OBRAMBO
Oživljeno delo rezervnih vojaških starešin
Letošnjo 30. obletnico
družbene organizacije Zveze
rezervnih vojaških starešin
si prizadevajo v konjiški ob-
čini proslaviti čimbolj delov-
no, oživljena dejavnost, ki iz-
stopa zlasti v zadnjem letu,
pa jim bo to tudi omogočila.
Sest krajevnih organizacij
ZRVS v konjiški občini je
svoje delo pregledalo na pro-
gramsko volilnih konferen-
cah, tako da so tudi dobro
pripravljeni na občinsko
programsko-volilno konfe-
renco, ki bo 10. maja. V zad-
njem obdobju je dejavnost
zaživela predvsem v krajev-
nih organizacijah v Sloven-
skih Konjicah, v Vitanju in
Zrečah. Pričakujejo, da bo
pridobitev funkcionalnih
prostorov v dograjenem do-
mu teritorialne obrambe pri-
spevala svoj delež k boljše-
mu delu in uresničevanju
nalog, ki pa jih ni malo. Po-
leg pridobivanja novih čla-
nov, zlasti žensk in tistih, ki
nimajo činov, a delajo na po-
dročju splošne ljudske
obrambe, je seveda glavna
naloga starešin idejnopoli-
tično usposabljanje, vojaško
strokovno in obrambna
vzgoja prebivalstva in mladi-
ne. Pomoč pri obrambnih
pripravah v krajevnih skup-
nostih, ki doslej še ni prišla
prav do izraza, bo morda bolj
uresničljiva tudi z ustanav-
ljanjem novih krajevnih or-
ganizacij, pogoje zanje pa že
imajo na Stranicah, Zbelo-
vem, v Tepanju in Špitaliču.
Krajevna organizacija Slo-
venske Konjice 2 je v zadnjih
letih pokazala nekatere novi
poti, ki so popestrile uspo-
sabljanje po republiškem
programu. Tako so obiskali
karavli Djura Djakoviča in
Nikole Hečimoviča na jugo-
slovansko-avstrijski meji in
se tam seznanili s sredstvi za
opazovanje in novejšo pe-
hotno oborožitvijo, z življe-
njem graničarjev, dolžnost-
mi in nalogami. Lani so v ka-
sarno Dušana Kvedra-Toma-
ža v Ptuju popeljali tudi mla-
de osnovne šole Edvarda
Kardelja, ki so tekmovali v
znanju o splošni ljudski
obrambi in družbeni samo-
zaščiti. Ogledali so si proti-
oklepno in drugo oborožitev,
tehnična sredstva in življe-
nje v vojašnici.
Ravno sodelovanje s šola-
mi je v preteklem letu polno
zaživelo. Starešine krajevne
organizacije 2 Slovenske Ko-
njice so pripravili ogled ka-
binetov v domu teritorialne
obrambe za osnovno šolo
Edvarda Kardelja, aprila, ko
so imeli šolarji obrambni
dan, pa so jim na šolskem
igrišču pripravili tehnični
zbor oborožitve s predstavi-
tvijo orožja, razlago in prika-
zom delovanja. Tako kot so
lahko s sodelovanjem z mla-
dimi zadovoljni, pa ne more-
jo biti s sodelovanjem s kra-
jevnimi skupnostmi pri pri-
pravi obrambnih načrtov in
drugih dejavnosti s tega po-
dročja. To je tudi ena izmed
pomembnih nalog novega
predsedstva krajevne orga-
nizacije. Za svoje delo je ra-
zrešeno predsedstvo prejelo
priznanje ZRVS, njihov
predsednik Joše Kuzman pa
lani Zlato plaketo ZRVS Ju-
goslavije.
MILENA B. POKLIC
O IZVAJANJU
DAVČNE
POLITIKE
Analiza o izvajanju davčne
politike v letu 1981 bo osred-
nja tema torkove seje druž-
benega sveta za občinsko
upravo za družbene prihod-
ke občine Celje. Na seji bodo
obravnavali tudi poročilo o
delu občinske uprave za
družbene prihodke v prete-
klem letu ter sprejeli pro-
gram dela za letošnje leto.
OBNOVLJEN ZDRA VSTVENI DOM
NA OGLED!
Obnovljeni del zdravstvenega doma v Celju bodo odprli
10. maja ob 16. uri, ko si bodo občani lahko nove pridobitve
tudi ogledali. Z obnovljenimi prostori na Gregorčičevi 5
pridobiva osnovna zdravstvena služba v Celju 4200 kvadrat-
nih metrov urejenih površin, namenjenih zlasti za potrebe
splošne medicine - za ambulante, dežurno in patronažno
službo. Zobozdravstvo pridobiva ambulante za potrebe
odraslih in laboratorij za zobozdravstveno dejavnost, prese-
lil pa se je tudi laboratorij za potrebe osnovnega zdravstve-
nega varstva.	MBP
PRIZNANJA OF V TITOVEM VELENJU
Ob letošnjem prazniku OF so v velenjski občini podelili
deset priznanj, ki so jih prejeli: TONE HLADIN (Krajevna
skupnost Pesje), MILAN ME2A (KS Kavče), VINKO MI-
KLAV2INA (KS Konovo), MARIJA SKORNISEK in J02E
ZAKOSEK, (oba KS Salek - Gorica), ELFRIDA AMBR02IC
(KS Šmartno Velenje), HENRIK JONKO (KS Šoštanj),
STANKO RAMŠAK (KS Gaberke), FRANC DREV (KS Loko-
vica) in Krajevna konferenca SZDL Konovo.
PRIZNANJA SINDIKATA
MILORAD DZORDZEVIČ iz RLV, tozd Priprave, FRANC
GOLJUF iz RSC, DRAGICA GRVINIC iz Bolnišnica Topol-
šica, MAKS LICHTENGER iz 'VEKOS, tozd Toplovodna
oskrba, JANKO LADINEK iz RLV, tozd Preloge, JOŽE
MRAZ iz VEKOSA, FRANC OJSTERSEK iz VEGRADA, RI-
HARD SAGMAISTER iz Gorenja TGO, tozd vzdrževanje, FA-
NIKA SMONKAR iz VVZ Titovo Velenje, LUDVIK ŠKRABL
iz REK, DO ESO, VIKTORIJA TRAUNER iz tozd PTT Titovo
Velenje, JOŽE VERDEV iz Gorenja TGO, tozd Štedilniki,
Konferenca OOS REK DE RLV in Konferenca OOS Gorenje
TGO.
Tako priznanja OF, kot priznanja sindikata so izročili na
skupni svečani seji Občinske konference SZDL Velenje in
Občinskega sveta sindikatov Velenje.
VISOKA ODLIKOVANJA
FRANC VRTACNIK je prejel Red zaslug za narod s srebrno
zvezdo, J02E MELANSEK Red ljudske armade s srebrno
zvezdo in HENRIK VRTACNIK Red za vojaške zasluge s
srebrnimi meči. FRANJU KORUNU so podelili zlato plaketo
Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Vsi omenjeni
tovariši so dobili visoka odlikovanja Predsedstva SFRJ in
ZRVSJ za uspešno delo na področju Šaleške doline oz. velenj-
ske občine. Njihovo delo pa sega tudi izven občinskih meja.
TV
NE LE KRIZA, PRA V A VOJNA
Kar je bilo sprva morda komu videti
kot pomorska kazenska ekspedicija, ki
bo z malo ali nič žrtev dala lekcijo pre-
drznemu sovražniku, se čedalje bolj
spreminja v krvavo dramo na Atlan-
tiku.
Navadnemu zemljanu ne gre posebno
v gla vo, zakaj neki je potrebno začenjati
vojne zaradi nekaj skalnatih otokov, na
katerih je življenje kar se da neudobno,
kjer ljudi dve tretjini leta nadlegujejo
nalivi in megla in hud veter, kjer razen
ovac komaj kaj uspeva. Govor je seveda
o Falklandskih otokih, ki jim Argentinci
pravijo MaJvinski. Zaradi njih se že
razvnema ena najnenavadnejših vojn po
koncu druge svetovne vojne.
Britanci so že potopili drugo največjo
argentinsko bojno ladjo, križar ko Gene-
ral Belgrano. Ni minil dan, pa je argen-
tinska raketa spravila na dno zimsko
viharnega Atlantika eno najmodernej-
ših britanskih ladij, raketnega rušilca
Sheffield.
Ta vojna je nenavadna zato, ker pote-
ka med dvema državama, ki politično
pripadata Zahodu. Velika Britanija je
eden stebrov Atlantskega pakta. Argen-
tina je vsaj doslej igrala pomembno vlo-
go pri zahodnih strateških zamislih o
kritju južnoatlantskega boka zahodne
vojaško-politične zveze. V tej zvezi so
govorili tudi o vojaškem sodelovanju
Argentine in nekaterih drugih latin-
skoameriških vojaških režimov z rasi-
stično Južno Afriko.
Zdaj sta se partnerja v zavezništvu
zapletla v krvavi spopad. Krčevito, mr-
zlično posredovanje ameriškega zuna-
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
njega ministra Haiga je naletelo na
kamnita tla skrajne nepopustljivosti.
Pokazalo se je, da niti Washington z av-
toriteto prve supersile zahodnega sveta
ne more prisiliti svojih zaveznikov, naj
se vsaj za silo pobotata. Izid je tak, kakr-
šen je: prava pravcata vojna med Argen-
tino in Veliko Britanijo. Prvih nekaj sto
padlih, bolje rečeno utopljenih je že tu.
Britansko ladjevje je pred Falklandi.
Bodo napadli otoke, ki jih brani kakih
10.000 argentinskih vojakov?
Generali v Buenos Airesu prisegajo,
da argentinski vojaki živi ne bodo zapu-
stili Malvinov (Falklandov). London go-
vori o novih vojaških akcijah. In ravno
sredi teh sporočil, sredi parlamentarne
debate, je v London prišla novica, ki je
bila hladen piš: potopili so raketnega
fušilca, ki je bil tako rekoč zadnji krik
vojaške mode, medtem ko je bila argen-
tinska križarka izdelana že pred drugo
svetovno vojno.
Prestiž je v politiki kočljiva, nevarna
stvar. Ne pokazati pred svetom, da si
popustljiv, da ne bi kdo mislil, da si
šibak. Kadar pa politika dobi obliko
vojne, je s prestižem še hujše. Dobljeni
udarec je treba vrniti, po možnosti s še
hujšim udarcem. Po možnosti zmagati,
poraziti sovražnika.
V takšni fazi je, kot kaže, zdaj fal-
klandska kriza. Koliko žrtev bo še po-
trebno, preden bo spet razum vsaj malo
prevladal vojne strasti in logiko genera-
lov? Kakšna diplomatska formula bo ob
tem možna? Osrednje vprašanje je seve-
da problem suverenosti nad Faklandi.
Za zdaj obe vojskujoči se strani trmo-
glavo vztrajata na svojih zgodovinskih
pravicah do teh - samo po sebi - ne
posebno pomembnih otokov. Skratka,
zdaj bo najprej-in po vsem videzu čeda-
lje bolj - govorilo orožje. Utvare o ka-
zenski ekspediciji in o zmagovitem po-
hodu na Falklande so se očitno razprši-
le. Kot so se po drugi strani razblinile
iluzije v argentinski hunti, da se bo dalo
London z zasedbo Faklandov-Malvinov
postaviti pred izvršeno dejstvo.
Svet ima torej ne samo novo veliko
krizo, marveč pravo lokalno vojno.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 6. maj 1982
tapetništvo-mizarstvo celje
OPREMLJA NAŠE LADJE
Letos bodo izplačali vse anuitete za naložbo
Ze večkrat smo ugotavlja-
li, da drobno oziroma malo
gospodarstvo po svojih re-
zultatih dela in dohodku ter
svojem deležu v družbenem
proizvodu občine, ni majhno
in drobno v ozkem pomenu
teh besed. Tako je tudi z de-
lovno organizacjo Tapetniš-
tvo-mizarstvo Celje ali skraj-
šano kar v TAMI Celje.
O tem nas je prepričal
obisk in pogovor v tej delov-
ni organizaciji, ki letos zao-
krožuje pomemben del svoje
naložbe, za katero bodo prav
kmalu nehali plačevati anui-
tete. Torej bodo po svoje
prav zaradi tega lahko v pri-
hodnje še uspešnejši. Pogo-
varjali smo se z direktorjem
Vinkom Jovanom, ki nas je
»prepričal« predvsem s svo-
jimi podatki.
TAMI Celje ima za svoj po-
slovni predmet izdelovanje
in popravilo sedežnega po-
hištva, kot dodatne dejavno-
sti pa še kolarstvo, sedlar-
stvo, jermenarstvo, polaga-
nje podov, izdelovanje avto-
mobilskih sedežnih prevlek
in avtotapetništvo ter deko-
raterstvo. Torej združuje pi-
sano paleto dejavnosti, od
katerih mnoga sodijo že kar
v umirajoče poklice. Popreč-
no kakšnih 95 zaposlenih je
1980. leta ustvarilo preko 50
milijonov dinarjev celotnega
prihodka, lani preko 75 mili-
jonov, za letos ga načrtujejo
na 80 milijonov dinarjev. Ob
tem so »pridelali« preko
,271.000 dohodka na zaposle-
nega delavca, čistega dohod-
ka na zaposlenega pa preko
216.000 dinarjev. Za sedanje
in minulo delo so čistega
osebnega dohodka na mesec
izplačali pri tem 9.265 dinar-
jev, kar je izpod republiške-
ga povprečja. Prav gotovo
bodo izplačane anuitete za
naložbo lahko že letos omo-
gočile tudi boljši osebni do-
hodek zaposlenih, kar bo
spodbudno vplivalo na še
večje delovne rezultate,
kljub zaostrenim razmeram
poslovanja in gospodarjenja.
TAMI Celje se lahko poh-
vali, da je že preko petin-
dvajset let kot najmočnejši
jugoslovanski poslovni part-
ner prisoten v ladjedelništvu
pri opremljanju novih ladij,
pri dveh domačih ladijskih
prevoznikih pa opremo tudi
vzdržuje in popravlja. Ustva-
rili so si ugled in so pri teh
poslih v ladjedelništvu prak-
tično brez konkurence v Ju-
goslaviji.
Sicer pa so člani delovne-
ga kolektiva TAMI Celje
navzoči na vse jugoslovan-
skem tržišču, saj opremljajo
zlasti na slovenskem območ-
ju poslovalnice Ljubljanske
banke in pionirske hranilni-
ce, drugod pa hotele, šole,
kulturne domove, v zaključ-
nih gradbenih delih polagajo
pode, pri čemer zelo dobro
sodelujejo z Ingradom in
Gradisom. V povezavi s Slo-
venijalesom so opremljali
veliko hotelov ob naši ja-
dranski obali od Opatije do
Ulcinja, prav tako so v tej
povezavi delali tudi v Libiji
in Zvezni republiki Nemčiji.
Posredno so torej tudi izvoz-
niki, čeprav deviz ne zasluži-
jo. Se kako pa bi jih potrebo-
vali, zlasti kadar se znajdejo
v navzkrižnem ognju deviz-
nih izsiljevanj zaradi surovin
in reprodukcijeskega mate-
riala.
Je pa še druga plat proble-
ma okrog pomanjkanja de-
viz, predvsem kadar bi devi-
ze potrebovali za nakup po-
trebnih strojev in za moder-
nizacijo strojne opreme. De-
vizna malhica splošnega
obrtnega združenja pri Go-
spodarski zbornici Slovenije
je zanje premajhna že za na-
kup reprodukcijskega mate-
riala, kaj šele za nove stroje.
MITJA UMNIK
NOVA
RAČUNALNIŠKA
OPREMA
Včeraj so v Razvojnem cen-
tru Celje in v okviru Poslov-
ne skupnosti Družbeni raču-
nalniški center ob otvoritvi
obratovanja razširjene raču-
nalniške opreme spregovorili
tudi o možnostih in zmoglji-
vostih te opreme ter o načrtih
za bodoče. Vsekakor gre za
pomembno pridobitev na po-
dročju računalništva, ki je tu-
di na širšem celjskem ob-
močju še vse preveč razdrob-
ljeno. Upajmo, da se časi
spreminjajo!	UM
motel merx v šentjurju
V BITKO ZA VSAK DINAR
ali iskati nove kvalitete in pobude
V okvir novega šentjurske-
ga jedra je ob Pešnici lociran
tudi Merksov motel. Grad-
njo so, menda, narekovale
potrebe po razvoju turizma
in izletništva v šentjurski ob-
čini in Kozjanskem. Rečeno,
storjeno! -
Leta 1979 v mesecu de-
cembru je bila investicija, ki
je tedaj veljala 45 milijonov
dinarjev, končana. Upraviče-
nost gradnje novega objekta
je bila tudi dovolj argumen-
tirana, saj bi kuhinja motela,
ki je dimenzionirana za 1500
obrokov dopoldanskih malic
za delavce v občini, dajala re-
dni vir dohodka. Stvari pa so
se obrnile in se obračajo od
načrtovanih predvidevanj.
To danes ugotavljajo delavci
motela, 23 jih je, kakor tudi
uporabniki storitav. Ne prvi,
ne drugi niso zadovoljni.
Prvi ne zato, ker se otepajo z
izgubami, ki jih med drugim
prinašajo tudi anuitete. V
kuhinji pripravijo približno
oolovico obrokov za malice
manj, kot bi jih lahko. Z no-
vim Emom v Šentjurju pre-
dvidevajo 700 obrokov dnev-
no. 400 jih vozijo v Celje, de-
lavcem Klime in Javnih na-
prav. Cena malice je 55 di-
narjev. Vzrok za tako stanje
pa tiči še nekje drugje. Veči-
na delovnih organizacij v
Šentjurju ima namreč svoje
obrate družbene prehrane.
Mnoge so v zadnjem času ce-
lo obnovili in posodobili, ta-
ko da resnično nimajo potre-
be, da bi vozili malico iz mo-
tela. Ob načrtovanju in di-
menzioniranju objekta pa so
bržšas računali tudi s temi
delavci. Pa ne samo delovne
organizacije, tudi občinska
stavba ima svojo kuhinjo in
bližnja Merksova blagovnica
je prav pred kratkim uredila
svojo menzo za zaposlene in
zaposlila kuharico iz motela!
Ljudski rek pravi temu; ska-
kanje v zelje.
Uporabniki storitev pravi-
jo, da bi želeli in da pričaku-
jejo od delavcev motela več
elastičnosti, samoiniciativ-
nosti v smislu dobre in hitre
postrežbe, iskanju novih
kvalitet in pobud za oživitev
pestrejših ponudb, tudi v
smislu družabnosti v pro-
stem času, ob koncu tedna in
v prazničnih dneh. Odprtih
je še veliko možnosti. Treba
jih je najti, morda skupaj z
različnimi društvi v občini,
Kmetijskim kombinatom in
oživiti delo komisije za raz-
voj turizma, ki so jo že davno
tega imenovali pri skupščini
občine Šentjur. Složno bi se
morali lotiti načrtov in pro-
gramov za razvoj turizma v
občini in na tak način pripe-
ljati nove, zlasti domače go-
ste, v lepo urejen motel z
vrtom, ki oživi bolj v polet-
nih mesecih z glasbo ob kon-
cu tedna. Vabljivo in zaen-
krat še najbolj zasedeno je
kegljišče, ki je zasedeno
predvsem s sindikalnimi
igrami. Skepsa delavcev toz-
da gostinstvo in turizem Ce-
lje in motela Merx je upravi-
čena v tem smislu, da bo no-
va šentjurska obvoznica (če
bo sploh dograjena), dobese-
dno obšla Šentjur, torej tudi
motel. Po njej se bodo vozili
mimo individualni gostje,
izletniški in redni avtobusi.
Za kratek postanek v Šent-
jurju pa jim bo najbrž zado-
stoval manjši bife, ki ga na-
črtujejo z gradnjo avtobusne
postaje.
Bitka za goste in za razcvet
turizma na Kozjanskem bo
trda, a nikakor ni vnaprej iz-
gubljena. Je pa v mnogočem
odvisna od celotnega razvoja
te družbenopolitične skup-
nosti.
Lani je bila zasedenost
motela 37,8 odstotna. Zabe-
ležili so 29.000 gostov. Morda
bomo kljub zdajšnjim teža-
vam in problemom lahko pi-
sali o višjih številkah - v smi-
slu dohodka.
MATEJA PODJED
pomen razvojno-raziskovalnega dela
LE Z MOČJO ZNANJA
in raziskovalne dejavnosti bomo lahko napredovali
V letu 1981 smo na Raz-
vojnem centru Celje obliko-
vali razvojno-raziskovalno
enoto. Le-ta predstavlja lo-
gično nadaljevanje delnih ra-
ziskovalnih naporov naših
TOZD v smeri povezave in
koncentracije.
Razvojno-raziskovalna
enota naj bi bila eden od ele-
mentov, ki naj bi omogočil
uspešno prilagoditev celot-
nega Razvojnega centra Ce-
lje na novo nastale dinamič-
ne in zahtevne spremembe v
okolju.
Osnovne funkcije raz-
vojno-raziskovalne enote
Razvojnega centra Celje so v
grobem naslednje:
-	izvajanje razvojno-razi-
skovalnega dela,
-	pospeševanje dotoka
znanja,
-	pospeševanje prenosa
rezultatov raziskovalnega
dela v družbeno prakso.
Razvojno-raziskovalna
enota, ki šteje 12 raziskoval-
cev, ne more - in tudi ni njen
namen - pokrivati razvoja
vseh dejavnosti, ki so prisot-
ne na Razvojnem centru Ce-
lje. To je le kristalizacijsko
jedro, ki bi moralo prema-
kniti temeljne dejavnosti
Razvojnega centra v smeri
kakovostnejših in zahtevnej-
ših intelektualnih storitev.
Sedaj posvečamo največ
pozornosti osvajanju znanj
oziroma razvoju naslednjih
področij..
-	racionalne konstrukcije
v gradbeništvu,
-	usmerjanje družbenih
razvojnih procesov,
-	informacijski sistemi.
Prav gotovo je v tem tre-
nutku naš najzahtevnejši ra-
ziskovalni projekt Prestruk-
turiranje gospodarstva obči-
ne Celje, ki ima dve bistveni
razsežnosti: raziskovalno-
metodološko plat in akcij-
sko-uporabno; pomeni, da
naj bi bil tudi osnova za
družbeno usmerjen razvojni
proces gospodarstva v ob-
čini.
Med ostalimi projekti
omenimo komunalni infor-
macijski sistem, katerega na-
men je posodobiti funkcioni-
ranje sistema družbeno poli-
tičnih skupnosti z osvaja-
njem racionalnih metod po-
slovanja in z uporabo sodob-
ne informacijske tehnologi-
je. Zanimiva razvojna naloga
je izdelava soft-ware-a za mi-
ni-računalnik s področja sta-
tike.
Rezultate razvoj no-razi-
skovalnega dela, tako dru-
. god koUna Razvojnem cen-
tru Celje, lahko pričakujemo
pod dvema pogojema: ob se-
lekciji oz. oživitvi področij
delovanja in koncentraciji
strokovnega kadra na pre-
dnostnih področjih.
Le na tak način bomo pri-
šli do specializiranih stro-
kovnih področij - usmerje-
nih programov, ki nam bodo
zagotavljali konkurenčnost
na jugoslovanskem trgu in v
deželah v razvoju.
V letu 1981 so se oblikovali
registrirani razvojno-razi-
skovalni sektorji tudi v EMO
in Cinkarni; v nastajanju pa
so še v AERU, LIBELI, ŽE-
LEZARNI Štore in morda še
kje.
Tudi te delovne organiza-
cije so spoznale, da brez
ustreznih pogojev in siste-
matične skrbi za razvojno-ra-
ziskovalno delo ne moremo
pričakovati asimilacije tuje-
ga znanja oz. lastnih proiz-
vodnih programov.
Z vidika prestrukturiranja
gospodarstva je nastajanje
razvojno-raziskovalnih enot
seveda zelo pomembno.
Hkrati pa je potrebno tudi
dodati, da s širšega zornega*
kota pomenijo relativno maj-
hno koncentracijo strokov-
nega kadra in jih tare ista sla-
bost kot večji del našega
združenega dela - majhnost
in nepovezanost.
Prav zato je projekt Pre-r
strukturiranje celjskega go-
spodarstva velika priložnost
in obveznost celotnega zdru-
ženega dela Celja in še zlasti
njegovega razvojno-razisko-
valnega potenciala.
ROBERT CEGLAR
ODPRLI PRENOVLJENO PARKETARNO
Za delavski praznik, 1. maj so v LIK Savinja odprli prenovljeno parketarno, ki bo z novo
proizvodno linijo znatno pripomogla k uresničevanju velikih izvoznih nalog kolektiva LIK
Savinja. Na njej bodo izdelovali lamelni parket, katerega večino bodo namenili konvertibil-
nemu tržišču. Predvsem pa je pomembno to, da bodo v prenovljeni parketarni povečali
storilnost, saj bodo dnevno v eni izmeni lahko izdelali okrog 500 kvadratnih metrov
lamelnega parketa, medtem ko so ga do sedaj v dveh izmenah lahko le okrog 300 kvadrat-
nih metrov.
Sredstva za to naložbo, za katero so se odločili že lani, so združevali v delovni organizaciji
in v okviru SOZD Slovenijales, sicer pa je prenovljena parketarna, edina v Sloveniji,
pridobitev za TOZD Žaga LIK Savinja.
Poleg tega, da bodo dodobra izkoristili surovino - hrastov les, z izdelavo parketa, bodo v
prenovljeni parketarni tudi sicer bolje uporabili prostorske zmogljivosti.
MITJA UMNIK
BOLJŠE,
VENDAR
NE REKORD
Aprila so velenjski rudarji
v 23 delovnih dneh nakopali
445 tisoč ton premoga ali po-
prečno na dan 19 tisoč- 348
ton. Lani v aprilu so nakopa-
li 388 tisoč ton premog^. V
letošnjem aprilu so tako
osnovni kot delovni načrt
presegli za skoraj sedem od-
stotkov od načrtovanih re-
zultatov.
Januarja so velenjski ru-
darji nakopali 393 tisoč ton,
februarja 426, marca 499 (le-
tos daleč največ!) in aprila
445 tisoč ton ali skupaj mili-
jon 763 tisoč ton premoga.
Maja bodo predvidoma de-
lali 21 delovnih dni ter v tem
času nakopali po osnovnem
načrtu 347 tisoč 850 ton oz.
po delovnem 396 tisoč 900
ton. Po dosežkih v prvih šti-
rih mesecih letošnjega leta
pa lahko pričakujemo za ne-
kaj odstotkov boljše dosež-
ke. Letošnji april je v prvih
dneh kazal na boljše dosež-
ke, ki pa so se zaradi objek-
tivnih razlogov proti koncu
meseca poslabšali.
T. VRABL
$t. 18 - 6. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
0krogla miza o razvoju v emo celje
INOVACIJE ZA PRODUKTIVNOST
flazvojno-inventivna dejavnost je vpeta v bitko za stabilizacijo
, delovni organizaciji EMO Celje je
fazvojna in inventivna dejavnost v
[eloti vpeta v vse napore in aktivno-
ti za stabilizacijo gospodarskih ra-
lJ(ier »n za povečanje produktivnosti
dela- To Je bila temeljna ugotovitev
naše okrogle mize, ki smo jo na temo
razvojništva in inventivne dajavno-
sti pripravili v našem uredništvu s
predstavniki delovne organizacije
jjjUO Celje.
pri pogovoru so sodelovali FRANCI
(jAZVODA, glavni direktor in pred-
sednik odbora za inovacije, MILOŠ
pEŠEC, vodja sektorja razvojne in in-
vesticijske dejavnosti, MILAN KAV-
flČ, odgovoren za inventivno dejav-
noSt pri sindikatih v EMO in član
upravnega odbora DI ATI, ADOLF
^VIŽEJ, referent za inventivno dejav-
nost in podpisani član uredništva NT
in RC.
V nadaljevanju povzemamo bistve-
ne misli iz pogovora za našo okroglo
mizo.
F. GAZVODA: »Ze naš srednjeročni
plan je razvojno usmerjen, prav tako
letni programi ukrepov za stabilizaci-
jo. Vsako leto zelo konkretno in odgo-
vorno opredelimo posamezna področ-
ja. Planiranje dela v razvoju in pri ino-
vacijah je že ustaljena praksa pri nas,
kajti inovacije ne moramo puščati v
reševanje naključju in samo trenutne-
mu navdihu, ampak mora biti ta dejav-
nost organizirana in usmerjena. Ni več
samo spontanosti in volonterskih pri-
stopov, čeprav seveda stvari na tem
pomembnem področju ne moremo
spet poenostaviti in reči: to in to mora
pasti iz naših glav, takšna ali drugačne
inovacija. Dejstvo pač je, da razvoj,
inventivno in investicijsko dejavnost
letno zelo konkretno načrtujemo.«
M. PEŠEC: »Naš sektor razvojne in
investicijske dejavnosti deluje v dveh
oddelkih, za zaščito industrijske last-
nine in za inventivno dejavnost, seve-
da samo na področju razvojništva.
Predvsem želimo v delovni organizaci-
ji spraviti inovacije na višjo raven in jo
organizirati. Zato v vseh temeljnih or-
ganizacijah združenega dela tudi obli-
kujemo komisije za racionalizacijo, na
ravni delovne organizacije pa deluje
odbor za inovacije. V usmerjeno in-
ventivni dejavnost pa se vključujejo še
Društvo inovatorjev in avtorjev te-
hničnih izboljšav-DIATI in družbeno-
politične organizacije. Naš DIATI
uspešno deluje sedaj že tretje leto. Nje-
govo poslanstvo je izobraževanja član-
stva, populariziranje inventivne dejav-
nosti s prirejanjem razstav in podob-
no, skratka spodbujanje te dejavnosti.
Vključevanje strokovnih delavcev -
profesionalnih raziskovalcev, mora
povečati tudi gospodarsko korist, ki je
vendar osnovni namen inventivne de-
javnosti. Gre nam za dohodkovni mo-
tiv. Lani smo uspeli prav z večjo vklju-
čitvijo poslovnih in vodilnih delavcev.
Ni pomembno pri nas, kdo daje korist-
ne inovacijske predloge, ampak nas
zanima predvsem sam predlog, če daje
gospodarsko korist in povečuje naš
dohodek.«
F. GAZVODA: »Pri tem naj dodam,
da smo zelo jasno opredelili, kaj je to
problem službene dolžnosti oziroma
obveznosti pri vodilnih in poslovo-
dnih delavcih. Da se ne bi stvari po
nepotrebnem mešale in vznemirjale
duhove.«
A. ŽVIŽEJ: »Naj navedem nekaj
konkretnih podatkov. Lani smo regi-
strirali 61 novih predlogov, obravnava-
li pa skupaj 129. Gospodarske koristi
so predlogi prinesli za 7 milijonov
564.000 dinarjev, pri tem pa smo avtor-
jem izplačali komaj dobre štiri odstot-
ke od te gospodarske koristi. V pri-
merjavi z letom poprej se je gospodar-
ska korist povečala za 34 odstotkov.
Pri tem smo zveznemu zavodu za za-
ščito industrijske lastnine posredovali
sedem predlogov.
Dobro je uspel tudi razpis za odpra-
vo ozkih grl v proizvodnji in to najbolj
v TOZD Posoda, kjer smo odpetih pro-
blemov rešili kar štiri. Mogoče je zani-
miva še sestava predlagateljev: pet z
visoko izobrazbo, eden-z višjo, 32 s
srednjo, devet je bilo visokokvalifici-
ranih delavcev, deset kvalificiranih,
sedem nekvalificiranih in trije upoko-
jenci.«
M. KAVČIČ: »Sindikati smo med
pospeševalci inovacijske dejavnosti,
zato tudi imamo v DIATI svoje dele-
gatsko mesto v upravnem odboru.
Upamo, da bomo v prihodnje znali
inovacijsko delo še bolj spodbuditi.«
Ob zaključku smo postavili zelo ja-
sno vprašanje. Ali je v EMO mogoče
občutiti drugačno vzdušje na področ-
ju razvoja in inventivne dejavnosti?
F. GAZVODA: »Nerad primerjam
obdobja za več let nazaj, vendar
trdim, da smo na osnovi izkušenj,
mnogih zavzetih razprav, prišli do ja-
sne usmeritve: delo na področju raz-
voja in inventivne dejavnosti mora
biti vtkano v celoti prizadevanj za
preobrazbo- delovne organizacije. To
ni samo filozofiranje, kaj bi bilo do-
bro, če bi bilo in podobno. Gre za trdo
delo. Pomembno je spoznanje, da je
treba te dejavnosti stalno spodbuja-
ti, biti tudi potrpežljivi, pa ne tako,
da bi samo čakali na plodove pameti,
ki bodo, če bodo in ko bodo. Biti pri-
merno strpni in obenem zahtevni pri
pričakovanju rezultatov - za to gre.
Odnos do teh dejavnosti, vzdušje je
seveda nadvse pomembno. Sicer pa
imamo že zelo konkretne rezultate,
druge še pričakujemo, zlasti tiste z
dolgoročnimi posledicami za razvoj
delovne organizacije. Stvar družbe-
nopolitičnih organizacij in samo-
upravnih organov pa je, da spremlja-
jo stalno ustvarjalno napetost in ne-
strpnost, tudi kot orožje proti bre-
zbrižnosti.«
MITJA UMNIK
svlbno nad radečami
ASFALT IZ SOPOTE NA VRH
(ta hribu vedno vrvi od aktivnosti
Pred osmimi leti, ko je
Svibno postalo samostojna
družbenopolitična skupnost,
je bilo življenje v teh krajih,
visoko nad Radečami, v mar-
sičem drugačno, kot je da-
nes. Veliko je bilo takrat ne-
rešenih problemov, s kateri-
mi so se krajani vsakodnev-
no ubadali. Res je, da po
osmih letih krajevne samou-
prave še vedno ni vse tako,
kot bi si ljudje želeli, volja do
skupnega dela in ustvarjanja
pa obeta, da bo vse manj ti-
stih, ki razmišljajo o odhodu
v dolino.
Eden največjih problemov
Preteklih let je bil, kako lju-
di, predvsem mlade, obdrža-
ti doma, saj so, kljub lepo-
tam tega kraja, množično od-
hajali in si ustvarjali družine
tam, kjer je bilo življenje
lažje.
In kako je v krajevni skup-
nosti Svibno danes? Ce je bi-
lo še pred osmimi leti veliko
zaselkov brez elektrike, sveti
danes električna žarnica v
sleherni hiši. Prav tako je z
vodovodom, saj je bil v tem
času zgrajen vodovod Za-
grad-Svibno-Počakovo, v
kratkem pa bo ojačana še vo-
dovodna napeljava iz Zagra-
da v Studence. Ena največjih
pridobitev zadnjih let je no-
va asfaltna cesta, ki vodi iz
Jagnjenice v Svibno. V sred-
njeročnem načrtu razvoja je
še razširitev ceste v Veter-
nem vrhu, ter obnovitev ce-
ste Počakovo-Magolnik. V
načrtu je tudi nadaljnja as-
faltacija ceste Svibno-Sopo-
ta. Eden večjih problemov v
krajevni skupnosti Svibno je
še dokaj neurejena kanaliza-
cija in pa krajše dovozne po-
ti. Ker je razumevanje v ok-
viru samoupravne komunal-
ne interesne skupnosti Ra-
deče dovolj veliko, je priča-
kovati, da bodo tudi ti pro-
blemi v kratkem času rešeni.
V krajevni skupnosti Svib-
no zvoni en sam telefon, zato
so želje krajanov po tej pri-
hoditvi upravičene. Upajo,
da bodo, z obljubljenimi 45
telefonskimi priključki, v
kratkem zazvonili telefoni.
Kulturno življenje je v
Svibnem že od nekdaj pe-
stro. Poznana so prizadeva-
nja krajanov za ohranitev
kulturnozgodovinske dedi-
ščine. Nadaljevali bodo z od-
krivanjem fresk v cerkvi sve-
tega Križa ter s statičnim za-
varovanjem tega objekta.
Prosvetno društvo je tisto, ki
skrbi za kulturno in družab-
no življenje: z organizira-
njem občasnih kulinaričnih
razstav ter tri do štirikrat let-
no z uprizoritvijo odrske
predstave. Nič manj ni aktiv-
na organizacija Rdečega
križa.
Šola je središče kraja. Tam
se snujejo novi načrti za de-
lo, za akcije, šola je središče
družbenopolitičnega in kul-
turnega življenja. Danes obi-
skuje nižjo stopnjo 12 otrok.
Kdo bi dejal, da jih je prema-
lo za organizacijo pouka. Pa
se krajani s tem upravičeno
ne strinjajo, saj se zavedajo,
da bi z ukinitvijo šole marsi-
kaj zamrlo.
V Svibnem razmišljajo tu-
di o kmečkem turizmu. Le-
pot narave je v izobilju, kul-
turnozgodovinskih znameni-
tosti tudi. Z dobrimi cestni-
mi povezavami in z vsemi
pridobitvami zadnjih let so
pogoji za to panogo resnično
dobri. Treba bo morda le ne-
koliko več poguma, da bi o
Svibnem sčasoma lahko go-
vorili tudi kot o lepi turistič-
ni točki. Seveda bo pri tem
morala priskočiti na pomoč
tudi širša družbenopolitična
skupnost.
Ob vsem, kar smo o kra-
jevni skupnosti Svibno in o
napredku zadnjih let napisa-
li, je treba povedati še nekaj.
Poudariti, da so pridobitve
sad velike sloge med krajani,
ljubezni in navezavosti na
kraj, in neštetih žuljev, ki so
jih darovali za lepši danes in
jutrišnji dan.
MARJELA AGREZ
•	Razredna skupnost zadnjega letnika na Pedago-
škem šolskem centru v Celju s£ je z recitalom Ivana
Gorana Kovačiča »Jama« uvrstila med nastopajoče
skupine na območni prireditvi Naša beseda 82 v Mo-
zirju. Na žalost se je le uvrstila, kajti njen nastop so
preprečili nekateri pedagogi, ki so menili, da bi bila
najbolj vzgojna kazen za slabe ocene nekaterih nasto-
pajočih učencev, prepoved nastopa. Pedagoškim de-
lavcem na Pedagoškem šolskem centru je, kajpak,
uspelo nastop preprečiti, vprašanje pa je, koliko je bil
ta ukrep učinkovit, predvsem pa pedagoški.
*	Zvezdico tokrat namenjamo organizatorjem pr-
vomajskega shoda na Gričku v Celju. Kajti kljub temu,
da vreme ni bilo najbolj naklonjeno taki prireditvi, so
skrbno in natančno izpolnili obljubljen program:
uvodno proslavo, na kateri so se odrezali godbeniki,
recitatorji, pevci in fokloristi, športna tekmovanja in
zabavni program. Za vse udeležence je bilo dovolj tudi
okusnega partizanskega golaža, ki so ga brezplačno
delili mednje. Skratka, tudi letošnji, že tradicionalen
Prvomajski shod tovarištva na Gričku, je uspel. Zvez-
dica organizatorjem!
VEČ POZORNOSTI
VARNOSTI PhAVALCEV
Koncem junija se bo že za-
čela letošnja plavalna sezo-
na. Ne tista v pokritih baze-
nih, temveč ona na proster.i
- v odprtih bazenih, rekah,
potokih, jezerih in seveda
morju. S samim plavanjem
pa smo tako ali tako poveza-
ni skozi vse leto in zato ne bo
odveč pogovor o tem, kako
se je treba za plavanje pri-
praviti in kako mnogi skrbi-
jo, da pri plavanju ne bi priš-
lo do nezaželenih nesreč.
Vsako leto je po nekaj pri-
merov, ko se plavalci zaradi
neznanja, nevarovanja ali če-
sa podobnega utopijo. Zlasti
bazeni bi morali imeti orga-
nizirano varnostno službo.
In o tem bo tekla beseda v
današnjem Tgdnikovem in-
tervjuju, katerega gost je
Mirko Grmič.
On se lahko imenuje kar
kopališki mojster, saj se je za
reševanje iz vode ustrezno
strokovno usposobil v Ljub-
ljani. Trenutno je zaposlen V
novem celjskem bazenu na
Golovcu.
NT: Kako dolgo poteka
sezona v zimskem baze-
nu Golovec?
MIRKO GRMIČ: »Uradna
sezona traja od 1. septembra
do 30. junija.«
NT: Dva meseca je ba-
zen zaprt. Kaj boste ta-
krat delali?
MIRKO GRMIČ: »V času
zaprtja bazena bomo opravili
generalni pregled celotnega
plavalnega objekta, vzdrže-
valnih naprav bazena ter
pregledali zapiske delavcev,
ki so skozi sezono ugotavljali
določene pomankljivosti.
Nekatere pomankljivosti
smo že sproti odpravljali,
mnoge zahtevajo temeljitej-
še delo. In za to bo čas v
mirujočih mesecih.«
NT: Kakšno je vaše
vsakdanje delo v ba-
zenu?
MIRKO GRMIČ: »Po-
membno je to, da sem od tre-
nutka, ko se bazen odpre za
obiskovalce pa do trenutka,
ko se zapre, na svojem delov-
nem mestu. Buden moram
biti, vse videti, vsem poma-
gati, vsem svetovati! Pri tem
moram oceniti vsakega pla-
valca, kakšno je njegovo pla-
valno znanje. Tistim, ki so
manj podkovani v znanju
plavanja, je treba vsekakor
posvetiti več pozornosti.
Mnoge - po potrebi - tudi
preusmerim za začetek v
majhen bazen. Pazim tudi,
da so vsi otroci, ki plavajo v
velikem bazenu, pod nadzor-
stvom staršev. To še posebej
velja za tiste, otroke, ki v pla-
vanju niso najbolj vešči.
Skrbim tudi za red v bazenu,
pa da ne skačejo v bazen in
»škropijo« drugih plavalcev,
ki so navajeni ali željni mir-
nejšega plavanja. Opozarjam
na »tunkanje«, lovljenje, po-
tapljanje, uporabljanje žo-
ge;. .. Veliko je dela... Vse pa
v želji, da bo v bazenu red v
splošno zadovoljstvo vseh
prisotnih. In da ne pride do
nesreče! Paziti je tudi treba,
da imajo vsi na glavah kape.
Tla v bazenu so spolzka, zato
je treba plavalce opozarjati
na previdnost, da zaradi pre-
hitrega koraka ne pride do
poškodb. Ob vsem tem še
merim prisotnost klora v vo-
di ter temperaturo vode in
zraka. In vedno moram biti
skrajno pozoren ter zbran!«
NT: Kako je urejeno z
manjšim bazenom?
MIRKO GRMIČ: »V manj-
šem bazenu so največkrat
otroci, ki ne znajo plavati in
pa starejši ljudje. Med njimi
pride včasih do nepotrebnih
težav: starejši so umirjeni,
mlajši razigrani. Na oboje pa
je treba paziti!«
NT: Imate z obiskoval-
ci kdaj kakšne težave?
MIRKO GRMIČ: »Običaj-
% #
no ne. Večina je resnih in
spoštuje pravila kopanja v
bazenih. So pa poleg njih tu-
di takšni, ki ne upoštevajo
nobenega predpisa ali vlju-
dnostnega opozorila. Tako
obvestil, napisanih na ste-
nah ali mojih objav po zvoč-
niku. Enostavno skušajo iz-
siliti svojo voljo...«
NT: Kako nastopite ta-
krat?
MIRKO GRMIČ: »Strožje,
pa čeprav mi to nikoli ni bilo
všeč. Vendar red, disciplina
in varnost morata biti. Za to
tudi odgovarjam.«
NT: Ste že kdaj katere-
ga zaradi nediscipline
nagnali iz bazena?
MIRKO GRMIČ: »Tudi to
se je zgodilo. Bolje je tako,
kot da pride po »neumnosti«
do nesreče ali slabe volje
ostalih, resnih plavalcev.«
NT: Vzdrževanje in-
ventarja v bazenu oziro-
ma sosednjih prostorih?
MIRKO GRMIČ: »Dogodi
se, da ljudje uničujejo kopa-
liški inventar. Uničujejo
prhe, vlamljajo v garderobne
omarice, dobesedno kradejo
sušilce za lase. To ni prav!
Zato je treba biti še toliko
bolj pazljiv!«
NT: Je celjski bazen tu-
di na razpolago klubom
za treninge?
MIRKO GRMIČ: »Seveda.
Z njim je zlasti veliko prido-
bilo domače plavalno druš-
tvo Neptun, kar se kaže na
vse boljših rezultatih. Prej so
se vozili na treninge v Titovo
Velenje, kar je zahtevalo več
časa in denarja. V manjšem
bazenu prirejamo tečaje za
cicibane. Trenirajo tudi va-
terpolisti.«
NT: Je že bila kdaj po-
trebna vaša interven-
cija?
MIRKO GRMIČ: »Bilo je
nekaj manjših nezgod. Smrt-
nega primera še nismo imeli
in upam - to iskreno želim -
da do njega nikoli ne bo priš-
lo. Za to pa bo potrebna pre-
vidnost slehernega obisko-
valca bazena, kot seveda tu-
di moja skrb.«
NT: Kakšna je po va-
šem mnenju splošna var-
nost naših plavalcev?
MIRKO GRMIČ: »Še ve-
dno ji posvečamo premalo
pozornosti. To velja od naj-
mlajših do starejših. Ljudje
bi morali biti do samega se-
be bolj kritični pri kopanju
in plavanju ter ne bi smeli
pretiravati pri svojih zmož-
nostih in sposobnostih. Pri
kopanju pride žal vse pre-
večkrat do utopitve zaradi
malomarnosti, neprevidno-
sti in samoprecenjevanja
moči ter znanja. Včasih tudi
hvalisanja pred drugimi! Pri
mlajših bi morali biti bolj po-
zorni starši in ne dovoliti, da
na bazen ali reko odhajajo
plavalci, mlajši od deset let,
sami! Tudi je treba vedeti,
kakšen greš v vodo: s polnim
želodcem, razgret ali neo-
gret, slabega ali dobrega
zdravstvenega stanja, dobre-
ga ali slabega plavalnega
znanja. Ljudje rešujejo sami
sebe, šele potem smo mi,
»reševalci iz vode.« To je ti-
sto, kar je treba razločevati,
potem pa bomo vsi zado-
voljni.«
TONE VRABL
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 6. maj 1982
ŠENTJUR:
PIONIRJI SO
TEKMOVALI
Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prome-
tu pri skupščini občine
Šentjur, je nedavno pri-
pravil IV. tekmovanje
osnovnošolcev na temo
Kaj veš o prometu. Ude-
ležile so se ga petčlanske
ekipe iz vseh popolnih
osnovnih šol v občini in
ekipa iz podružnične šole
Dobje.
Tekmovanje je bilo raz-
deljeno na skupine za viš-
je in nižje razrede. Pred
samim pričetkom tekmo-
vanja pa se je po ulicah
Šentjurja vila povorka z
godbo na pihala na čelu,
predstavniki AMD Šlan-
der in ZŠAM iz Celja,
Cestnim podjetjem iz
Šentjurja, postaje Milice
iz Šentjurja in VVZ.
Člani ekipe so najprej
izpolnjevali teste, sledila
pa je ocenjevalna vožnja
po ulicah Šentjurja in na-
to še spretnostna vožnja
na parkirišču za občinsko
stavbo.
Zmagovalci v nižji sku-
pini so bili: Renato Jago-
dič iz osnovne šole Gori-
ca pri Slivnici, Sebastijan
Strašek iz šole v Šentjur-
ju in Dušan Volavšek iz
Gorice pri Slivnici. V tej
skupini je bila med šola-
mi najboljša osnovna šola
Ponikva, sledila sta ji še
šentjurska in goriška.
V višji skupini pa so bi-
li najboljši: Marjan Salo-
bir iz Planine, Igor Pod-
goršek iz Gorice in Rudi
Magdalene iz Šentjurja.
Med šolami pa je bila
prva iz Gorice pri Slivni-
ci, druga iz Planine in
tretja iz Šentjurja.
ERNEST RECNIK
praznik občine žalec
V VRBJU TUDI TRGOVINA
Uredili bodo ceste, gasilski dom...
Praznik občine Žalec bodo
letos praznovali v najmlajši
krajevni skupnosti v žalski
občini - v Vrbju. Tudi ta kra-
jevna skupnost bo ob tej pri-
ložnosti bogatejša za nekate-
re pridobitve. O tem smo se
pogovarjali s sekretarko KK
SZDL v Vrbju Pavlino Glu-
šič.
V Vrbju že precej časa go-
vorite o ureditvi doma kra-
janov. Boste to nalogo ure-
sničili v tem letu?
P. Glušič: »Dom krajanov
bo nared do občinskega
praznika. Nudil bo osnovne
prostore za delovanje krajev-
ne samouprave, delo družbe-
nopolitičnih organizacij, v
domu pa bo tudi manjša
dvorana, ki gji naša krajevna
skupnost nujno potrebuje.
Delo dobro poteka in kot za-
gotavlja izvajalec del, bo
dom nared do petnajstega
junija.«
- Vrbje je krajevna skup-
nost brez trgovine. To bi
prav gotovo potrebovali...
P. Glušič: »Eden izmed ra-
zlogov za to, da Vrbje posta-
nejo krajevna skupnost je bil
ta, da v kraju nimamo trgovi-
ne. Računamo, da smo uspe-
li tudi tu. V naslednjih dneh
bomo pričeli z gradnjo trgo-
vine. Za ta objekt smo prido-
bili zemljišča in vsa potreb-
na soglasja. Kot vse kaže, bo
trgovina v Vrbju letos nare-
jena.«
- Do občinskega prazni-
ka v začetku julija boste
opravili še druge naloge.
Katere?
P. Glušič: »Uredili bomo
en kilometer cest, adaptirali
gasilski dom ter uredili kraj,
tako da bo tudi zunanji videz
lepši kot je*sedaj. Tako ni
naključje, če bodo mnogi
krajani poskrbeli za lepši vi-
dez svojih hiš in okolij do
praznovanja občinskega
praznika.«
- V Vrbju je razgibana tu-
di telesnokulturna dejav-
nost. Kako je s športnimi
igrišči?
P. Glušič: »V naši krajevni
skupnosti nimamo niti ene-
ga telesnokulturnega objek-
ta. Predlansko leto smo usta-
novili športno društvo, ki si
silno prizadeva, da bi uredilo
površine za to dejavnost.
Prostovoljna dela pri uredi-
tvi igrišč že tečejo. Pred dne-
vi so posadili drevesa in tudi
načrti za igrišče so že nared.
Kot vse kaže, bodo igrišča
nared do praznika občine.«
JANEZ VEDENIK
otroško varstvo v šentjurski občini
REŠITEV JE NOV VRTEC
Največja stiska je v jaslih
V rednem dopoldanskem
varstvu v vrtcih je v šentjur-
ski občini 366 otrok, od tega
jih je kar 282 v šentjurskem
vrtcu, kjer se najbolj otepajo
s prostorsko stisko. Ostali
vrtci, na Ponikvi, v Dram-
ljah, Slivnici, Planini in v
Loki pri Žusmu, so sicer pol-
no, a ne prepolno zasedeni.
V sklopu vseh vrtcev pa je
tudi izvajanje programa ma-
le šole za šestletne otroke in
izvajanje 80-urnega progra-
ma za petletne otroke. Ena
mala šola pa zaenkrat poteka
še v povezavi z osnovno šolo
na Kalobju. Tudi s kadrov-
sko zasedbo so v občini za-
dovoljni, saj imajo vse vzgo-
jiteljice in tudi varuške po-
trebno izobrazbo.
S prostorsko stisko se v
Šentjurju srečujejo že nekaj
let in so jo doslej priložnost-
no reševali z odprtjem dveh
enot vrtca v stanovanjskem
bloku. Toda Šentjur z vso
pripadajočo industrijo, pri-
rastkom prebivalstva v mlaj-
ših naseljih nujno potrebuje
še en vzgojnovarstveni ob-
jekt, ki bi imel, kakor ima
tudi zdajšnji, jasli za najmlaj-
še otroke. Prav pritisk za
sprejem v jasli se je v zad-
njem letu zelo povečal, tako
da še zdaleč ne morejo ugo-
diti vsem prošnjam, ki pride-
jo na razpis za sprejem v ja-
sli. Zaposlene matere se mo-
rajo znajti pač vsaka po svoje
in si poiskati privatno var-
stvo. Problem perečega otro-
škega varstva v Šentjurju bo
rešen šele z izgraditvijo no-
vega vrtca v naselju na Peš-
nici. Večina dokumentacije
zanj je že zbrana. Izdano je
lokacijsko dovoljenje, prora-
čuni, izdelani so tudi vsi
glavni načrti, zdaj pa je v fazi
postopek urejanje dokumen-
tacije za upravičenost grad-
nje, ker mora biti investicija
v skladu z ustreznimi zakoni.
Nekateri administrativni po-
stopki pač ne dovoljujejo
pričetka težko pričakovane
gradnje montažnega Marle-
sovega objekta. Ce bodo
prva gradbena dela na sicer
zelo zahtevnem, močvirna-
tem terenu opravili v polet-
nih mesecih, bo skrb za var-
stvo otrok mnogim staršem
iz Šentjurja padla z ramen ob
koncu tega ali v začetku pri-
hodnjega leta. Vrtec na Peš-
nici bo imel v I. fazi 7 oddel-
kov, od katerih bodo štirje
jaslični. Načrtujejo pa tudi
drugo fazo izgradnje še z do-
datnimi štirimi oddelki.
Investicija je ocenjena na
32 milijonov dinarjev. Sred-
stva pa so zagotovljena iz ra-
zličnih virov. 20 milijonov bo
prispevala Skupnost otro-
škega varstva Šentjur, 3 mili-
jone bo sredstev iz samopri-
spevka krajanov krajevne
skupnosti Šentjur-center,
ostalo pa bodo zagotovili s
kreditom Marlesa.
MATEJA PODJED
V BESEDI IN SLIKI
LIKOVNIKI ZA BOLNIŠNICO
V avli ekonomskega šolskega centra v Slovenj Grade
so člani Zveze kulturnih organizacij iz Titovega Velenj.
pripravili večer Šaleška dolina v sliki, plesu in pesmi, kje
so nastopili člani Šaleškega okteta, šaleške folklorne sku
pine »Koleda«, recitatorji in likovniki amaterji, ki so p^
pravili razstavo svojih del, in vsa razstavljena dela podari
novemu otroškemu oddelku bolnišnice Slovenj Grade|
Tokrat je razstavljenih okoli 30 del, kjer se predstavlj
deset likovnih ustvarjalcev, za samoniklo potezo se j
zahvalil dr. Miloš Lužnik, predstajnik otroškega oddelka
u
PRIZNANJA ZASLUŽNIM
Na Polzeli so praznovanje OF in prvega maja obelež
na skupni proslavi pred spomenikom NOB. Osrednji g
vor je imel Polde Ribič, ki je poudaril pomen teh dv<
praznikov, nato pa so podelili krajevna priznanja OF, ki;
jih prejeli:
Ferdinand Glavnik, Ivan Pencelj, Irena Trglav, Maje
Cvikl, Marjan Društvo upokojencev Polzela in dom osk
bovancev Polzela. Bil je tudi bogat kulturni program. S
sliki: Marjan Sever prejema priznanja iz rok Danija Pfe
ferja, predsednika KK SZDL Polzela.
T. TAVCA
LAŠKO: ZAGORELI SO KRESOVI
Obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in pra
nik dela so delovni ljudje in občani v občini Laško prosi
vili na dveh osrednjih prireditvah: v ponedeljek, 26. apn
v kulturnem domu Svobode v Radečah in v četrtek, 2
aprila v domu Dušana Poženela v Laškem. Na obeh svei
nostih je občinska konferenca SZDL Laško podelila tu
letošnja priznanja OF. Manjše proslave so organizirali tu
v posameznih krajevnih skupnostih, na predvečer pri
nika dela pa so zagoreli kresovi po vrhovih.
POJASNILO K REPORTAŽI
»BO KAJ LUČI ZA MALO
TINCO?«
V Novem tedniku smo v številki 15 na 7. strani
objavili reportažo o Gradisovem delavcu Puriču
oziroma stanovanjskem problemu tričlanske druži-
ne, ki stanuje v Gradisovem bloku na Ljubljanski
cesti v Celju. V reportaži, ki jo je napisala novinarka
Zdenka Stopan, je bilo tudi zapisano, da bi si lahko
drtižina Purič rešila svoj problem s tem, da bi se iz
sosednjega stanovanja izselil sosed, ki ima že zgra-
jeno hišo v Žalcu, pa se noče izseliti.
Omenjeni sosed se je oglasil v uredništvu in poja-
snil, da ne, da se noče izseliti iz sedanjega stanova-
nja, ampak da se ne more, ker hiša v Žalcu še ni
gotova; oziroma je že dalj časa v sporu z Gradisom,
ki je izvajalec gradnje njegove hiše. Gradiš se na-
mreč ni držal vseh v načrtu predvidenih stvari,
prizadeta stranka je na osnovi pogodbe sprožila
spor, gradnja pa stoji. Take da zdaj plačujejo stana-
rino v obstoječem stanovanju, hiša še ni za prev-
zem, stroški pa naraščajo.
Toliko v pojasnilo: do selitve v novo hišo v Žalcu
še ni prišlo zaradi tega, ker je naročnik gradnje v
sporu z izvajalcem - Gradisom, ne pa zaradi tega.
ker bi hotel nagajati družini Purič in onemogočiti
normalni razvoj male Tince, ki bi potrebovala več
prostora za svoje gibanje!
UREDNIŠTVO
MILANU KRAŠOVCU V SPOMIN
21. aprila je za vselej legel k počitku
Milan Krašovec. Smrt je iztrgala družini
očeta, ustanovi sodelavca, Skalni kleti
soseda a številnim Celjanom dobrega
prijatelja.
Njegova smrt je njegovim bližnjim in
tudi nam, ki smo ga dolgo poznali,preži-
veli z njim leta otroštva, mladosti in plo-
dnega življenja, odvzela človeka redkih
vrlin.
Milanovo življenje ni obeleževala
strma strokovna ali politična kariera. To
kar ga visoko dviga iz množice, ki živi
hlastajoče življenje sodobnosti, so bile
njegove osebnostne vrline - vrline, ki
jih pri modernem človeku le še s težavo
najdemo.
Nesebičnost, kije človeški družbi dol-
go pomenila enega od stebrov obstoja,
je moderni čas razvrednotil. Materializi-
rano industrijsko življenje ji odreka
neizpodbitno vlogo, ki jo vsemu nav-
kljub v družbi še ima. Tok »modernega«
življenja, ki ljudi dovaja - ob vseh do-
sežkih moderne tehnike - v vedno večje
pomanjkanje časa, ima skupni imenova-
lec v nepotešenem egoizmu.
Plavati s tokom je lahko in to dela
množica. Vsako obdobje pa prinese po-
sameznike, ki se takemu povprečništvu
bodisi nagonsko ali zavestno upirajo.
Milan je bil poosebljena nesebičnost.
Tak je bil v šoli, tak je bil v poklicnem
življenju in tak nam bo ostal v spominu,
kot svetel - a žal nam mnogim nedoseg-
ljiv - vzor%Stremuštvo in karierizem sta
mu bila tuja. Njegovo hotenje pomagati
bližnjemu je vplivalo tudi na njegovo
strokovno usmeritev. Zapustil je v mla-
dosti ubrano pot preračunljive ekono-
mije in se usmeril tja, kjer je sočloveku
lahko kaj dal. Kot socialni delavec z du-
šo in telesom, med bolnimi, zdomci, ne-
zaposlenimi in drugimi, ki so jih trle
tegobe je Milan bil zvest svojemu postu-
latu - altruizmu.
Ko smo se razšli iz šolskih klopi, se
zapletli v družinske in poklicne obvez-
nosti in tegobe, smo vsi pričeli plačevati
davek ritmu modernega življenja. Ob
bežnih srečanjih je le prerad ušel iz ust
Oguljeni izgovor: »oprosti nimam časa«.
Ce se je pripetilo to vsakemu od nas, je
bil Milan izjema. Vedno se je iskreno
razveselil vsakega srečanja in vedno je
imel čas. Čas je imel tudi takrat, ko smo
se nanj obračali v težavah in tegobah. Ni
bil človek tiste vrste, ki prečka ulico in
gre na drugo stran zato, da mu ne bi bilo
treba srečati znanca, za katerega ve, da
ga bo nekaj prosil. Pomagal je vedno in
vsakomur. Kar je mogel, je storil za pri-
jatelja, znanca pa tudi za človeka, ki ga
je v življenju srečal prvič. Razdajal se je
z življenjsko vedrostjo, ki je vlivala po-
gum-in optimizem. Ganljiva prispodoba
njegove osebnosti je Puškinov verz, ki
mu ga je v spomin namenila Zveza prija-
teljev mladine.
Množica ljudi, ki se je na.dan slovesa
poklonila njegovemu spominu, priča da
človeštvo nesebičnost potrebuje in jo
ceni. Milan je pomagal mnogim, da se
ob njegovem zgledu zamislijo nad vpra-
šanjem: kam hitimo? Ohranili ga bomo
v spominu kot izjemnega človeka - al-
truista.
Sošolci maturitetnega letnika 1948
$t. 18 - 6. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
KLANJEC IN AUGUSTINČIČEVA GALERIJA
PREMALO ZNAN SOSED
So dela velikega mojstra ustrezno predstavljena?
Komaj šest kilometrov
oddaljen Klanjec od mno-
go bolj znanega Kumorv-
ca je v naši zavesti še bolj
oddaljen. Zelo slabo poz-
namo kraj, ki predstavlja
eno od občin hrvatskega
Zagorja, ki predstavlja
pomemben kraj iz zgodo-
vine hrvaškega naroda, ki
je v neposredni bližini
Kumrovca, Zelenjaka in
mnogih drugih prav tako
zgodovinsko pomembnih
krajev. In v delu franči-
škanskega samostana
stoji galerija likovnih del
velikega kiparja Antuna
Augustinčiča, žal že pre-
minulega kiparja, ki ga še
najbolj poznamo po zna-
menitem kipu maršala Ti-
ta pred njegovo rojstno
hišo v Kumrovcu in ena-
kim obeležjem tudi v Ti-
tovem Velenju. Antuna
Augustinčiča poznamo
tudi po znanem kipu
»Mir«, ki stoji v New Yor-
ku. Malo pa vemo o
Klanjcu in galeriji.
KDO JE ANTUN
AUGUSTINČIČ?
Je kipar, ki sodi med
tiste umetnike, ki so sj
pod soncem ustvarili po-
membno mesto s svojimi
deli. Njegovi kipi so takš-
ne vrste, da pred njimi
postojijo številni gledalci
in se sprašujejo, koliko
znanja, poguma in seveda
moči mora imeti umet-
nik, da ustvari tako živa
dela. Mnogi mlajši likov-
ni ustvarjalci pa tudi pra-
vijo, da je njegovo delo
dokaj stereotipno in reali-
stično, torej po Meštrovi-
ču nič novega in izvirne-
ga. Ni namen našega pisa-
nja pritrjevati eni in dru-
gim sodbam, še manj de-
liti lastne. Radi bi le opo-
zorili na bližino nekega
ustvarjanega opusa, ki se
ga je v vsakem primeru
vredno ogledati, saj po-
meni izredno dragocen
del naše kulturne in zgo-
dovinske preteklosti, v
mnogočem pa tudi seda-
njosti.
Antun Augustinčič se
je rodil 4. maja 1900 v
Klanjcu kot sin revnih
staršev. Kljub temu mu je
uspelo priti na zagrebško
realko in že tedaj se nje-
govi sodobniki spominja-
jo njegovih prvih kora-
kov v svet likovnega sno-
vanja. Od leta 1918 je štu-
diral kiparstvo na Visoki
šoli za umetnost in umet-
niško obrt pri Valdecu in
Frangešu, potem pa še na
Akademiji pri znameni-
tem Ivanu Meštroviču.
Bil je tudi štipendist fran-
coske vlade, zato je študi-
ral tudi v Parizu v šoli za
uporabno umetnost in na
Akademiji lepih umetno-
sti. V pokoj je šel kot pro-
fesor zagrebške Akade-
mije likovnih umetnosti,
bil pa je tudi redni član
Jugoslovanske akademi-
je znanosti in umetnosti.
Umrl je 1979 leta in žara z
njegovimi posmrtnimi
ostanki počiva v Klanjcu.
Njegov kiparski opus
predstavljajo številna de-
la, ki nedvoumno razkri-
vajo velikega umetnika.
Spomnimo se samo mo-
numentalnih stvaritev
kot je spomenik kmeč-
kim uporom v Donji Stu-
bici z Matijem Gubcem
kot centralno figuro. Kip
maršala Tita smo že ome-
nili, prav tako kip Mir, ki
stoji v New Yorku (v ne-
posredni bližini pa^če
Združenih narodov), kip
Nošenje	ranjencev,
Brionski akt in še bi lah-
ko naštevali. Pomemben
del njegovega opusa
predstavljajo spomeniki,
ki povzdigujejo veličino
narodnoosvobodilnega
boja, nikakor pa ne more-
mo mimo številnih por-
tretov znanih osebnosti,
med katerimi si lahko v
galeriji ogledamo Branka
Gavello, Mošo Pijadeja,
Bojana Stupico, Ladisla-
va Ružičko, Lepo Pero-
vič, in še mnoge druge.
DVANAJST LET
STARA GALERIJA
Antun Augustinčič je
podaril vsa svoja dela ro-
dnemu Klanjcu pod po-
gojom, da zgradijo galeri-
jo, kjer bodo lahko tudi
razstavljena. Pričeli so z
deli in ob izdatni pomoči
republiške kulturne
skupnosti je bila galerija
odprta za javnost na da-
tum kiparjevega rojstva
4. maja in sicer 1976. leta.
Tako je galerija stara si-
cer le šest let - od datuma
odkar stojijo njeni zidovi,
od kiparjeve želje pa dva-
najst let. Tako je Klanjec
dobil še en pomemben
kulturni spomenik, ki
privablja sicer že mnoge
obiskovalce, vandar še
preskromno. Nehote se
vprašamo, kaj bi iz takš-
nega monumentalnega
opusa svojega umetnika
naredili Francozi?
Galerija je na zunaj in
na prvi pogled res lepa,
velika. Obiskovalca pre-
senetijo veliki eksponati,
zlasti velika ljubezen ki-
parja Augustinčiča: ko-
nji! Pred galerijo so po-
stavljene skulpture, med
njimi Moša Pijade, Brion-
ski akt in še druge, z zad-
nje strani celo velik spo-
menik, visok preko 5 me-
trov Janu Pilsudskemu.
V	galeriji najdemo mnoge
upodobitve tovariša Tita,
mnoge znane osebnosti,
tudi portrete Jovanke
Broz, skico za maršalsko
zvezdo, številne osnutke.
V	galeriji je razstavljenih
79 del, mnoga pa so še v
dopojih galerije in še niso
ža oglad.
AUGUSTINČIČA PA
NI
Veliki kipar seveda je,
saj so tu mnoga njegova
najpomembnejša dela.
Toda podroben pregled
galerije pokaže, da nikjer
ni njegove upodobitve,
da nikjer ni prikazana
njegova razvojna pot od
študijskih in poznejših
let. Nikjer ni podobe
Klanjca, niti iz časov Au-
gustinčičevega otroštva
niti pozneje. Vsa razstav-
ljena dela so le izsek iz
njegovoga ustvarjalnega
življenja. To bi galerija
morala imeti, če je že ki-
parjeva galerija in številni
obiskovalci iz najrazlič-
nejših krajev pač ne vedo
vsega in jim je treba dati
kar najbolj obširno infor-
macijo. V galeriji sicer
zdaj obstaja magnetofon,
ki ga obiskovalec nosi s
seboj od eksponata do ek-
sponata, v posebnih sto-
jalih so tudi ciklostirani
teksti s pojasnili k posa-
meznim skulpturam. To-
da še marsikaj bi se dalo
narediti. To ugotavljajo
sami delavci v galeriji, ki
izdajajo Anale. V prvi le-
tošnji številki piše o teh
problemih direktorica ga-
lerije profesorica Slavica
Markovič in ugotavlja, da
tudi skulpture okoli gale-
rije niso ustrezno postav-
ljone. Nimamo ne dovolj
prostora ne časa, da bi se
spuščali gledo tega v po-
drobnosti, vendar je res,
da bi se v galeriji in okoli
nje pa tudi v samem
Klanjcu in njegovih do-
stopih dalo še marsikaj
storiti, da bi nam bilo ime
Antuna Augustinčiča, ve-
likega hrvaškega, jugo-
slovanskega in interna-
cionalnega kiparja bolj
znano, bolj blizu in še bolj
naše.
Verjetno se bo dalo na-
rediti kaj več z realizacijo
celotnoga in skupnaga
načrta v sklopu spo-
minskega parka Kumro-
vec - Trebče, saj je Kla-
njec po svoji geografski
in vsebinski (kulturno
zgodovinski in politični)
vrednosti sestavni del
zaključenega sklopa, ki bi
ga moral videti vsak obi-
skovalec spominskega
parka, pa naj prihaja s hr-
vaške ali slovenske strani
Sotle. Malo je krajev pri
nas, pa tudi širše gledano,
ki bi imeli na tako maj-
hnem koščku ozemlja to-
liko lepot in zgodovin-
skih vrednosti daljne in
bližnje preteklosti, da o
sedanjosti ne govorimo.
In če začnemo kar s
Klanjcem in njegovim
Augostinčičem, pa Miha-
novičam (avtorjem Lepe
naše) in mnogih drugih
znanih imen, gremo pre-
ko Zelenjaka do Kumrov-
ca, o katerem ne kaže iz-
gubljati besed, pa preko
Sotle do Bistrice ob Sotli,
kjer je vrsta spominskih
obeležij in živa vsakolet-
na likovna kolonija, pa
Gore s celo vorigo izre-
dno pomembnih najdbišč
za našo zgodovino, pa
Trebčo, povezane s Tito-
vim imenom kot Kumro-
vec, Podsreda z gradom
in dalje Kozje in Pilštanj.
Vse to so pravi biseri, ki
jih ne znamo izkoristiti za
to, da bi tujcem in najbliž-
jim sosedom pokazali, kaj
imamo, kaj so naši pre-
dniki morali izkusiti in
prestati, da imamo to kar
imamo. Ne znamo to pre-
zentirati na kulturen in
dovolj iznajdljiv način.
Vsa dolina od Sotlo do
Pilštanja, torej na obeh
straneh reke Bistrice, je
takorekoč turistično in
gostinsko mrtva. Kdo
opozarja na primerke v
Kozjem ali v Podčetrtku,
da je v Klanjcu galerija z
deli svetovno znanega
Augustinčiča? In kdo na
primer v Klanjcu opozar-
ja, da je v bližnjem Olim-
ju bila ena najstarejših le-
karn v Evropi? Tako
mnogo skupnega imamo,
pa zaradi nespretnosti ni-
mamo nič ali zelo malo.
To bi kazalo spreminjati v
našo skupno korist.
TEKST IN FOTO:
DRAGO MEDVED
Cika Janko - Moša Pijade, ena od mnogih skuiptur
pred galerijo, ki so nekoliko nerodno postavljene, saj
ima bron rdeče opečnato ozadje.
Notranjost galerije. Konji, posebna ljubezen Augusta
Augustinčiča. Na desni v kotu je upodobljen znani
dubrovniški komediograf Marin Držič.
Spomenik Janu Pilsudskemu, ki pa ni bil postavljen
v Poljski in je ostal v Klanjcu. Nastal je leta 1939.
V soboto, 1. maja se je v dopoldanskih urah zbrala prava množica obiskovalcev iz
Reke - kar štirje avtobusi izletnikov, ki so občudovali dela velikega kiparja.
Takšnih prizorov bi lahko bilo več.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 6. maj 1982
JUTRI PREMIERA VSLG
Slovensko ljudsko gledališče Celje je pripravilo zadnjo
premiero v letošnji sezoni, duhovito igrivo variacijo Milana
Kundere (na temo Denisa Diderota) »Jakob in njegov go-
spodar«. V prevodu Dušana Barana jo je zrežiral Franci
Križaj, dramaturg je bil Janez Zmavc, sceno in kostume je
zasnovala Magdalena Klarer, lektor je bila Eva Blumauer.
Igrajo Peter Boštjančič, Janez Bermež, Jana Šmidova, Miro
Podjed, Borut Alujevič, Jože Pristov, Anica Kumrova, Bo-
gomil Veras, Nada Božičeva, Ljerka Belakova, Milada Kale-
zičeva, Mija Mencejeva, Bruno Baranovič, Igor Sancin, Ja-
nez Starina, Zvone Agrež in drugi. Premiera bo v petek, 7.
maja.
ČETKOVIČ V JAKOPIČEVEM
PAVILJONU
Nocoj bodo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani odprli
razstavo skulptur in risb na keramiki akademskega kiparja
Vasilija Cetkoviča Vaška iz Celja. Kipar se tokrat prvič
predstavlja Ljubljani v tako velikem obsegu, saj bo sora-
zmerno velik razstavni prostor Jakopičevega paviljona iz-
polnil s skulpturami lesenih objektov in keramike, tako da
bo celotna razstava štela okoli 150 eksponatov najnovejšega
datuma. Na nocojšnji otvoritvi bo o kiparjevem delu govoril
dr. Ivan Sedej.
ESPERANTO
ZAČETNI TEČAJ (29 - II. del)
Intertempe mi povas vin demandi, cu vi sciigis espe-
rantan delegiton en Parizo pri via alveno? - Med tem
vas lahko vprašam, ali ste obvestili esperantskega de-
legata v Parizu o najinem prihodu. Kio estas delegito?
- Eksistas grava esperanta organizo, kiu havas delegi-
tojn en mil kaj mil lokoj tra tute mondo. - Obstaja
važna esperantska organizacija, ki ima delegate v tisoč
in tisoč krajih po vsem svetu. Kion faras la delegitoj? -
delegitoj helpas al membroj de la organizo. Ili skribas
la necesajn informojn kaj sendas prospektojn. Se vi
alvenos en iun urbon kaj delegito au la esperanta
societo gusta-tempo estis informitaj pri via alveno, iu
atendos vin č la stacidomo. - Če pridete v mesto in če
je delegat ali esperantsko društvo pravočasno obve-
ščeno o vašem prihodu, vas bo nekdo čakal na postaji.
Sed kiel li ekkonos min, se ni ankorau ne vidiš unu la
alian? - Toda kako me bo spoznal, če še nismo videli
drug drugega. Čiu esperantisto portas insignon: ver-
dan kvinpintan stelon sur la blanka fono. Lau gi la
esperantistoj konas unu la alian. Vsak esperantist nosi
značko: zeleno peterokrako zvezdo na belem polju. Po
njej spoznajo esperantisti drug drugega. Kaj oni gvi-
dos vin al hotelo avl privata logejo. - In peljali vas bodo
v hotel ali zasebno stanovanje. Tio estas tre praktika
kaj interesa! - To je zelo praktično in zanimivo. Sed ni
' esperu, ke en Parizo atendos nin via korespondanto. -
Toda upajva, da vas bo v Parizu čakal vaš dopisovalec.
Post duhora veturado ni alveturas al la pariza staci-
i domo Lion. Po dveurni vožnji se pripeljemo na pari-
ško postfjo Lion. La stacidomo estas grandega kaj ni
devos tre atenti por trovi nian korespondanton. - Po-
staja je velikanska in zelo bomo morali paziti, da naj-
demo našega dopisovalca. Jen, če la elirijo estas homo,
kiu tenas en la mano malgrandan flageton kun verda
štelo sur la blanka fono. - Evo pri izhodu je človek, ki
drži v roki majhno zeleno zastavico z zeleno zvezdo na
belem polju.
slovenski film
OBETAVNO LETO
Letos vsaj pet igranih filmov
Po kar predolgi krizi se je
Viba film slednjič, kot kaže,
le dobro otresel težav. Film-
ske kamere brnijo brez pre-
daha in leto 1982 bo, kot ka-
že, izjemno plodno. Viba na-
javlja za letos kar pet novih
igranih celovečernih filmov,
ob tem pa še obetaven izbor
novih kratkometražnikov.
Prvi je delo opravil režiser
Jane Kavčič, saj se njegov
mladinski film Učna leta izu-
mitelja Polža že vrti v kine-
matografih. Jutri pa bo v
Ljubljani premiera filma De-
seti Brat režiserja Vojka Du-
letiča. Marjan Ciglič je pred
koncem snemanj svojega pr-
venca z naslovom Razseljena
oseba, za katerega manjka le
še nekaj kadrov, ki jih bodo
morali posneti bržkone v tu-
jini. To je film o vračanju
otroka emigrantov v svojo
rodno deželo, o njegovih sti-
skah in dilemah.
Te dni je prišla novica, da
je v rekordnih 34 snemalnih
dneh svoje delo opravil tudi
režiser Jože Gale, ki je kon-
čal snemanje filma Pustota.
Kar deset dni manj od načr-
tov so trajala snemanja filma
o družini Gročevih, ki je v
kmečkemu puntu na Tol-
minskem izgubila vse, razen
življenja, nato pa že skoraj
brezumno vztraja na koščku
jalovine, na robu smrti, v
osamljenosti, a trdni veri da
se dajo premagati vse ovire.
Na snemanje se pospešeno
pripravlja tudi Karpo Godi-
na, ki bo svoj drugi celove-
černi igrani film naslovil Ka-
men spotike, spregovoril pa
bc o radijskem orkestru ne-
posredno po koncu vojne.
Godina obljublja premiero
filma na letošnjem Tednu
domačega filma, kjer bomo
torej videli vsaj pet sloven-
skih celovečercev.
Res obetavna žetev!
BRANKO STAMEJČIČ
NERODEN
POSTOPEK
Ravno danes zaseda nova de-
legatska zasedba skupščine kul-
turne skupnosti Slovenije. V
tem času pa še potekajo po slo-
venskih občinah akcije za pod-
pis samoupravnega sporazuma
o ustanovitvi skupnosti. Akcija
teče zelo počasi, ponekod prepo-
časi. O tem je tekla tudi beseda
na 9. kongresu ZKS, in občine,
kjer sporazuma niso podpisali
niti v 50 odstotkih delovnih or-
ganizacij, oziroma temeljnih or-
ganizacij združenega dela in v
krajevnih skupnostih, so bile
deležne ostre kritike.
Toda vsaka medalja ima dve
plati in je treba k temu takoj še
nekaj dodati, seveda z jasno raz-
čiščenim pojmom, da te besede,
ki bodo sledile, nikakor ne opra-
vičujejo zamudnikov: kulturna
skupnost Slovenije se je te akci-
je lotila prepozno, torej nepra-
vočasno in na zelo - recimo te-
mu tako - neroden način. Vsa
zadeva je tekla preko občinskih
kulturnih skupnosti, pa preko
sindikatov in predno je prišel
predlog samoupravnega spora-
zuma do samoupravne baze, je
minilo preveč časa. Tudi poja-
snila niso bila najboljša, pa so
delovni ljudje mislili - še en
sporazum več, dinar več iz bla-
gajne ali delavčevega žepa, kar
seveda ni res. A tudi to se je
dogajalo, vsi pa dobro vemo, da
so več ali manj minili časi, ko so
delavci kar povprek podpisova-
li samoupravne sporazume.
D. MEDVED
DELO ZA DOLOČEN ČAS
Scenarij: Predrag Perišič, Milan Jelič. Kamera
Dorde Nikolič. Glasba: Vojislav Kostič. REŽIju.
MILAN JELIČ.
Igrajo: Ljubiša Samardžič, Milena Dravič, Nik0ia
Kojo, Bata Živojinovič, Neda Arnerič, Vlasta Kn«i0
vič in drugi.
Film Delo za določen čas je lanska domača filmslt-
uspešnica. Ta film si je namreč ogledalo največ doma°
čih gledalcev, kar gre predvsem na rovaš njegove la^.
kotnosti in melodramatične simpatičnosti, v veli^
meri pa je tudi zasluga priljubljenosti nosilcev glavnih
vlog. Film, kot je ta, sicer odpira mnogo možnosti
razmišljanja, ki pa lahko privedejo zelo daleč - namre(
v razglabljanje o smotrnosti takšnega melodramatif.
nega in komičnega prikazovanja problemov osamijo
nih, še predvsem žensk, do vprašanj, zakaj se v celoti
izogiba družbeni kritiki. Toda, ob tem filmu, ki je, ko;
vsi Jeličevi, predvsem namenjen najširši zabavi
sprostitvi gledalcev, se to pot razglabljanjem odre.
čimo. Četudi bomo prav zato zašli na limanice tega
filma. Vanj je namreč avtor vključil prav vse, kar jf
potrebno za kar najbolj banalno zgodbo, ki bo ob
smehu porodila še silne gledalčeve emocije in simpatj.
ziranje s kaj šablonskimi in neizdelanimi liki v filmu.
Ljubiša Samardžič je profesor tehnične vzgoje - %
določen čas, kot nadomestek za delavko na porodni
škem dopustu. Je tudi brez stanovanja in od tod izvi.
rajo vse njegove težave, ki jih ostri še njegova naro.
dnost in neiznajdljivost. V soseščini pa živi ljubek fant
z materjo brez očeta. Naveže se na učitelja in on na
nadobudneža. Izhod je samo eden - otrok si je izbral
očeta - popustiti bosta morala mati, njej bolj simpa-
tični ljubimec in učitelj tudi. Že zato, da bo s simpati
jami prežeto občinstvo le prišlo na svoj račun in da bo
melodramica res ostala to, kar je, ter izzvenela v srčka-
nem happy-endu. Če so vam filmi takšne vrste pri
srcu, vam v kinu gotovo ne bo dolgčas, nedvomno pa
drži, da film Delo za določen čas ni velik film, ni prav
nič drugega kot lahkoten filmski izdelek, pisan na
kožo (poprečnemu) občinstvu.
Za ogled priporočamo: Bonny in Clyde (dvorana
kinogledališča), Ko slišiš zvonove (kino Dom).
BRANKO STAMEJČIČ
DESET LET MOŠKEGA ZBORA V STRMCU
Moški zbor »Tone Tomšič«
v Strmcu je nedavno slavil
desetletnico svojega delova-
nja. Ustanovljen je bil 1.
1971., vodil ga je spočetka
Rafko Gorenšek, od 1. 1976.
dalje zborovodja - amater
Peter Selčan. Zlasti v zad-
njih letih je z marljivim de-
lom dosegel lepo kvaliteto,
na medobčinski reviji pev-
skih zborov v Titovem Vele-
nju v novembru preteklega
leta ga je ocenjevalna žirija
uvrstila v II. kakovostno
skupino zborov. Letos je ob
Prešernovem prazniku pre-
jel priznanje Kulturne skup-
nosti mesta Celje. Svoj praz-
nik je zbor proslavil s kon-
certom v nedeljo, 25. aprila v
domači dvorani v Strmcu. S
celotnim izvajajanjem je po-
trdil in upravičil svojo uvr-
stitev med boljše zbore celj-
ske občine.
V prvem delu programa so
bile umetne pesmi od Ubal-
da Vrabca do Slavka Mihel-
čiča. Od teh sta bili prav do-
bro izvajani Šivičeva »Ana
pesm'ca s paše« in Bučarje-
va »O mraku«. Zbor je pred-
stavil solidno pevsko tehni-
ko, predvsem pravilno dihal-
no tehniko, dokajšnjo homo-
genost glasov, jasno izgovor-
javo in dobršno mero dina-
mičnih odtenkov.
V drugem delu so se vrsti-
le priredbe ljudskih pesmi.
Od teh se je odlikovala zara-
di smiselnega fraziranja in
dobre dinamike Devova
»Dečle to mi povej«. Prav
dobro pa so bile zapete tudi
nekatere pesmi bratskih na-
rodov, tako npr. »Kako što je
taja čaša« v priredbi Vladi-
mirja Berdoviča in »Što nam
radi onaj dedo stari« Frana
Lhotke. Peter Selčan je mu-
zikalen in dokaj zanesljivo
vodi zbor. Rad sprejema na-
svete, ki jih s pridom up
rablja pri manuelni tehni
in ob doživeti dinamiki.
Predstavnik Krajev
skupnosti Boris Žerovnik
pozdravil zbor ter mu čes
tal za njegovo uspešno de
podelil je priznanja 18 pf
cem, ki sodelujejo v zbo
od njegove ustanovitve i
danes. Posebno priznai
sta prejela izredno prizadf
ni predsednik zbora Ant
Pešak in zborovodja P?
Selčan. Spored je poveže
la in pojasnjevala Alenka!
šak. Po slovesni podeli
priznanj je zbor dodal še <3
pesmi v zadovoljstvo šte<
nih krajanov, med katen
smo opazili mnogo mladi
ki je nenavadno pozo:
spremljala petje. Zbor i
lepe perspektive za nadalj
razvoj, če bo sistematii
nadaljeval solidno zafl
delo.	EGON KUN
naša beseda 82
PESTRA, IZVIRNA
Na žalost, slabo obiskana
Letošnja območna bera
dosežkov mladih, ki ustvar-
jajo na področju kulture, je
bila dobra, predvsem pa pe-
stra. To je namreč pokazala
prireditev Naša beseda 82, ki
se je odvijala 28. in 29. aprila
v kulturnem domu v Mo-
zirju.
Pestra zato, ker je ponudi-
la pisano paleto zvrsti, od
glasbene pravljice, izraznega
plesa, prepletenega z aktual-
no družbeno satiro, uprizor-
jene poezije, baleta, do izvir-
no uprizorjenih otroških
dramskih besedil in recita-
lov.
Največ je bilo kulturnih
skupin, ki so predstavile de-
lo kulturnih društev na sred-
njih šolah, precej manj iz
osnovnih organizacij mladi-
ne v krajevnih skupnostih,
mnogo premalo pa še vedno
kulturnih skupin iz osnov-
nih šol. Predstavili sta se tu-
di dve različni skupini, ki de-
lujeta v okviru Centra za
klubsko dejavnost pri OK
ZSMS Celje in KUD Zarja iz
Trnovelj. Na žalost ni bilo
med nastopajočimi skupina-
mi niti ene iz delovnih orga-
nizacij, pa čeprav vemo, da
tudi tam mladi ustvarjajo na
različnih področjih kulture.
Čeravno je Naša beseda ši-
roka manifestacija kulturne-
ga snovanja mladih, je le-ta
našla svoje pravo mesto edi-
nole v občini Celje, medtem
ko drugod to gibanje ne po-
meni veliko, kar najbolje ka-
že odziv skupin na to priredi-
tev, ki je že zdavnaj izgubila
značaj tekmovalnosti. To tr-
ditev lahko podkrepimo tudi
z dejstvom, da je bila dvora-
na kulturnega doma v Mozir-
ju v popoldanskem času sko-
rajda prazna in nezakurjena
povrhu. Prav tako so bili
mrzli prostori, kjer so se mla-
di pripravljali na nastop.
Takšno vzdušje vsekakor ne
more delovati spodbudno za
nadaljnje nastope na Naši
besedi.
MARJELA AGREZ
ŠE PRESENEČENJA
MAKSIMILJANOVE CERKVICE
. d
Obnova Maksimiljanove cerkvice se nadaljuje. P11^
prihajajo na dan nova presenečenja. Tik ob zidu so
staro grobnico, v odkritih stenah pa veliko rimskih kart1,.
O najdenem reliefu in freski smo že poročali, izredno
klesana gotska okna pa pritegujejo mimoidoče obiskoN
Iz stene so vzeli dva reliefna poznosrednjeveška skleP
ki so jih tudi našli ob tej priložnosti.
$t. 18 - 6. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
stanovanjska politika
MIMO TOZDOV
Opozorila pravobranilca
pri urejanju stanovanjskih
razmerij je opažal družbeni
pravobranilec v Žalcu neka-
tere pomanjkljivosti. Tako je
organizacije združenega dela
opozoril na nedopustnost
urejanja stanovanjskih ra-
zmerij s skupnim samo-
upravnim splošnim aktom
na ravni delovne organizaci-
je, s katerim se neposredno
urejajo stanovanjska razmer-
ju, dodeljujejo stanovanja ter
stanovanjska posojila. To
pomeni, da marsikje odloča-
jo o posamičnih pravicah de-
lavcev mimo temeljne orga-
nizacije.
Dalj časa opozarja družbe-
ni pravobranilec samouprav-
ljanja tudi na tako imenova-
no čakalno dobo, oziroma na
sklenitev delovnega razmer-
ja za nedoločen čas. Gre na-
mreč za to, da pri pridobitvi
stanovanjske pravice igra
pomembno vlogo to, koliko
časa je delavec v neki organi-
zaciji združenega dela zapo-
slen. To pa ni pravično. Mar-
sikje je v praksi tudi to, da
lahko delavec dobi stano-
vanjsko pravico ali posojilo s
pogojem, da prepusti dose-
danje stanovanje, da ostane
ustrezno dobo v delovnem
razmerju in celo to, da nima
premoženja nad določeno
vrednostjo. Precej po-
manjkljiva so v samouprav-
nih splošnih aktih določila o
kadrovskih stanovanjih. Se
najbolj se zapleta v postop-
kih in merilih za dodelitev
teh stanovanj.
Pohvalno je, da so v orga-
nizacijah združenega dela
pobude upoštevali in tako
imajo v žalski občini zadeve
normativno dobro urejene.
Še vedno pa ostaja problem
planiranja konkretnega reše-
vanja stanovanjskih potreb
delavcev za daljše obdobje.
Tu bodo morali svoje odigra-
ti tudi sindikati v organizaci-
jah združenega dela.
JANEZ VEDENIK
KONCERT GODALNEGA
ORKESTRA
Celjski godalni orkester že ves čas od svoje ustanovi-
tve (od leta 1945) prispeva pomemben delež h glasbe-
nemu in kulturnemu življenju v Celju in tako daje
močno oporo zavesti, da je kultura nepogrešljiva sesta-
vina v osebnosti svobodnega delovnega človeka. Z
repertoarjev svojih nastopov in samostojnih koncertov
je naš orkester z vztrajnostjo svojih požrtvovalnih čla-
nov posredoval lepote in vrednote glasbene ustvarjal-
nosti ter na mnogih tekmovanjih doma in v tujini požel
vrsto uspehov in priznanj. Tako je lani v Holandiji
(Kerkrade) na svetovnem srečanju amaterskih orke-
strov osvojil srebrno medaljo.
Tudi v letošnjem letu se bo orkester s samostojnim
nastopom 12. maja predstavil celjskemu občinstvu.
Kot solist bo na čembalu igral profesor Hubert Ber-
Sant.	RADO DR. PILIH
DELOVNI HORTIKULTURNIKI
Člani hortikulturnega društva na Polzeli so med najbolj
delovnimi v tem kraju. Tako so letos pripravili več delovnih
akcij, ena od večjih pa je bila pri sajenju okrasnega drevja
pri spominskem parku v centru Polzele.
\	T. TAVČAR
RADEČE:
OBISK MUZEJA
V
BRESTANICI
Gojenci Prevzgojnega do-
ma iz šole v Radečah smo
odšli na ekskurzijo v muzej,
ki je v brestaniškem gradu.
V	drugi svetovni vojni so
prišli Nemci in pregnali me-
nihe Cisterijance in zasedli
grad. Tu so Nemci imeli od-
bor za izseljevanje Sloven-
cev. V hlevih, ki so bili poleg
gradu, so začasno nastanili
Slovence iz Posavja in Poso-
telja. Od tu so jih potem tran-
sportirali v taborišča in izse-
ljevali na Hrvaško, Srbijo in
Bosno.
Muzej so odprli pred nekaj
leti in prikazuje v slikah mu-
ke, trpinčenje izgnancev' v
taboriščih Italije, Nemčije,
Avstrije in Jugoslavije. Naj-
hujša taborišča so bila v
Nemčiji v Dachavu, Maut-
hausnu in Ausschwitzu, v
Jugoslaviji na Rabu.
V	spomin se mi je vtisnila
še posebej slika, ki prikazu-
je, kako je skupina sloven-
skih taboriščnikov kopala
rov in pobegnila iz taborišča.
Nikoli ne bom pozabil tudi
telesno izčrpanih taboriščni-
kov, ki so morali opravljati
težaška dela v kamnolomu.
Muzej prikazuje tudi zapore
na Slovenskem, kot so bili
Celjski pisker, Ljubljanski
zapori, na gradu Borlu, Be-
gunjah in drugod. Prikazane
so tudi mučilne naprave in
razstavljeni predmeti, ki so
jih zaporniki izdelovali v za-
porih.
JOŽE KALIN
vrh nad laškim
ZA LAŽJE ŽIVLJENJE
Letos vodovod in gasilski dom
V krajevni skupnosti Vrh
nad Laškim letos ne bo
zmanjkalo skupnega dela. V
letošnjem programu te kra-
jevne skupnosti je nadalje-
vanje lani začete gradnje ga-
silskega doma, katerega
predračunska vrednost zna-
ša dobre tri in pol milijone
dinarjev. Milijon in sedem-
sto tisočakov bo primaknila
občinska skupnost za var-
stvo pred požarom Laško,
razliko pa bodo krajani »po-
krili« sami. Z dogovorjenimi
urami prostovoljnega dela in
z eradbenim materialom.
Računajo tudi na pomoč bri-
gadirjev, ki se bodo letos po-
leti udeležili mladinske de-
lovne akcije Kozjansko 82, ki
zajema tudi krajevno skup-
nost Vrh nad Laškim. Ko bo
gasilski dom zgrajen, bodo v
njem dobili svoje prostore
tudi kulturni delavci, ki jih v
tej krajevni skupnosti ni ma-
lo. Kulturno življenje v Vrhu
pestrijo skupine tambura-
šev, pevcev, športnikov in
mladincev v okviru aktiva
mladih zadružnikov. Zato je
tudi prav, da krajani v tem
času resno razmišljajo o
ustanovitvi krajevnega kul-
turnega društva. V novem
gasilskem domu bo tudi
manjša dvorana za občasne
prireditve.
Druga letošnja planska na-
loga v Vrhu je gradnja vodo-
voda v zaselku Žigon. Od
predračunske vrednosti, ki
znaša dober milijon dinar-
jev, bo območna vodna
skupnost Savinja-Sotla pri-
spevala 400 tisočakov, ostalo
pa bodo, po ustaljenih nava-
dah, krajani prispevali sami."
Nekaj tudi letošnji briga-
dirji.	M. AGREZ
Zelo pomembna so za komunista sama izročila de-
lavskega gibanja, bodisi da gre za ideje ali pa za izku-
stvene prvine, manifestacije moralnih vzorov itn. Pri
nas gre konkretno za izročila, ki se povezujejo z zgodo-
vino socialne demokracije pred prvo imperialistično
vojno, z zgodovino KPJ, z narodnoosvobodilnim bo-
jem, s spopadom z informbirojem itn.
Seveda komunist ne sme malikovati izročil. Do njih
mora poleg normalnega spoštovanja gojiti kritičen
odnos, ki omogoča pojmovanje oziroma umevanje v
znamenju poglabljanja objektivnosti (preteklost mo-
ramo razumeti vedno globlje, ne pa da jo motrimo
vedno bolj nekritično, nestvarno).
Toda nakljub vsemu pa so od izročil vendarle po-
membnejši praktičnoteoretični koraki naprej. Od sta-
rih spoznanj in vrednot k novim...
13.
KOMUNISTOVA SVOBODA
Januar 1954. Tretji (izredni) plenum CK ZKJ obrav-
nava reformistični revizionizem, katerega glavni nosi-
lec je predsednik ljudske skupščine Jugoslavije, eden
izmed sekretarjev centralnega, komiteja ZKJ Milovan
Djilas. Železni stari revolucionar Moša Pijade je ves iz
sebe. Ne gre mu v glavo, kako more tako visok funk-
cionar početi tako neodgovorne stvari. Cika Janko
(tako so imenovali drobnega, toda neustrašnega in
nepopustljivega Mošo že v partizanih) s sijajno, ostro
ironijo razgalja vprašljivo moralno in nesprejemljivo
politično pozicijo Milovana Djilasa... Prav na koncu
spregovori o svobodi in svobodnosti:
»... V svoji izjavi Djilas pravi, da je svoboden človek
in komunist.
Svoboden pa je samo v tem pomenu, da se je osvobo-
dil vseh dolžnosti in obveznosti v gibanju in v državi.
Mislim, da je prenehal biti komunist.
Jaz sem postal komunist zato, ker sem želel postati
svoboden človek. Toda to človek ne more postati indi-
vidualno, kot posameznik. Da bom svoboden človek,
mi je potrebna družba še mnogih ljudi, je potrebno, da
postane svobodna celotna družba. Lahko se samo bo-
jujem skupaj z vsemi komunisti in z vsemi naprednimi
ljudmi za to, da ustvarimo družbo, v kateri bodo vsi
ljudje svobodni pa tudi posameznik. Treba se je čutiti
zunaj ZK, da se počutiš .svobodnega človeka'. Toda to
je bohemska svoboda, ki nima zveze z družbeno zna-
nostjo in z zavestjo komunista...«
Marksistično pojmovanje svobode je v bistvu zasno-
vano prav nasprotno od Fichtejevega ali anarhistič-
nega. Po Fichtejevem mnenju ima subjekt, jaz svojo
svobodo; tam, kjer je konec moje svobode, se pričenja
njegova... Podobno je koncipirana anarhistična abso-
lutna individualistična svoboda. Primaren je v takš-
nem koncipiranju svobode subjekt, jaz, individuum -
splošna, družbena, celolna svoboda je sestavljena iz
neštetih osebnih svobodic. Prav nasprptno Marx: Svo-
boda je družbenoekonomska kategorija; vedno je po-
vezana s konkretnimi družbenozgodovinskimi okoli-
ščinami; determinirana je z določenimi družbenoeko-
nomskimi odnosi; človek je svoboden oz. nesvoboden
glede na svoj družbeni položaj - kot član izkoriščanega
ali izkoriševalskega razreda; močno pomembna za
opredeljevanje človeške svobode je institucija lastnina
proizvajalnih sredstev...
Kar zadeva teoretično in praktično koncipiranje svo-
bode, je v marksizmu rešitev dialektična - med deter-
minističnim in indeterminističnim pojmovanjem. De-
terministično: Svoboda je spoznana nujnost; človek je
svoboden, če na temelju spoznanj o naravi, družbi in
(lastni) psihiki, osebnosti, deluje v soglasju z »nuj-
nostjo«, ki se izraža skozi zakonitosti teh področij real-
nosti. Vsak človek je v vsaki družbi in v vsaki dobi
družbeno in nravno determiniran... Indetermini-
stično: Svoboda je tudi možnost »kreniti po svoje«,
upreti se, reči »ne« ... Človek ima tudi potencial upor-
nika, nonkonformista, revolucionarja. Zgodovino ven-
darle (v določeni meri) delajo ljudje... Dialektično
povezanost determinističnega in indeterminističnega
pojmovanja svobode predstavlja alternativizem: Člo-
vek se lahko prosto odloči, izbere med alternativami,
toda ko se je odločil, je v okvirih izbrane alternative
determiniran...
Kot smo videli na začetku, je Moša Pijade močno
poudaril deterministični pojem svobode in odklonil
Djilasovo enostransko indeterministično pojmovanje.
Pijadov pojem svobode je ekstremno socialen, kolekti-
vističen, Djilasov izrazito individualističen.
Pijadovo pojmovanje je marksistično, vendar kaže k
tako poudarjenemu determinizmu le nekaj dodati. Ko-
munist, marksist se mora poglobiti v kvaliteto odloči-
tve, v vsebino nujnosti, zakona, ki nekaj narekuje,
zahteva... Eno je na primer spoznanje objektivnih
zakonitosti ter njihovo upoštevanje; nekaj povsem na-
sprotnega je iracionalna nuja kakšnega birokratskega
diktata ali socialno-demagoško manipuliranje s po-
močjo kakšne ideologije.
Komunist se mora zavedati, da je ustvarjalni, dejavni
vidik svobode mnogo važnejši od tistega trpnega. po-
tencialnega, ki predstavlja le možnost za svobodnost.
To je znano razlikovanje med sicer pomembno »svo-
bodo do nečesa« in med mnogo važnejšo »svobodo za
nekaj«. Običajno pomeni »svoboda za nekaj« uresniče-
nje »svobode od nečesa«; (neki osebi npr. ni prepove-
dano pisati v časopise; prav nasprotno - ima polno
svobodno izražanje mnenja in svobodo tiska, toda ne
more je uresničiti, če ni ustrezno izobražena, usposob-
ljena, če je, denimo, nepismena).
iz laške občine
MLADI OBISKALI PARAPLEGIKE
Arhitektonske ovire so še vedno prisotne
Ob mednarodnem dnevu
invalidov sva se pogovarjali
s predsednico društva para-
Plegikov v celjski regiji
JULCKO KRALJEVO in
članom društva paraplegi-
kov MATJAŽEM ANTLE-
JEM.
Predstavite nam vaše
društvo, prosim!
»Pred nekaj več kot tremi
leti so se v Sloveniji obliko-
vala regijska društva. Zdaj
lih je osem. Društvo paraple-
gikov v celjski regiji združu-
je osem občin in vključuje
več dejavnosti: socialno,
zdravstveno, športno-rekrea-
tivno, aktiv mladih in aktiv
ženske. Vsaka dejavnost pa
lrna svoj program.«
Ali menite, da je naša
družba storila dovolj za pa-
raplegike? Se lahko vklju-
čujejo v vsakdanje življenje
delo?
"Naša družba ima iz leta v
|eto večji posluh za naše po-
trebe in probleme. Ce pa po-
gledamo podatke o naših
članih, pa vidimo, da je še
veliko nerešenih stvari. Naj-
več je težav na področju so-
cialnega varstva, zato bi mo-
ralo terensko delo bolj zaži-
veti.«
V Laško prihajajo mnogi,
ki so priklenjeni na invalid-
ski voziček, vemo pa tudi,
da v našem kraju še niso
povsod odstranjene arhi-
tektonske ovire. Kaj menite
o tem?
»Res je, ta problem v La-
škem še ni urejen, razen v
zdravilišču. V trgovino sami
ne moremo priti, zato smo
odvisni od pomoči drugih. V
Laškem ni nikjer nobenega
dovoza za invalide z vozički.
V Laško prihajajo iz. vse Ju-
goslavije in to težki invalidi,
ki si sami ne morejo poma-
gati. Ko bodo v Laškem gra-
dili nove stavbe, bi se morali
arhitekti pogovoriti z invali-
di, kajti mi jim bomo znali
najbolje svetovati, kako na-
rediti ustrezen dohod do tr-
govfti in drugih stavb. Na ta
problem bi morali opozarjati
v vseh občinah.«
Paraplegiki se zelo uspeš-
no ponekod ukvarjajo s
športom. Kako je ta dejav-
nost razvita v vašem druš-
tvu?
»Želimo, da bi bilo čim več
paraplegikov vključenih v
športno življenje, tudi tisti,
ki se niso prej nikoli ukvarja-
li s športom. Priredimo več
turnirjev in športnih priredi-
tev. Ne gre nam za kvaliteto,
ampak% za množičnost. V
športno dejavnost vključuje-
mo vse: starejše, mlajše, mo-
ške in ženske člane. Sedem-
najstega aprila bomo organi-
zirali meddruštveni turnir v
atletiki pri Kladivarju v Ce-
lju. Na tem preizkusu spo-
sobnosti bodo sodelovala
društva paraplegikov iz Ma-
ribora, Ljutomera in Novega
mesta. Letos sodelujemo tu-
di v štafeti!
Kaj pa nadaljnji načrti?
»Posebnih nimamo, le z
začetim bomo nadaljevali.
Uvajamo novo zdravstveno
športno rekreacijo. Rešiti že-
limo najtežje socialne prime-
re. Čim več želimo sodelova-
ti z mladino, zlasti s šolsko.
Radi bi se vključili v vzgojno
izobraževalni proces. Učen-
cem bi radi prikazali svoje
življenje in delo, da nas mla-
dina spozna kot ljudi, ki ni-
smo drugačni od drugih, sa-
mo malo več pomoči in razu-
mevanja potrebujemo kot
ostali. Marsikdo od naših
članov je zaprosil za sosed-
sko pomoč. Sodelujemo z
Rdečim križem, ki je pove-
zan s šolsko mladino. Vemo
in zgodi se, da mladi radi po-
magajo svojemu sokrajanu -
paraplegiku.«
IVICA VOGA
KARMEN BREGAR
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 6. maj 1982
ALKOHOL - VOZNIKOV SOPOTNIK?!
Zadnjič je bilo napovedano, da bi kaj
več rekli o alkoholu, zlasti o tem, če je
sokriv prometnih nesreč. Dejstvo je, da
smo Slovenci že dedno obremenjeni z
uživanjem alkoholnih pijač. Jemljemo
ga kot sredstvo, s katerim si preganjamo
tegobe in skrbi, dajemo moč in nabira-
mo korajžo in pogum, sproščamo osebne
zavore, pri tem pa se zavedamo, da se je
naše življenje v zadnjih 40 letih krepko
spremenilo. Zlasti se je povečal promet.
Vsakovrstni odnosi se prehitevajo, dr-
žavna kontrola v prometu prehaja na
družbeno, samozaščitno področje, pri
čemer pa zavest in prometna kultura ne
rasteta skladno s prometom.
Naš odnos do alkohola je še vedno
strpen, nekritičen, tako kot je bil včasih,
promet in njegov razvoj pa je šel in gre
svojo pot. Naša strpnost do alkohola se
kaže v tem, da so proslave in veselice še
vedno značilne za prekomerno uživanje
alkoholnih pijač; mladina ima kaj slabe
vzglede v starejših, ki se ne znajo sprosti:
ti, če ne pijejo. Borci proti alkoholizmu
so izloženi posmehu, ni denarja za orga-
nizirane akcije v boju proti alkoholizmu
(ocene so, da je danes v Sloveniji že
120.000 kroničnih alkoholikov). Pitje in
žrtje alkoholnih pijač še vedno pomeni
junačenje, nismo pa dosegli, da bi na
pijančevanje gledali kot na amoralno in
zavrženo, dejanje. Pri tem pa mečemo
vse v en koš in prezremo, da bi izhodišče
tudi lahko bilo v kulturnem odnosu do
alkohola, če bi ga res obravnavali kot
hrano.
Začeli bi s primerom prometne nesre-
če, v kateri je izgubil življenje kolesar.
Voznik osebnega avtomobila je, ob
idealnih voznih pogojih, pripeljal za ko-
lesarjem po magistralni, odprti cesti.
Prav nobene ovire ni bilo, da ga ne bi bil
mogel prehiteti, varno in nemoteno - ra-
zen alkohola. Voznik je imel v krvi 2,64
g/kg alkohola, vsled česar je nepravilno
ocenjeval situacijo in z desnim delom
avta od zadaj trčil v kolo. Kolesarja je
vrglo na avto, z avta pa ob cesto, tako da
je vsled silovitosti udarca umrl
Sodišče prve stopnje je vozniku izre-
klo kazen 1 leta in 6 mesecev zapora ter
prepoved vožnje za dobo enega leta. Po
pritožbi javnega tožilca je pritožbeno so-
dišče zvišalo kazen na 1 leto in 9 mese-
cev zapora, prepoved vožnje pa podaljša-
lo v celoti na čas 2 let.
Kaj je vodilo sodišče do takšnih odlo-
čitev?
Zakon določa za takšne primere kazen
zapora od 1 leta dalje, spodnjo mejo var-
nostnega ukrepa prepovedi vožnje pa na
3 mesece. Vozniku v prid je sodišče šte-
lo, da doslej še ni bil kaznovan na sodi-
šču in da ima družino z majhnim otro-
kom. Po drugi strani pa je šlo za človeka,
ki je že bil kaznovan pri sodišču za pre-
krške (tudi zaradi pijanosti med vožnjo).
Visoka stopnja alkohola je pokazala voz-
nikov neodgovoren odnos do alkohola,
pri čemer mu prejšnji kazenski postopek
ni dal misliti, niti mu ni odprl oči. Trdil
je namreč, da je spil le dve pivi, da pa je
prejšnjo noč praznoval rojstni dan. To pa
je očitna neiskrenost in nekritičnost do
lastne krivde, tem bolj, ker je zatrjeval,
da naj bi bil kriv kolesar. Vse to je voznik
privlekel za lase, kajti v urinu je imel
celo 3,96 g/kg alkohola. Preprosti izra-
čun (kot pripomoček za sklepanje o vi-
njenosti) pa pokaže lahko takšno sliko:
ta voznik je začel popivati vsaj že prejš-
njega dne zjutraj (nesreča je bila proti
večeru), popival je pozno v noč, kritične-
ga dne pa je s popivanjem nadaljeval.
Spiti je moral izredno velike količine al-
koholnih pijač. Sodišči sta ob tem zapi-
sali, da je takšno ravnanje bilo brezobzir-
no (šlo je celo za poklicnega voznika) in
do skrajnosti neodgovorno. Takšen člo-
vek ni bil sposoben niti za hojo, kaj šele
za vožnjo z avtomobilom. Sodišče zak-
ljučuje, da je takšno ravnanje toliko za-
vrženo in v nasprotju z vsemi etičnimi in
moralnimi normami ter obveznostmi
voznika, da je nujno potreben daljši čas
prevzgoje v zaporu. In še to, celotni stro-
ški postopka, v znesku preko din
13.500.00 so mu bili naloženi v plačilo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ZŠAM ŽALEC
VABI NA
VELIKO TOMBOLO
NA AVTOPOUGONU PRI ŠEMPETRU V
SAVINJSKI DOLINI.
TOMBOLA BO V NEDELJO, 16. MAJA
OB 14. URI.
DOBITKI:
2 AVTOMOBILA LADA 1300 S,
0 AVTOMOBILOV FIAT 126 P
2 TRAKTORJA ŠTORE
MOŠKA SAMSKA SPALNICA
15 KOLES
IN VEČ STO DRUGIH LEPIH DOBITKOV
Za avtobusni prevoz iz Celja in Velenja je
poskrbljeno!
MORDA ČAKA SREČA PRAV VAS!
timff
S tem so hoteli ohranjevati slovenski jezik in kulturo ter
preprečevati, da bi naraščaj emigrantov prišel pod prevelik
vpliv argentinskega okolja - predvsem pa so želeli s tem
organizirano ideološko in politično vplivati na najmlajše.
To se ni dogajalo (in se ne dogaja) samo v Argentini,
marveč povsod, kjer se je ustalila večja skupina slovenskih
političnih emigrantov, recimo v Združenih državah Ame-
rike, Kanadi, Avstraliji.
Posebnost slovenske politične emigracije je bila in je še
vedno njena socialna sestava: neobičajno visok odstotek
inteligence, še posebej duhovnikov in ljudi s srednjo izo-
brazbo. V primerjavi s starejšo, ekonomsko emigracijo je
bila politična glede sposobnih kadrov odločilno na boljšem
in to prednost so tudi izbrali.
Izrabili so jo predvsem v svoje namene, zakaj medtem ko
ni mogoče zanikati koristnega delovanja različnih emi-
grantskih šol in tečajev za ohranjevanje slovenskega jezika
(manj kulture, ki je že ideološko obarvana in jo pogosto
izrabljajo za čisto propagandne namene), pa ostaja prevla-
dujoča značilnost dopolnilnega šolanja prav izredna ideo-
loška in politična indoktrinacija.
Rečeno bolj preprosto in bolj naravnost: v dopolnilnih
šolah slovenske politične emigracije resda učijo svoje tudi
sovraštva do stare domovine, natančneje rečeno - do
družbe v stari domovini.
Vera je povsod, saj je verouk praviloma najvažnejši učni
predmet v dopolnilnih šolah, duhovniki pa so jedro učitelj-
skega in profesorskega zbora.
»Vodstva političnih organizacij in ustanov močno priti-
skajo na starše in jih silijo, naj vpišejo svoje otroke v
emigrantske šole. Pri tem žanjejo kar precej uspeha. Mene,
na primer, so toliko časa prepričevali, da sem vpisal sina in
hčerke,« mi je rekel eden mojih znancev v Buenos Airesu.
»Navsezadnje je pa tako, da človek niti nima uporabnega
argumenta, s katerim bi se branil vpisa v te šole. Kar
poglejte: vsi smo po srcu Slovenci in vsakdo med nami bi
rad videl, da bi njegovi potomci govorili slovensko. Zave-
damo se, da je verjetno najboljši način za ohranjevanje
slovenščine prav dopolnilna šola. Žal, vemo, da jim v teh
šolah vtepajo v glavo tudi druge reči, ampak kaj naj sto-
rimo? Druge izbire ni. In naposled, kaj boš rekel duhov-
niku, če pride v tvoje stanovanje in te vpraša, zakaj nisi
vpisal otroka v dopolnilno šolo? Ne moreš reči, da nočeš,
da bi tvoj sin govoril slovensko, saj to tudi ni res. In prav
tako ne moreš zabrusiti, da ga ne pustiš zato, ker ga tam
vzgajajo v sovražnem duhu do domovine. Tega kratko
malo ni mogoče reči kar tako. Tukaj se še vedno preveč
poznamo in gledamo drug na drugega.«
Kot sem to lahko prebral v nekem emigrantskem listu, je
leta 1974 obiskovalo 16 emigrantskih dopolnilnih šol 893
učencev. Pod varstvom emigrantske duhovščine deluje v
Argentini tudi več »slovenskih šol«, se pravi ne samo do-
polnilnih, marveč rednih. Med njimi so osnovna šola An-
tona Martina Slomška, osnovna šola Franceta Balantiča,
osnovna šola Gregorija Rožmana, osnovna šola škofa Fri-
derika Barage - vse v Buenos Airesu. Poleg tega imajo še
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
58
nakaj srednješolskih tečajev, in sicer v Buenos Airesu
(»Slovenska hiša«), Mendozi in Barilocheju.
Duhovščina je za sebe organizirala tudi izobraževanje
svojih kadrov. Dva taka centra sta delovala: »Rožmanov
zavod« v Adroguu blizu Buenos Airesa in »Baragovo misi-
jonišče«. Prvega je vodil Filip Zakelj, najbolj skrajno opre-
deljen slovenski duhovnik v Argentini, ki ob svojem vzgo-
jiteljskem delu skrbi tudi za izdajanje različnih knjig in
publikacij. Pri tem mu pomagajo tudi nekateri drugi.
Kako Filip Zakelj svoje varovance izrablja za povsem
neverske stvari, bo dovolj dobro ilustrirala naslednja infor-
macija: ko je bila v Buenos Airesu premiera jugoslovan-
skega filma »Sutjeska« (ki je, mimogrede rečeno, vzbudil
med občinstvom in kritiko veliko pozornost in so ga lepo
sprejeli), je poslal na ulico pred kinematograf skupino
gojencev doma, da so mimoidočim delili letake s protijugo-
slovansko vsebino!
To so mi povedali naši izseljenci iz društva »Triglav« v
Buenos Airesu. »Nerodno mi je bilo, ko sem šel mimo po
ulici in mi je eden izmed dečkov porinil letak v roke.
Najbrž ni vedel, da sem tudi jaz Slovenec. Ne vem, zakaj je
treba to početi, in še posebej - zakaj je treba vpletati v te
reči mladino? O tem smo se pogovarjali v ,Triglavu' in
zdelo se nam je, da so to pot emigranti šli resnično preda-
leč. Toda kaj naj bi storili? Primazali nekaj zaušnic tistim
fantom, ki so na cesti delili letake? Saj dečki naposled niso
bili nič krivi, krivi so tisti, ki so jih poslali na ulico,« mi je
rekel eden izmed »triglavanov«.
Osnovne šole, tečaji in druge oblike izobraževanja orga-
nizirajo v domovih, ki jih imajo slovenski emigranti v
Argentini. Največ jih je v Buenos Airesu (kjer je tudi naj-
večja koncentracija političnih emigrantov), so pa tudi
drugje, v Cordobi, Barilocheju, Miramaru, Mendozi, Cara-
pacheju. Povsod, kjer živi večje število političnih emigran-
tov. Te domove imenujejo večinoma »slovenska hiša« ali
»slovenski dom« in so zbirališče slovenske politične emi-
gracije, hkrati pa verska in izobraževalna središča. V »slo-
venski hiši«, ki sem jo obiskal v Buenos Airesu, je na
primer, tudi cerkev.
»Čigavo pa je to poslopje?« sem vprašal, ko sem bil tam-
»Formalni lastnik je nadškofija v La Plati.«
»Pa ni nič narobe, če deluje v poslopju, ki je last cerkve,
tudi izrazito politična organizacija, kot je to ,Zedinjena
Slovenija'?
»Ne, zakaj bi to motilo?«
Videl sem tudi oglase v nekaterih emigrantskih listih, ki
so prosili za podporo za dom za onemogle v Buenos Airesu-
Tudi to so organizirali duhovniki, pa hranilnico in čitalnice
in še kaj. Vse pod pokroviteljstvom združene duhovščine
in politične emigracije, ki to izrablja v svoje namene.
$t. 18 - 6. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
FILMI V CELJU
Odgovarjamo na vprašanje
bralca R. Z. o sporedu filmov
v Celju in še posebej o pred-
stavah filma Cigani letijo v
nebo. Vprašanje je bilo ob-
javljeno v 16. št. Novega te-
dnika.
Gledalcu R. Z. in vsem
drugim, ki smo jih ob tem
primeru zavedli z našo rekla-
mo v okencih, se iskreno
opravičujemo. Pisec sam
ugotavlja, da smo film Ciga-
ni letijo v nebo, {^pnovno
uvrstili v redni program. Ta
uvrstitev je bila že tretja, pre-
dvajali pa smo ta film tudi v
okviru obonmaja mladinske-
ga filmskega gledališča za
srednje šole. Film je bil že
tudi prikazan na televiziji,
zato je bil odziv občinstva
minimalen. S skrajšanim ter-
minom prikazovanja smo že-
leli v tem času dati pred-
vsem poudarek zunanjim
projekcijam pod naslovom
»Osem pričevanj«, v počasti-
tev 9. kongresa ZKS. V tem
času smo se tudi pripravljali
na prenovitev dvorane, ki je
bila potem nekaj dni zaprta.
Za spodrsljaj se opravičuje-
mo, to priložnost pa izkori-
ščamo še zato, da prikažemo
nekatera druga dejstva.
Ugotavljamo, da je odziv
na kakovostne filme v Celju
zelo slab. Sprašujemo se, ali
res ni več tistih gledalcev, ki
si želijo ogledati dober film
še svež, ne pa čez leto ali dve
na TV. Revija filmov, ki jo
izvedemo le kakšnih 14 dni
po končanem FESTU, nima
pravega obiska. Delavci Ko-
nopodjetja smo storili v zad-
njih petih letih s pomočjo
družbenega organa upravlja-
nja precej novih korakov, da
bi tako stanje odpravili. Re-
dno mesečno filmsko gleda-
lišče za odrasle, ki letos teče
že peto leto, ima le 12 abo-
nentov. Cena 200 din za 12
filmskih predstav ob prenos-
ljivi vstopnici in program-
skem prospektu, ki smo ga
natisnili v dvatisoč izvodih
in ki filme predstavlja (med
njimi pa so kar štirje pre-
mierni filmi), daje nam vsem
klavrno sliko želja po dobrih
filmin. Uvedli smo tudi mla-
dinski filmski spored, ki teče
celo leto. Tudi ta spored je
natisnjen v posebni brošuri.
Skupaj z Zvezo kulturnih or-
ganizacij že vrsto let uspešno
deluje pionirsko in mladin-
sko filmsko gledališče, kjer
si kakovostne filme ogleda
mnogo mladih. Posebej že-
lim opozoriti še na kinogle-
dališki spored filmov v mali
dvorani kina Union, ki je
prav tako za celo leto natis-
njen v knjižici in izbran tako,
da mora zadovoljiti še tako
zahtevne gledalce. Poprečen
obisk predstav pa je v letu
1982 - 15 gledalcev na pred-
stavo.
Predlog o objavljanju ter-
minov predvajanja filmov
bomo dosledno izvajali. Vse
obiskovalce pa ob tej prilož-
nosti prosimo, da nam pove-
do svoje predloge in želje po
izboljšavah.
FRANCI HORVAT,
Kinopodjetje Celje
GOZDNI POŽARI
Kljub večkratnim opozori-
lom po radiu in v časopisih,
naj varujemo naše gozdove
pred požari, se še vedno do-
gaja, da zagori enkrat tu in
drugič tam. Tako je 11. aprila
letos zagorelo tudi v Veliki
Pirešici. Požar je izbruhnil
kmalu popoldne v gozdu.
Velika sreča v nesreči je bila,
da so bili vrli gasilci kmalu
na mestu požara. Sreča je tu-
di, da v bližini teče majhen
potoček, ki je dovolj živa-
hen, da so lahko gasili z vo-
do. Pa tudi teren ni strm. Ker
je začelo goreti v dolini, bliž-
nji stanovalci skozi visoko
drevje požara niti niso mogli
kmalu opaziti. Opazili so ga
tisti, ki domujejo višje, v hri-
bu. Ti so takoj prihiteli gasil-
cem na pomoč. Kljub hudi
vročini ter gostemu dimu so
vztrajali na mestu požara
vse, dokler je še kaj gorelo.
Ko so požar opazili tudi v
dolini, je tudi iz vsake hiše
prišel kdo pomagat gasit. S
skupnimi močmi je uspelo
požar popolnoma pogasiti še
pred večerom. Gasilci so na
koncu tla še temeljito po-
škropili z vodo, da ne bi kak
tleči delček spet povzročil
ognja. Bližnji stanovalci in
lastniki se vsem, ki so poma-
gali pri gašenju požara, naj-
lepše zahvaljujemo.
JOŽEFA STRANIC,
Vel. Pirešica
UREDNIŠTVO:
Bržkone še nobeno leto
doslej ni bilo na celjskem
območju toliko gozdnih po-
žarov kot prav letos. To je
zaskrbljujoče, saj smo prav
na preventivi dolga leta
prizadevno delali. Toda ma-
lomarnost in neprevidnost
nimata meja. Ničkolikokrat
je zagorelo zaradi nemarno
odvrženega cigaretnega
ogorka. Se večkrat zaradi
neprevidnega kurjenja polj-
skih in travnih ostankov po
spomladanski pripravi teh
površin. Primer iz Velike
Pirešice je le eden od mno-
gih. Toda njegov srečen iz-
tek ne more biti le pohvala
enotnosti in prizadevnosti
krajanov ter gasilcev, ki so
požar pogasili. Mora biti tu-
di novo opozorilo, da lahko
nemarnost in neprevidnost
pri kurjenju ali odmetava-
nju gorečih in tlečih odpad-
kov povzročita izjemno ve-
liko škodo zasebnikom in
družbi. Kajti les je naše ve-
liko naravno bogastvo. Ne-
precenljivo kot del dragoce-
ne narave in kot uporabna
surovina. Zato, previdno z
ognjem!
RDEČI PETELIN
NE POČIVA
V časopisih večkrat bere-
mo o raznih požarih na trav-
nikih, v gozdovih, na večjih
družbenih objektih. Tudi pri
nas je neke marčevske noči
zagorelo. Še sreča, da ni bilo
vetra in da je deževalo. Zgo-
relo je manjše gospodarsko
poslopje, ki je čisto ob str-
njenem naselju v Marija
Gradcu in ki je last Antona
Horjaka. Le hitremu posre-
dovanju prostovoljnega ga-
silskega društva Laško, ter
hitri pomoči sosedov gre
zahvala, da je bil požar loka-
liziran in kmalu zatrt. Tu se
pozna akcija Nič nas ne sme
presenetiti. Glavno vlogo pri
tem posredovanju pa je odi-
gral seveda telefon. Ce ga ne
bi bilo, tudi gasilci ne bi tako
hitro posredovali. Menim, da
bi vsako naselje moralo ime-
ti telefon, ki je nepogrešljiv
ob raznih nesrečah, še pose-
bej, če gre za klic v sili. Ko je
pred leti tudi gorelo v Marija
Gradcu, telefona še nismo
imeli in tudi gasilci so bili
zato prepozno obveščeni in
njihova intervenca ni nič po-
magala. Anton Horjak, ki je
zelo bolan in ne more iz po-
stelje, bi se rad vsem, ki so
pri gašenju požara pomagali
osebno zahvalil, javno pa se
zahvaljuje vsem sosedom, ki
so kakorkoli pomagali pri
gašenju in reševanju in pro-
stovoljnemu gasilskemu
društvu Laško ter uslužben-
cu milice Laško, ki je bil tudi
takoj na kraju požara.
ANTON VIRANT,
Marija Gradec 3
CESTA V
KOSTRIVNICO
Odgovarjamo na vprašanje
bralca Franca Cestnika, ki je
v rubriki »Pisma« vprašal
KS Rogaška Slatina, zakaj se
ne končajo obnovitvena dela
na cesti med Rogaško Slati-
no in Kostrivnico. Ta cesta je
lokalna cesta prve kategori-
je. Njena rekonstrukcija je
bila izvršena v letu 1978.
Lokacija ceste - obvoznice
v Rogaški Slatini poteka po
sedanji cestni trasi Rogaška-
-Kostrivnica na odseku v
dolžini približno 400 m. Za-
radi tega je ob rekonstrukciji
ta del ceste ostal neasfalti-
ran. Z dograditvijo obvezni-
ce bo tudi ta del povezan z
asfaltno plastjo. Dotlej pa bo
ostal še v makadamski
izvedbi.
KRAJEVNA SKUPNOST
ROGAŠKA SLATINA
OBRT BOM
ODPRLA
Pravi užitek je sprehod po
naših blagovnicah, ki so, če
odmislimo sadje, zelo dobro
založene. Z vozički in košari-
cami oborožene nakupoval-
ke pa že dlje časa kukamo
tudi v oddelke s toaletnimi
potrebščinami, iz katerih se
nam nasmihajo (hvalabogu
in uvozno-izvozni politiki),
cele gore toaletnega papirja,
kosmičkov rožnate, rumene
in drugih barv in oblik vate.
Zaman pa iščemo higienske
vložke.
Saj ne bom razpravljala o
higieni. Bedato pa se mi zdi,
da tovarišice šepetaje spra-
šujemo prodajalke: »Imate
vložke?« Pa ne, da so tudi ti
luksuz? Pravijo, da ni suro-
vin. Sama sem kupila vato,
staničevino in gazo, sedaj pa
razmišljam, ali naj odprem
popoldansko obrt za izdelo-
vanje vložkov. Gotovo bi se
izplačalo!
Dotaknila sem se kočljive
zadeve, vendar pa mislim,
intimnost gor ali dol, da mo-
ra »krik« ženske, četudi gre
samo za vložke, prodreti v
javnost!
ANA NOVAK, Celje
UREDNIŠTVO
Saj bi koga zaprosili za
odgovor, pa bržkone nima
smisla. Zato le hvala za od-
krito besedo in še bolj za
izjemno zanimivo in korist-
no pobudo. Obrt bi se spla-
čala!
HVALA
POKOPALIŠKI
SLUŽBI
Z ozirom na marsikatero
kritično pripombo v zvezi z
opravljanjem storitev Poko-
pališke službe v Celju me-
nim, da je prav, da jih vsaj
enkrat pokažemo tudi v dru-
gačni luči. Kot delavce, ki s
polno odgovornostjo in vest-
no opravljajo svoje delo. Da
je to res, lahko potrdim iz
lastne izkušnje.
Ob pokopu mojega umrle^
ga soproga sem bila s strani
Pokopališke službe iz Celja
deležna nesebične pomoči in
razumevanja. Navzlic teža-
vam, saj nisem Celjanka
(prenos krste iz tretjega nad-
stropja po nemogočem stop-
nišču, prevoz v Celje, ureja-
nje dokumentacije, iskanje
ustreznega prostora za po-
kop ipd.), moram poudariti,
da so vsi odgovorni delavci
Pokopališke službe opravili
svoje delo vestno, kar je po-
sebej pomembno v trenutku,
ko ostaneš sam.
Pri tem moram omeniti, da
je bilo ob pokopu potrebno
opraviti vrsto del, ki sicer ne
sodijo v njihov delokrog, a
so jih kljub temu vestno
opravili. Kolektivu se javno
zahvaljujem za vsestransko,
pomoč v najtežjih trenutkih.
JOŽICA MEDVED,
Trdinova 8, Ljubljana
ZAPRTA
RESTAVRACIJA
V nedeljo, 18. aprila sem
bil že ob 9. uri zjutraj na celj-
skem gradu. Pripeljal je tudi
avtobus, koprske registraci-
je, poln turistov. Žalostno so
se ozirali v zaprta vrata resta-
vracije, na katerih je listič
povedal, da je odprta od 11.
do 22.30 ure. Križem so izjav-
ljali, kako žalostno je to. Pa
še res je! Vsaj od spomladi
pa tja do pozne jeseni bi lah-
ko bilo gostišče na gradu od-
prto vsaj od 9. ure dalje.
Stari grad je gotovo paj-
bolj izrazita turistična točka
Celja. Prva hiša ob gradu,
bivša gostilna Jiha, pa je go-
tovo potrebna nove fasade,
še bolj pa popravila napol
podrte drvarnice ob njej. Vse
to res ne sodi v sicer res ure-
jeno okolje Starega gradu.
Sama stara ženica, vdova Ji-
ha, tega gotovo ne bo uredi-
la. Treba je najti način, ki bi
podrtiji pomagal do lepšega
izgleda. Tako kot je sedaj,
bode v oči vsakega mimoi-
dočega.
EDO LORGER, Celje
UREDNIŠTVO:
Z bralcem se povsem stri-
njamo. Res bi bilo potrebno
vsaj v turistični sezoni za-
gotoviti stalne gostinske
usluge na celjskem gradu in
dejansko tudi storiti vse,
kar je mogoče, da še lepše in
bolje uredimo okolico te
najlepše celjske turistične
znamenitosti. Tudi grad
sam prav kliče k obnovi in
vzdrževalnim delom. Toda.
prav dobro, žal, vemo, da
smo s sredstvi na tesnem in
da bo marsikatero nujno de-
lo moralo še počakati na
ugodnejše čase. Vsekakor
pa prosimo Merxov tozd
Gostinstvo - turizem, da od-
govori na del vprašanja, ki
zadeva odpiralni čas gosti-
šča na gradu.
ZDOMCI,
DOMOVINA VAS
KLIČE!
Tudi iz Slovenije gre veli-
ko ljudi v tuje deže videza, se
je odločil za mirnejše življe-
nje. Na letošnji dirki v Brazi-
liji se je kar dvakrat zaletel,
potem pa oznanil, da ne bo
več tekmoval. Argentinec, ki
je vozil oja topla gnezda, na-
to pa spet odidejo. Med obi-
ski govorijo, kako lepo je ži-
veti, če imaš veliko denarja.
Ne povedo pa, da ne delajo
samo osem ur, ampak cele
dneve. Ko bi v naši prelepi
Sloveniji delavci delali ves
dan, bi se tudi lahko vozili z
modernimi avtomobili in si
še mnogokaj kupili.
Težko je, če gredo starši v
tujino, doma pa pustijo otro-
ke. Nekateri ostanejo pri tu-
jih ljudeh ali pa pri starih
starših. Ti starši ne čutijo in
ne doživljajo starševske lju-
bezni, kot jo čutimo mi. Res
je, da pridejo enkrat ali dva-
krat na leto domov ter prine-
sejo razne lepe stvari. Toda,
njihovi otroci bi verjetno ra-
je imeli starše kot vse drugo.
Ko se vračajo nazaj, ostane
za njimi mrzel dom, v srcih
otrok pa globoka in za vse
življenje vtisnjena neizmer-
na bridkost.
Nekoliko boljše se godi ti-
stim, ki jih starši vzamejo s
seboj v tujino in se doma po-
govarjajo v materinščini,
otroci pa obiskujejo dopol-
nilni pouk slovenščine. Taki
otroci ne bodo pozabili Slo-
venije in prelepega sloven-
skega jezika.
MILENA STEBLE,
Stranice
NESPORAZUM
ALI
NEPOSLOV-
NOST?
22. aprila sem si pri Rent-a-
car ZSAM Celje želel najeti
vozilo. Tovarišica mi je na
kratko odgovorila, da ima
pri njih možnost najema le
pravna oseba, ne pa tudi fi-
zična. Ker se sicer večkrat
poslužujem uslug in ugo-
dnosti Rent-a-car, me je od-
govor seveda začudil in tudi
prizadel.
Vozilo sem nujno potrebo-
val in pri Kompas HERTZ
Rent-a-car Celje so se kljub
splošnemu pomanjkanju vo-
zil potrudili in mi za nasled-
nji dan želeno vozilo preskr-
beli.
Čudi pa me odgovor in po-
slovanje Rent-a-car pri
ZŠAM Celje, saj sem po na-
činu odgovora dobil neprije-
ten vtis, da so mi najem vozi-
la pravzaprav odklonili zato.
ker pač ne govorim pravilne
slovenščine.
MILENKO KOVACEVIC
Celje
UREDNIŠTVO:
Iz pisma ne moremo ra-
zbrati, ali gre za nespora-
zum ali pa za neposlovnost.
Zato naprošamo ZŠAM Ce-
lje, da pripetljaj pojasni, ob
tem pa seveda tudi pogoje,
ki jih postavlja za najem
vozil.
Znanstveniki trdijo, da bo problem prihodnosti človekovega obstoja na zemlji v po-
manjkanju čiste in pitne vodo in ne zaradi pomanjkanja nafte, čeprav se to v tem
trenutku malo čudno sliši.
Tale posnetek je nastal pred leti, sicer zaradi jezikovne napake na opozorilni tabli, mi pa
ga danes objavljamo zaradi tega, ker taki napisi ob Savinji, ki teče ob mestu, ne bodo več
potrebni, Spodnji posnetek to potrjuje, saj prikazuje gradnjo kolektorja, ki bo zbral vse
odpadne vode in reka bo spet dobila svojo lepo zeleno barvo, spet bo postala naša in radi
se bomo vračali na njene bregove.
PROBLEM PITNE VODE - PROBLEM PRIHOl
ZDRAVA j
Celje ima z zaledjem dovolj vode, le;
Osnovni problemi člove-
škega obstanka so vse bolj v
tem, da se mora človek odlo-
čati predvsem o tem, kako
ohraniti vse tisto, kar lahko
šteje kot naravno danost in
vse tisto, kar si je pridobil z
delom lastnih rok in uma. In
kot vse kaže, so vsa prizade-
vanja usmerjena v energet-
ska vprašanja, saj ta že glo-
boko posegajo na družbe-
noekonomske odnose v sve-
tu, iz teh pa izvira vse ostalo,
pa naj bo dobro ali slabo. Če
k energiji dodamo še hrano,
sta pa obe postavki tesno po-
vezani s človekovim obsto-
jem, potem smo že pri naj-
bolj spotakljivih vprašanjih,
ki celo svet delijo na revne in
bogate, na razvite in nerazvi-
te. V tem pisanju seveda ne
bomo šli tako daleč, skuša-
mo le prikazati sliko, ki se
nudi v tem času in jo ta čas
že tudi zarisuje v jutri, kako
je s pitno vodo v Celju in
kako nas bo ta problem za-
posloval v prihodnje. Ne na-
zadnje se ustavljamo pri tem
problemu zaradi tega, ker na
vodo radi sicer pozabljamo,
saj si še vedno prevečkrat
mislimo, da je voda pač zato,
da nam priteče po napeljavi,
kadar odpremo vodovodno
pipo. Šele tedaj, ko nam vo-
da odgovori s sušo, se zave-
mo, da nekaj ni v redu, da bo
treba nekaj storiti, pa še te-
daj ne najdemo skupnega je-
zika. Kako je s tem, bomo
videli pozneje. Občani celj-
ske občine so tudi pred nalo-
go, da del svojih težav z oskr-
bo pitne vode rešijo delno s
sredstvi tretjega samopri-
spevka in je to pravšnji tre-
nutek, da nekaj več sprego-
vorimo tudi o tem.
CELJE IMA »DOVOLJ«
VODE
Značilno za velik del celot-
nega celjskega območja je
to, da ima to območje dovolj
vode. Toda ta dovolj je zelo
relativen in je odvisen od do-
bre volje in muh matere na-
rave. O tem so se Celjani in
okoličani lahko že velikokrat
prepričali, ko so reke in po-
toki prestopili svoje brego-
ve. Zadnja velika poplava
poleti 1954. leta je tudi pri-
morala mestne može, da so
nekaj ukrenili z regulacijo
Savinje, poznejša dela pa so
se lotila tudi .ostalih voda.
Inž. Bela Bukvič, samostojni
vodnogospodarski svetova-
lec pri Območni vodni skup-
nosti Savinja - Sotla pravi,
da imamo vode dovolj, le to
moramo zagotoviti, da je bo-
mo imeli dovolj tedaj, ko bo-
mo to hoteli sami, ne pa nak-
ljučja v naravi. To pa pome-
ni, da je treba ohranjati tisto,
kar že imamo, predvsem pa
zagotavljati, da ne upada ka-
kovost že obstoječih vodnih
virov in da si z minimalnimi
posegi zagotovimo nove. Po
mnenju inž. Bele Bukviča pa
bi zato morali trajno rešiti
problem podtalnice v Medlo-
gu oziroma sploh v Spodnji
Savinjski dolini, ki je zdaj re-
sno ogrožena.
STAR VIC Z BRADO
Problem nikakor ni nov. O
njem smo že obširno pisali v
Novem tedniku lanskega no-
vembra v številki 45, kjer je
tekla beseda predvsem o čr-
pališču v Medlogu. Šlo je za
to, da posegi v sosednji žal-
ski občini ogrožajo pitno vo-
do, ki jo uporablja Celje.
Spet je enkrat občinska meja
posegla v naravne tokove in
kjer bi morala zmagati zdra-
va pamet in obojestransko
koristen dogovor, se je vnel
prepir. Območna
skupnost je zahtevj
Levcu gradijo tako,
vodni viri zaščiten
nekje tudi normali
skladu s splošnimi d
mi normami, saj
predstavljamo ravnj
bi si nekdo zase t
drugega večal kori
vic z brado pa je v t(
nekaj let velja odlok
podtalnice, torej je t
diti kanalizacijo v I
je nima, kdo pa mor
diti, je še odprto v
Prav imajo tisti, ki
da mora oni, ki voc
šča, nekaj za to tud
pa seveda prav, dc
Fotografija je nastala oktobra meseca 1980. leti
ljeni. Dobri stari Meškov studenec je spet priš
dobra in mnogi občani z Otoka hodijo s pletenka
z vodo normalna.
Ni še mnogo časa preteklo od takrat,
ko smo mnogi prebivalci celjske občine
menjali svoj dnevni ritem. Sredi noči so
brnele budilke in vsi omotični smo od-
hajali v kopalnice ter dobesedno po kap-
ljicah lovili v kadi in vse mogoče posode
- vodo, za katero smo menili (kako naiv-
no!) da je je povsod dovolj in da nam je
treba le zavrteti pipo pa priteče. Kruto
smo bili soočeni z našo zmoto, zavedli
smo se, da je tudi voda dobrina kot vsa-
ka druga, dragocena, nepogrešljiva, pa
tudi v svojih količinah omejena. Omeje-
na še zlasti tedaj, ko potrebe po njej ne-
nehno iri strahovito naraščajo, ko se naše
higienske navade izboljšujejo, ko imamo
vse več in več aparatov, ki nam lajšajo
življenje, vendar rabijo tudi vodo.
Tisto vodno krizo pred leti, dobesedno
tako bi ji lahko tako rekli, smo nekako
začasno prebrodili. Res le začasno, saj so
strokovnjaki že takrat opozarjali, da bo
kaj kmalu potrebno storiti odločnejše
posege, da bi si za daljši čas zagotovili
zadostne količine zdrave pitne vode. Ze
takrat je bilo jasno: realna perspektiva je
zagotoviti vodne vire in podtalnice blizu
Celja. Seveda pa je jasno, da mora biti
podtalnica higiensko neoporečna in do-
volj je mora biti.
L
De:
mo
bo
seg
l
pri
hte
en(
na
pri
me
mo
nuj
mc
go<
bat
del
ja.
svc
vai
r
pri
jih
lu <
Ce
MOLE
MET
'p je treba
če gradijo v Levcu, ki
sodi v žalsko občino (le
brez občinskih meja!),
jo zagotoviti tudi zašči-
»lja, kamor seveda sodi
lodtalnica. Obstaja tudi
i o varstvu voda, ki na-
e občinam, da spreje-
odloke o varstvenem
Zato bi morali tako v
kot v celjski občini do-
ogovor, po katerem bi
!no vlagali sredstva v
o podtalnice. Sicer se
edolgo dogajalo, da bo-
jevcu kar naprej govo-
ako naj si tisti, ki vodo
ijo, to tudi zagotovijo,
iu pa se bo zdelo milo
o čudno, da bo na pri-
mer v krajevni skupnosti
Frankolovo zbiral denar za
urejevanje kanalizacije v
Levcu!
TUDI MLEKARNA
ZAHTEVA SVOJE
Marsikaj se je spremenilo z
načrtovano gradnjo mlekar-
ne vRojah. V načrtu je spe-
ljan odvod precejšnje kapa-
citete in po mnenju inž. Buk-
viča bi lahko ta kolektorski
vod izkoristili tudi za kanali-
zacijske potrebe Levca. To-
rej, če se v investicijskih
sredstvih za gradnjo mlekar-
ne predvideva ne tako maj-
hen del denarja, potem bi
morali najti toliko dobre vo-
lje in dodatnih sredstev za
ureditev takoimenovane se-
kundarne kanalizacije v Lev-
cu. Tako bi kolektorski vod
Arja Vas - Kasaze lahko ko-
ristno uporabili za rešitev
problema z dolgoročnimi po-
sledicami. Zdaj je v gradnji
kolektor v Celju. Dela pote-
kajo vzdolž Savinje od baze-
na proti jugu, tako da bodo
speljane vse odplake v ko-
lektor. Savinja bo dobila
spet svojo staro podobo lepe
zelene reke, možno bo spet
približati življenje na njene
obale. Tudi v ta kolektor bi
lahko speljali kanalizacijo iz
Levca, saj je del voda že bil
narejen ob gradnji Lesnine
in blagovnice Nama.
Poglejmo problem še en-
krat z vidika celovitosti. Ce-
lju je treba zagotoviti vodne
vire, kajti brez tega bi mesto
ostalo brez vode. Akumulira-
nje je edina rešitev in tudi
edini učinkovit odgovor na
tisto relativnost vprašanja o
zadostnosti vode, o katerem
je tekla beseda na začetku
tega pisanja. Le ustrezno
akumuliranje vode (to pa so
vodnjaki v Medlogu in vsa
podtalnica) lahko zagotovita
zadostne količine vode za
Celje in njegove potrebe. Vsi
ostali poskusi so več ali manj
kratkoročni in manj učinko-
viti, predvsem pa mnogo
dražji.
SINDROM ČISTILNE
NAPRAVE
Inž. Bela Bukvič pravi, da
si mnogi preveč enostavno
predstavljamo gradnjo čistil-,
ne naprave. Res je, da smo
začeli že nekoliko drugače
gledati na varstvo okolja,
predvsem na vodo, vendar
nekatere stvari v zvezi s tem
preveč poenostavljamo. Pri
kmetijstvu na primer. V en
glas začnemo vpiti, kako so
škodljiva škropiva, kako gre
vse to v zemljo, preko nje pa
seveda v podtalnico. Kjer je
v načrtu gradnja kakšnega
industrijskega obrata ali
manjše delavnice, že v ti-
stem kraju govorijo: bomo
pa gradili čistilno napravo.
Kolektor, ko* se temu učeno
reče s tujko, je torej nekakš-
na rešilna formula za odstra-
njevanje nepotrebnih odpa-
iteri deli Celja poplav-
ta voda slovi kot zelo
Mi to/hi i Un >7> nrt*skrha
inovo »vodno krizo«.
: rov več vode porabi-
cšnih količin ni in ne
iti brez korenitih po-
I črpališča, zagotoviti
(Odtalnice, vse to za-
li iz obstoječih virov
ite zagotoviti.
> da se ob pripravah
vedbi tretjega samo-
: 3 pojavlja na pravem
i da se v program sa-
Suje le najnujnejše od
°tovo to je. Saj noče-
aPljicah loviti te dra-
' °femo trepetati in se
J;šoli, v bolnišnici ali
;1 izbruhnila epidemi-
- 'jjeni primakniti tudi
1 ^trejše in boljše reše-
i
':a samoprispevke ni
' 'to res, pa vendar so
®fi v kar lepem števi-
1 "i. da kar ljudje hoče-
^ Prepričani smo, da
^moremo.
dnih voda, pa seveda vseh
drugih oblik škodljivih vpli-
vov na naravo. Inž. Bukvič
svari pred kolektorji! Ne se-
veda na splošno, saj so še ka-
ko potrebni, a točno moramo
vedeti, kdaj in kje. To na-
mreč ni poceni. Gradnja ko-
lektorja je velika investicija,
ki jo je potem treba v njenem
delovanju po končani grad-
nji nenehno obnavljati, imeti
za to potrebna sredstva in
kadre. Gradnja čistilne na-
prave veže nase tudi številna
druga tako imenovana se-
kundarna dela, saj naprava
sama zase nič ne pomeni, če
nima ustreznih priključkov
za zajetja onesnaževalnih vi-
rov. Zato je pametneje, da
pred vsakim poseganjem v
naravno okolje prej dobro
premislimo, da ne bi bilo tre-
ba graditi čistilne naprave.
Tudi pri uporabi kmetijskih
površin bomo morali biti
bolj odločni, saj ne kaže vseh
škropiv metati v en koš in na
enak imenovalec škodljivo-
sti. Vse to so elementi, ki go-
vorijo nedvoumno o tem, da
je varstvo okolja in potemta-
kem tudi varstvo voda eko-
nomska kategorija, to pa po-
meni, da vse to terja nemaj-
hna denarna sredstva. To po-
meni tudi to, da če kmetu
rečemo, da s tem in tem
škropivom ne more posegati
v zemljo, mu moramo za na-
domestilo v smislu večje
proizvodnje najti ustrezno
nadomestilo. Zato je še toli-
ko bolj pomembno spozna-
nje, da je vsako naknadno či-
ščenje že onesnažene vode
zelo draga reč in še enkrat
poudarjamo, da je treba naj-
prej zaščititi že obstoječe vo-
dne vire, da do onesnaženja
sploh ne pride.
HIDROLOŠKO
RAZISKANA LE
SAVINJSKA DOLINA
To je res, vendar so razi-
skave v zadnjih letih pokaza-
le, da se kakovost obstoječih
vodnih virov ravno s področ-
ja Levca nevarno znižuje. To
vse zaradi vzrokov, ki smo
jih že prej omenili. Raziska-
ve zadnjih let pa kažejo, da
so na voljo nekateri kako-
vostni vodni viri na področju
Kozjanskega, zlasti Bohorja
in Rudnice. Znana je poveza-
nost celjskega vodovoda z
Vitanjem, ni pa še daleč čas,
ko so se zapletle stvari okoli
linije Celje-Stranice-Zreče,
kjer je tudi v polni meri priš-
la na dan zapletenost občin-
skih meja. Naključje je pač
takšno, da vodni viri ne pote-
kajo znotraj občinskih meja
tistih, ki bi jih najbolj potre-
bovali, ampak si izbirajo svo-
je naravne poti. Vse ostalo
potem ostane na rešetu do-
bre volje in sposobnosti do-
govarjanja ljudi, ki upravlja-
jo in gospodarijo z vodnimi
viri oziroma, ki gospodarijo z
ozemljem in površinami,
kjer se ti vodni viri nahajajo.
VLOGA
SAMOPRISPEVKA V
CELJSKI OBČINI
Pravzaprav je delež denar-
ja, ki naj bi ga zbrali občani
celjske občine v okviru tret-
jega samoprispevka za reše-
vanje problemov pitne vode
majhen v primerjavi s celovi-
tim problemom pitne vode,
in vode sicer. Vse strokovne
analize kažejo na to, da v pri-
hodnosti ne bo glavni ener-
getski problem nafta ampak
voda. To seveda ni problem
le celjske občine, to je sve-
tovni problem. Sedanje reše-
vanje obstoječega stanja po-
meni le sanacijo, oziroma za-
gotavljanje dolgoročnejšega
reševanja tega problema.
Občani se sicer vprašujejo,
kako to, da^ morajo s samo-
prispevkom reševati proble-
me, ki naj bi jih rešila komu-
nala, saj za te namene že si-
cer odvajajo denar iz dohod-
ka in v vsakem dodatnem
zbiranju denarja vidijo pred-
vsem posledice slabega go-
spodarjenja. Toda ob tem ne
smemo pozabiti, da so to
problemi, ki niso nastali od
začetka letošnjega leta, niti
od lani, ampak so stari deset-
letja. Ker smo doslej prema-
lo vlagali v to, moramo zdaj
pospešeno zagotavljati učin-
kovito dolgoročno politiko,
sicer se bo problem vlekel
kar naprej, stanje pa ne bo
nič boljše, dolgoročneje gle-
dano kvečjemu vedno slab-
še. Zadnji čas je, da zagotovi-
mo kar najbolj učinkovito
gospodarjenje v vodnimi vi-
ri, saj navsezadnje v celovi-
tosti problema ne gre le za
pitno vodo, ampak tudi za
industrijsko in sploh za vodo
kot energetski element.
ŠMARTINSKO JEZERO
ZA REKREACIJO
Dolgo so bile v zraku dile-
me, kaj s Šmartinskim jeze-
rom, ki leži v naravnost idi-
ličnem kraju in predstavlja
• pravi biser. Države, ki imajo
velike izkušnje s turizmom,
bi že zdavnaj iz takšne pri-
ložnosti kovale denarce, tudi
v obliki deviz. Dolgo časa
smo tuhtali, ali bodo potoki,
akumulirani v Šmartinskem
jezeru, služili industriji, ali
celo pitni vodi ali turizmu in
rekreaciji, športu in ribolo-
vu. Zdaj so dileme zožene na
najmanjši možni imenova-
lec. Vse kaže, da bodo obale
razčlenjenega jezera ostale v
službi turizmu, športu in re-
kreaciji. Obstojale so zami-
sli, da bi vodne viške speljali
po posebnih vodih do reke
Hudinje in jih od tam upo-
rabljali-v industrijske name-
ne. To je spet eden od ele-
mentov tiste relativnosti za-
dostnih količin vode v Celju.
Zdaj bi morali načrtno
ustvarjati možnosti turistič-
nega in gostinskega razcveta
ob jezeru, ki ima velike mož-
nosti, da postane pljuča in-
dustrijskega Celja in podob-
no je v vseh mestih v drugih
državah, kjer znajo ceniti na-
ravne danosti. Zato so vsaka
vlaganja v takšno namene
rezultati interesa neke druž-
be, ki s tem hoče dokazati,
koliko zna ceniti naravna bo-
gastva in seveda vloženo
lastno delo in sredstva v to,
da bi imeli nekaj od tega.
Kot kaže, bi lahko od Šmar-
tinskega jezera imeli mnogo
več, kot smo znali in hoteli
imeti doslej.
IZPLAVAMO LAHKO
LE, ČE SAMI TAKO
HOČEMO
Pred nami je torej reševa-
nje dolgoročne naloge, ki ni
enostavna, še manj pa poce-
ni. Zato so potrebne širše
družbene sile. Potrebna je
zdrava pamet in jasni plan-
ski nameni, usmeritve, konč-
ni cilji družbenoekonomske-
ga razvoja. Največjo vlogo
bosta pri tem brez dvoma
igrali žalska in celjska obči-
na, kajti ena ima vodne vire
na svojih terenih pa tudi vire
njihovega onesnaževanja,
druga pa ima vodne vire in
potrebe njihovega izkorišča-
nja. Uskladiti bo treba torej
interese, ki bodo brez dvoma
tudi nastopali, in to objektiv-
ni in subjektivni. Zavedati se
moramo, da so voda in njene
dobrine naša skupna last,
odgovornost in tudi dobrina.
Del odgovornosti nosijo ta
trenutek tudi občani celjske
občine, ko se odločajo za
program tretjega samopri-
spevka, referendum je tako
rekoč pred vrati. Ce bi za-
stavljenega programa ne iz-
peljali, bi to pomenilo, da bi
celotna komunalna dejav-
nost v občini morala vse
ostale naloge potisniti ob
stran, to pa vemo, kaj pome-
ni, saj že sedaj nismo z vsem
povsem zadovoljni. Problem
čiste in zdrave pitne vode pa
je v primerjavi š tem seveda
mnogo večji in terja veliko
mero odgovornosti vseh.
DRAGO MEDVED
Šmartinsko jezero ima poleg vode tudi lepo okolico. Zdaj bo ta po vsej verjetnosti
namenjena turizmu in rekreaciji, če pa bi jo uporabljali v večjem obsegu za industrijske
namene, pa bi gladina jezera nihala.
POTREBE IN
MOŽNOSTI
Že od nekdaj se Celjani
med seboj sprašujejo: ka-
tero vodo pa pijete vi? Ti-
sto iz Medloga ali iz Vita-
nja. In tako po nepisanem
pravilu velja, da je tista iz
Vitanja boljša, bolj hla-
dna, bolj deluje sveže kot
tista iz Medloga, ki naj bi
bila bolj mlačna in tudi
manj »čista«.
Človek potrebuje 100
do 200 litrov vode dnev-
no. Potrebe so seveda ze-
lo različne, pa tudi varče-
valne navade so od druži-
ne do družine oziroma go-
spodinjstva zelo različne.
Ce bi hoteli rešiti pro-
blem pitne vode dolgo-
ročno, bi morali zagotovi-
ti 10.000 kubičnih metrov
vode na dan več kot je
imamo danes, da bi zado-
voljili potrebe za 50.000
prebivalcev. To pomeni,
da bi morali povečati ko-
ličino pitne vode za 10 se-
kundnih litrov. Iz zgodo-
vine vemo, da je vitanjski
vodovod leta 1908 dal 18
sekundnih litrov ali 100
kubičnih metrov vode na
dan. Današnje potrebe so
seveda neprimerljive, je
pa pogled v zgodovino za-
nimiv ravno zaradi ilu-
strativnega prikaza po-
membnosti ustreznega
reševanja problema v da-
našnjem času.
Značilna podoba novonastajajočih naselij. Vedno večje
potrebe po pitni vodi pa tudi po urejanju kanalizacije. Vse
okrog čiste vode pa je v zvezi z odplakami in zaščito
vodnih virov.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 6. maj 1982
kunčjereja na pohodu
PREDVSEM PA KUNEC NI ZAJEC
Priložnost za ljubitelje malih domačih živali in za farmsko proizvodnjo
Vzreja zajcev na našem območ-
ju ni neznanka, saj se še predo-
bro spominjamo kmečkih hle-
vov, v katerih so se med živino
podili dolgouhci. Nova razpore-
ditev opreme v živinskih hlevih,
drugačen način krmljenja, veliko
večji hlevi in še kaj so zajce preg-
nali iz teh prostorov. V večini pri-
merov so potlej zajčerejo povsem
opustili, so pa tu in tam ostali
zanesenjaki, ki še imajo zajce,
vendar v kletkah. Seveda v takih
objektih zajci ne morejo biti pre-
puščeni sami sebi (kot so bili v
hlevih), ampak jim je treba redno
podkladati krmo, napajati, čistiti
kletke itd. Zdi se, da na kmetijah
nismo ravnali prav, ker smo se
tako hitro znebili zajcev, saj vsi
prav dobro vemo, kako dobro je
zajčje meso.
PRIHAJA KUNEC
Mnogi so napačno prepričani,
da je zajec tudi kunec. Pa temu
ni tako! Kunec ni zajec! Domači
kunec ni nastal s selekcijo divje-
ga zajca in živali tudi ne sodita v
isti rod. Danes poznamo številne
pasme kuncev, ki so nastale z na-
črtno odbiro, da bi pridobili čim-
več mesa, boljše kožuhe, dlako in
volno. Posebno zanimivi pa so
kunci, ki so jih selekcionirali, da
bi standardom čimbolj ustrezali
v barvah, lisah, znamenjih in te-
lesnih oblikah. Začela pa se je
tudi reja kuncev - brojlerjev, ki
omogočajo prav tako donosno
rejo kot druge vrste brojlerjev
domačih živali, na primer piščan-
cev. S križanjem kunčic belih no-
vozelandcev s kunci kalifornijca
so dosegli, da samica na leto sko-
ti šest in več legel. Mladiče zako-
ljejo v starosti 70 do 75 dni pri
teži 2 do 2 in pol kilograma.
Reja kuncev v Sloveniji dobiva
vse večji razmah. Na nekaterih
območjih so že tako imenovani
tržni proizvajalci. Primeren do-
hodek, ki ga reja kuncev vseka-
kor daje, jih je spodbudil, da so iz
ljubiteljske dejavnosti, torej iz
reje za potrebe gospodinjstev,
prešli v množično proizvodnjo.
To je rezultat bolj ali manj lastne
pobude posameznikov, v prihod-
nje pa se utegne stanje korenito
spremeniti, kajti po kunčjem me-
su je povpraševanje vse večje.
Trgovske organizacije (SOZD
ABC Pomurka, Merx Celje,
Emona Ljubljana) so namreč
prišle do spoznanja, da bi lahko
postal izvoz kuncev pomembna
izvozna dejavnost, zato so še ka-
ko zainteresirane za čimvečjo
proizvodnjo. Da je kunčje meso
zelo cenjeno, naj to ilustriramo z
informacijo iz Nemčije (s to ra-
zvito državo se pač radi primerja-
mo), kjer ni razvitk le farmska
proizvodnja kuncev, ampak tudi
tako imenovana ljubiteljska de-
javnost; našteli so že kar 118 ti-
soč zasebnih rejcev kuncev, ki
skupaj gojijo več milijonov kun-
cev. Tudi pri nas je čutiti poveča-
no zanimanje za kunce. Pri tem
ne gre prezreti tudi vloge Zvez
društev gojiteljev posameznih
malih živali Slovenije, ki ima se-
dež v Kranju, društva pa so v
različnih krajih Slovenije.
KUNČJI PROGRAM
Pred dnevi smo obiskali Far-
min Inženiring v Titovem Vele-
nju in se pogovarjali s strokov-
njaki te poslovne skupnosti, ki
združuje 19 članic, in izvajajo ra-
zlična dela na področju izgradnje
in montaže objektov za proizvod-
njo hrane. Tovariš Janez Pelko s
sodelavci nam je predstavil to
poslovno združenje, ki opravlja
štiri osnovne dejavnosti: projek-
tiranje: izdelava urbanistične do-
kumentacije, projektiranje vseh
vrst gradenj, komunalnih objek-
tov, tehnoloških postopkov, vseh
vrst instalacij, izgradnja objak-
tov po sistemu »na ključ« za pro-
izvodnjo krmil, inkubacijskih
postaj, farm za perutnino, farm
za prašiče, farm za goveda, farm
za ovce, farm za kožuharje, farm
za ostale živali, klavnic s sprem-
ljajočimi objekti, naprav za pro-
izvodnjo bio plina; proizvodnja
tehnološke opreme: valilniki, si-
stemi hranjenja, napajanja, ven-
tilacije in gretja, kletke za koko-
ši, gnezda, sedala, sistemi za zbi-
ranje jajc, boksi za prašiče,
spremljajoča oprema; kletke za
kunce; izvajanje komercialnih
poslov pri prometu blaga in sto-
ritev.
»BATERIJE« ZA
KUNCE
Od prijaznih sogovornikov v
Farmin Inženiring v Titovem Ve-
lenju smo veliko zvedeli. Pred-
vsem pa so nam temeljito pred-
stavili tako imenovane »baterije«
oziroma kovinske kletke. Gre
predvsem za neke vrste »bok-
sov«, ki lahko stoje kot posamez-
ni elementi, lahko pa jih sestavi-
te v celoto. Samo po sebi je ra-
zumljivo, da so kletke univerzal-
ne; uspešno jih uporabljajo za
vzrejo kuncev občani, ki se s to
dejavnostjo žele ukvarjati kot z
neke vrste hobijem (mimogrede
povedano ta hobi več prinaša,
kot stane, medtem ko je z drugi-
mi konjički narobe!), če pa več
kletk sestaviš v verigo, dobiš že
pravcat objekt. Tak sestav kletk,
v katerih poteka vzreja od 200 do
400 kuncev, že prištevajo v farm-
sko proizvodnjo, ki je seveda ze-
lo donosna. V cilju popolnejšega
informiranja bralcev je treba za-
pisati, da kuncem v tem primeru
ni moč pokladati zgolj navadne
hrane, ampak koncentrirano, to-
rej krmila. V specializiranih trgo-
vinah že zdaj lahko kupite hrano
za kunce farmske vzreje. Kilo-
gram stane od 15 do 20 dinarjev.
Kunec za 1 kilogram prirastka
poje okrog 3 in pol kilograma
krmil. Torej, če bi ga hranili sa-
mo s koncentrati, bi nas kilo-
gram prirastka stal 70 dinarjev.
Seveda vas zanima, kakšna je ce-
na žive teže kuncev. Trenutno je
okrog 150 dinarjev. Račun je to-
rej sila preprost;, zaslužek s
kunčjerejo lahko marsikomu
izboljša gmotno stanje. Seveda
še prav posebej pri tistih obča-
nih, ki bi se lotili farmske vzreje.
Reja kuncev ni nič bolj naporna
oziroma (zdravstveno) zahtevna
kot proizvodnja piščancev broj-
lerjev.
PESTRA IZBIRA
V Farminu v Titovem Velenju
so nam razkazali in povedali vse,
kar nas je zanimalo. Tako nismo
seveda prezrli različnih vrst
kletk za kunce. Dovolite, da jih
nekaj naštejemo: enoetažne klet-
ke za samice s pomladkom,
dvoetažne baterije za samice s
pomladkom, baterija za kunce-
pitance, troetažne baterije »Ho-
by« (konjičkarji, tu je priložnost!)
in ne nazadnje so nas poučili, ka-
ko izgleda proizvodni objekt z ni-
zom baterij oziroma kletk. Videli
smo prikaz objekta 32 X 9,30 me-
tra, ki se deli na predprostor,
vzrejo in pitanje. Seveda pa je
treba povedati, da v Farminu v
Titovem Velenju na željo kuncev
(farmska vzreja kuncev) vgraju-
jejo tudi vso spremljajočo opre-
mo, ki omogoča poenostavljanje
dela in vzdrževanje potrebnih hi-
gienskih razmer. Tako je ventili-
ranje objekta lahko popolnoma
avtomatizirano s pomočjo termo-
sond in stikalne omarice ali pa
ročno nastavljeno. Zrak doteka v
objekt prek PVC žaluzij, ki obe-
nem omogočajo zatemnitev pro-
stora. Za ogrevanje potrebna
temperatura (16 do 22 °C) se lah-
ko doseže s kaloriferi, ki so pove-
zani z ventilacijskim sistemom.
Razsvetljava kot pomemben či-
nitelj v vzreji in pitanju kuncev
je lahko tudi avtomatsko reguli-
rana. Živali se napajajo z avto-
matskimi napajalniki (podobni
so onim v svinjskih hlevih, le da
so manjši in so postavljeni nav-
pično). Voda doteka iz rezer-
voarčka, ki je priključen na vo-
dovodno omrežje. Kotliček se
hkrati uporablja tudi za dodaja-
nje zdravil. Da se lahko v kletkah
vzdržuje čistoča, so tla napravlje-
na iz PVC oz. lesene rešetke, ali
iz pocinkane žične mreže. Pod
njim^se nahajajo poševno polo-
žene pločevinaste plošče, po ka-
terih padajo iztrebki v kanal za
izgnojevanje. Kanal se čisti v
manjših objektih z vodnim cur-
kom, v večjih pa po njem teče
strgalo, ki vleče blato do polža za
prečno odgnojevanje.
NAMESTO
ZAKLJUČKA
Po vsem tem, kar smo zapisali,
vidimo, da si strokovnjaki zelo
prizadevajo uvesti v proizvodnjo
hrane nove dejavnosti. Upamo,
da bo kmalu rešen tudi problem
nabave kunčjih mladičev. Tre-
nutno jih žal ni moč dobiti v kaki
družbeni proizvodni organizaciji
(kot na primer pujske), ampak si
jih lahko nabavite pri društvih
gojiteljev malih živali. Prej ko
slej pa se bodo pojavili tudi spe-
cializirani rejci kunčjega pod-
mladka in tako ne bo več težav.
Sicer pa je najbolje začeti z ma-
lim, torej s tako imenovanim ho-
by programom; človek si nabere
izkušnje in potem se lahko loti
večje proizvodnje.
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom:
pomožni zdravnik od 14. do
20. ure, glavni zdravnik od 15.
do 6. ure naslednjega dne. Ob
nedeljah je dežurstvo od 12.
ure do naslednjega dne do 6.
ure zjutraj, ob praznikih pa
od 7. ure do naslednjega dne
do 6. ure zjutraj.
LEKARNE CELJE
Do sobote, do 8. maja do 12. j
ure je dežurna lekarna Center I
v Stanetovi ulici, nato prične
z dežurstvom Nova lekarna
na Tomšičevem trgu.
TRGOVINE
V tednu od 4. do 8. maja je
dežurna samopostrežba SO-
ČA v Stanetovi ulici vsak dan
do 20. ure. V tednu od 10. do
15. maja pa bo dežurna samo-
postrežba CENTER v Stane-
tovi ulici.
V_y
Pogled na proizvodni objekt, kjer je iz več baterij oziroma kunčjih
kletk sestavljeno vzrejališče ali pitališče. Za farmsko proizvodnjo
priporočajo 200 do 400 kuncev.
maj 1982
NOVIJEDNIK - stran 15
OBMOČNI PRO-
[frtCT - Poslovna skupnost
'(urizem Celje je pravkar
, nov območni prospekt
Kladi 50.000 izvodov. V
m se vsaka izmed osmih
l-n celjskega območja z
j0 in lepimi barvnimi
Snetki predstavlja z najbolj
milnimi turističnimi ob-
jn posebnostmi.
5,npRTA DOMA NA
^bESLJU IN V LOGAR-
JI pOLlNI - Medtem, ko je
Ijsko planinsko društvo že
hedeljo odprlo svojo posto-
[iko, Frischaufov dom, na
Lešlju, so za Prve2a maja,
jprti tudi novi dom v Lo-
irski dolini.
CENIK ZA ZASEBNE SO-
r - Turistična zveza Jugo-
Ljje in Turistična zveza Hr-
rfške sta izdali dinarski ce-
k za zasebne turistične so-
Iv Jugoslaviji za letošnje
, V ceniku navedene cene
;ajo za bivanje nad tri dni.
MB
turizem na kmetih
NA VELIKEM POHODU
Na Kozjanskem do 1985. leta 24 turističnih kmetij
Ni naključje, če so na zadnjem
rednem občnem zboru Celjske
turistične zveze veliko pozornost
posvetili tudi turizmu na kmetih.
Gre pač za turistično smer, ki
ima na širšem celjskem območju
lepe pogoje za razmah, žal pa te
prednosti ne izkoriščajo povsod
enako. Na prvem mestu v tej de-
javnosti so še vedno v mozirski
občini. Njim sledi konjiška, v
zadnjem času pa so se začele za-
deve premikati tudi na Kozjan-
skem. Tako so zlasti laška, šent-
jurska in šmarska občina spreje-
le za to območje delovne načrte,
ki nakazujejo, da naj bi na koz-
janskem predelu laške občine
dobili do 1985. leta štiri kmetije
za turizem, kjer bi bilo urejenih
petdeset ležišč. Sicer pa računa-
jo, da bi tudi na drugih območjih
v občini morali do konca tega
srednjeročnega obdobja imeti
štiri kmetije, pripravljene za
sprejem gostov in na njih prav
tako petdeset ležišč. Do leta 2000
pa naj bi bilo v laški občini vsega
skupaj petnajst turističnih kme-
tij s skupaj 150 ležišči.
Bolj ambiciozni kot v laški ob-
čini so v šentjurski in šmarski.
Tako naj bi bilo v šentjurski ob-
čini do 1985. leta urejenih sedem
kmetij za turizem in na njih se-
demdeset ležišč, do konca leta
2000 pa dvajset kmetij z dvesto
ležišči.
V šmarski občini načrtujejo do
1985. leta trinajst turističnih
kmetij s 150 ležišči, do leta 2000
pa 40 kmetij z okoli 350 ležišči.
Ce povzamemo samo kozjan-
ski predel treh občin našega ob-
močja, gre torej do konca tega
srednjeročnega obdobja za 24 tu-
rističnih kmetij z 270 ležišči, po-
leg tega pa v laški občini še na
drugem koncu za štiri kmetije s
petdesetimi ležišči. Do leta 2000
pa naj bi to območje imelo okoli
75 kmetij, pripravljenih za spre-
jem gostov in na njih okoli se-
demsto ležišč. To pa so že zmog-
ljivosti, ki bi nekaj pomenile in
prispevale svoj delež k turistični
oživitvi Kozjanskega.
Kako pa je v mozirski občini?
Letos bo na tem predelu ureje-
nih 28 kmetij, ki bodo imele sku-
paj okoli 340 ležišč. V primerjavi
z lanskim letom gre za pet kmetij
več in na njih za okoli 60 ležišč.
Izredni pa so tudi načrti, saj se za
to dopolnilno dejavnost priprav-
lja kar petdeset kmetij. Zal pa se
v tej zvezi pojavljajo primeri, ki
kazijo celotno turistično prizade-
vanje, namreč, da tu in tam sred-
stva, ki so namenjena za turistič-
no usmeritev kmetij, namenjajo
za izboljšanje lastnega stanovanj-
skega standarda. Problem, ki je
in ki ga je na koncu koncev lahko
razumeti, čeprav je seveda treba
strogo nadzirati trošenje namen-
skih sredstev, še zlasti, če so za-
radi predvidene turistične usme-
ritve pridobljena pod ugodnejši-
mi pogoji. S turizmom se naj uk-
varjajo kmetijsko in proizvodno
usmerjene, specializirane kmeti-
je, na katerih morajo tudi gospo-
darji in ne samo turisti imeti
ustrezne pogoje za prebivanje in
drugo delo. To pa tudi pomeni,
da bi morali ob tem prehodu ure-
diti kmetijo kot celoto, tudi sta-
novanjske prostore za člane do-
mačih družin. Ob taki ureditvi bo
tudi gost imel drugačno počutje.
Prve in lepe rezultate beležijo
tudi v konjiški občini, kjer naj bi
v tem obdobju imeli okoli deset
turističnih kmetij s sto ležišči za
goste. Posebno poglavje v teh
prizadevanjih pa je seveda ob-
močje Rogle, kjer so pogoji za
turistično usmeritev okoli šest-
desetih kmetij!
M.BOZIC
ZAHVALA IN
PRIZNANJE
MARJANU
AŠIČU
Na nedavnem devetem
rednem občnem zboru
Celjske turistične zveze se
je od desetletnega vodenja
te območne turistične or-
ganizacije poslovil Marjan
Ašič, ki bo poslej na čelu
nadzornega odbora zveze.
Za veliko in pomembno
delo se je dosedanjemu
predsedniku zahvalil prof.
Zoran Vudler (na desni) in
mu zaželel tudi na novi tu-
ristični funkciji uspešno
pot.
MB
OLIMJE - KDAJ FARMACEVTSKI
MUZEJ?
Posebna mikavnost kozjanske turistične poti, zlasti pa
predela ob Sotli, so seveda Olimje, naselje, ki se prvič ome-
nja že 1208. leta, njegov dvor pa 1436. leta. V stavbi, kjer je
župnišče, je bila znamenita lekarna, ki so jo ustanovili pa-
vlinci. V njej so znane in dragocene freske z motivi zdravil-
stva. In prav ta del je tisti, ki bi lahko bil posebna vaba za
turiste, izletnike.
Tega se dobro zaveda tudi turistično društvo v Podče-
trtku, ki se je že pred časom lotilo akcije, da bi staro lekarno
preuredili v farmacevtski muzej. Delo je steklo pa se je tudi
zataknilo. Turistični delavci pravijo, da so sami nemočni,
iščejo pomoči in opore. In prav bi bilo, da bi jo dobili
povsod, predvsem pa doma, v občini in še kje, saj gre za
pomembno delo, ki ima širše obeležje od krajevnega in
občinskega.
M.BOZIC
Kot najuspešnejša ekipa med osnovnimi šolami na spomladanskem krosu v Celju je dobila pokal ekipa OŠ
Bratov Dobrotinšek iz Vojnika. Pokal je kapetanoma ekipe izročil v imenu pokrovitelja športni urednik Tone
Vrabl.
prvi kros novega tednika in radia celje
VEČ KOT 800 NASTOPAJOČIH
Med dvanajstimi zmagovalci samo eden še ni član AD Kladivar
Dvakrat je bilo treba
zaradi slabega vremena
preložiti spomladanski
kros, tretjič pa ga nam je
le uspelo izpeljati. Bilo
je dva dni pred 1. majem,
mesecem mladosti! Na
travniku ob Osnovni šoli
Ivana Kovačiča-Efenke
na Dolgem polju v Celju
se je zbralo več kot 800
nastopajočih, ki so se po-
merili v dvanajstih sta-
rostnih kategorijah in
dveh ekipnih uvrstitvah.
Zal so se prvega krosa
pod pokroviteljstvom
Novega tednika in Radia
Celje kljub vabilu organi-
zatorja AD Kladivar in
ZTKO Celje udeležili sa-
mo tekmovalci osnovnih
in srednjih šol celjske ob-
čine, medtem ko udele-
žencev iz šmarske, šent-
jurske, laške, konjiške in
žalske občine ni bilo. Vse-
kakor je to čuden odnos
do prijaznega vabila na
prijetno prireditev v nara-
vi. Morda pa bo prihodnje
leto bolje?
Največ mladih je prišlo
na kros iz osnovnih šol,
točno 672, mnogo manj
pa jih je bilo iz srednjih
šol. Prvi odziv pa je vse-
kakor spodbuden in s po-
dobnimi krosi bomo na-
daljevali tudi v prihodnje.
Treba bo samo zagotoviti
še nastop iz sosednjih ob-
čin pa morda razmisliti o
prvenstvu fantov voja-
kov, ki služijo vojaški rok
v Celju. K vsemu temu bi
lahko pridružili še kate-
gorijo veteranov oziroma
rekreativcev. Kros bi ta-
ko postal široka prijetna
prireditev v spomladan-
skih dneh v Celju!
Organizacijo je tudi to-
krat odlično izpeljal štab
atletskih delavcev pri AD
Kladivar s pomočjo de-
lavcev Zveze telesno kul-
turnih organizacij in se-
veda mentorjev za tele-
sno vzgojo po posamez-
nih šolah. Zanimivo je, da
je med dvanajstimi zma-
govalci kar enajst takš-
nih, ki so že člani Kladi-
varja in so bili »odkriti«
na prejšnjih podobnih
krosih. Edina zmagoval-
ka brez izkaznice Kladi-
varja je simpatična dijaki-
nja 4. letnika Ekonom-
skega šolskega centra v
Celju Sonja Jazbec, sicer
doma iz Lesičnega v
šmarski občini. Z lahkoto
je dobila tek starejših
mladink na progi, dolgi
2000 metrov. Povedala je,
da teče samo za šolo in to
dva do trikrat na leto, kaj-
ti za resnejše ukvarjanje z
atletiko ni časa. Skoda,
kajti tek je dobila preprič-
ljivo in z lahkoto.
Zanimivo je, da so med
zmagovalci večinoma ti-
sti učenci in dijaki, ki sta-
nujejo na podeželju in
imajo do šole daljšo pot.
To velja tudi za Marijo
Štravs iz Strmca, ki je že
priznana atletinja, saj je
republiška prvakinja v
krosu in sedma na držav-
nem prvenstvu. Igor
Turnšek, zmagovalec pri
mlajših mladincih, je do-
ma iz Latkove vasi. Med
najbolj samozavestnimi
je bil Tomaž Trobenta iz
Vojnika, že drugi na repu-
bliškem prvenstvu, saj je
po zmagi samozavestno
povedal: »Vedel sem, da
bom zmagal. Najboljši
sem!« in res, bil je pre-
pričljivo najboljši v svoji,
najmlajši kategoriji pio-
nirjev. Iz njega še nekaj
bo! In ne nazadnje-ekip-
ni prvak med osnovnimi
šolami je postala »pode-
želska šola« Vojnik. Tam
se že vrsto let pojavljajo
odlični mladi atleti. Res
je, tudi narava naredi ne-
kaj! Tako je naš prvi po-
kal upravičeno »ocfšel« v
vitrine OŠ Vojnik (2. me-
sto OŠ Hudinja, 3: OŠ Do-
brna, 4. OŠ Ivana Kovači-
ča-Efenke, 5. OŠ Štore
itd.), medtem ko je pokal
za srednje šole (podaril ga
je ZTKO Celje) odšel na
Tehnično srednjo šolo.
Z nekaterimi dopolni-
tvami bo ta kros vsekakor
v prihodnje postal ena
najbolj prijetnih priredi-
tev te vrste. Start je bil
dober, upamo pa, da bo
prihodnje leto še boljše.
In ne nazadnje: mnogi
novi atleti bodo s tega
krosa »zajadrali« v vrste
AD Kladivar. To pa je tu-
di eden izmed osnovnih
namenov takšnih krosov
Tekst: TONE VRABL
Foto: TONE TAVČAR
Tanja Kavčič obiskuje 5.
razred OŠ Štore in že tu-
di trenira pri A D Kladi-
var. Je najmlajša zmago-
valka spomladanskega
krosa!
Miljana Mihovljanec
obiskuje 6. razred 0$
Fran Roš v Celju in že
tudi trenira pri Kladi,
varju. »Rada tečem v na-
ravi,« je povedala.
Jožica Blazinšek hodi v
7. razred OŠ Vojnik in že
tudi trenira pri Kladiv
varju. Na cilju teka na
1000 m ni bila prav nič
utrujena!
Sonja Mrak hodi v-8. ra-
zred OŠ Vojnik, tudi ona
je že pri Kladivarju,
upravičeno pa se pohva-
li, da je do tega krosa
zmagala že večkrat!
Tomaž Trobenta iz 5. ra-
zreda OŠ Vojnik je bil
med najprepričljivejši-
mi zmagovalci, kar pa ni
čudno, saj je bil že drugi
na republiškem prven-
stvu!
Tomaž Jošt hodi v 6. ra-
zred OŠ na Hudinji in se
z atletiko že dalj časa uk-
varja. Dosegel je enega
najboljših časov na
1000 m!
Zlatomir Milošev je uče-
nec 7. razreda OŠ na Hu-
dinji. Zmagal je v atlet-
ski disciplini, pa čeprav
se ukvarja tudi s košar-
ko in rokometom!
Bojan Krajnc obiskuje S,
razred OŠ Vojnik in tudi
že trenira pri Kladivar-
ju. »Moja specialnost so
teki na srednje proge,«
meni Bojan.
Marija Štravs obiskuje
2. letnik Šolskega centra
za blagovni promet. Je
članica Kladivarja in do-
ma iz Strmca. Tudi repu-
bliška prvakinja!
REZULTATI
Sonja Jazbec, 4. letnik
Ekonomskega šolskega
centra, doma iz Lesične-
ga, edina zmagovalka, ki
ni članica AD Kladivar!
Tek ji pomeni veselje!
Igor Turnšek je doma iz
Latkove vasi v žalski ob-
čini, trenira pri Kladi-
varju, sicer pa obiskuje
2. letnik Tehničnega šol-
skega centra.
Aleš Lotrič je že leto it
pol pri Kladivarju, zma-
gal je v teku na 3000 m
sicer pa obiskuje zadnji
letnik TŠC v Celju!
Ml. pionirke (let. 1970 in ml.) 1000 m:. 1. TANJA KAUčlC
2:48,0, sledijo Maja Radmanovič, Štefka Arnšek, Darja Užmah,
Nataša Lavrič, Mihelca Zdolšek, Barbara Cokan, Jožica Dolar,
Saša Lavrič, Jerneja Pere itd.
Ml. pionirke (let. 1969) 1000 m: 1. LILJANA MIHOVLJA-
NEC 2:32,1, sledijo Mateja Jesenek, Mateja Mesarec, Neža
Podpečan, Mihela Špegelj, Ivica Korenak, Milica Brodej, Nata-
lija Debeljak, Irena Ocvirk, Milena Stimulak itd.
St. pionirke (let. 1968) 1000 m: JOŽICA BLAZINŠEK 2:38,9,
sledijo Romana Rečnik, Sonja Korenak, Vida Miholjak, Milena
Cerenak, Ivica Anclin, Ljudmila Anclin, Damjana Zdolšek,
Sonja Tržan, Milena Pesjak itd.
St. pionirke (let. 1967) 1000 m: 1. SONJA MRAK 2:28,6,
sledijo Natalija Košak, Džurdža Kolač, Zinka Arnšek, Janja
Gologranc, Alenka Potočnik, Anka Pogladič, Jožica Brežnik,
Alenka Turnšek, Jasna Bratanič itd.
Ml. pionirji (let. 1970 in ml.) 1000 m: 1. TOMAŽ TROBEN-
TAR 2:42,1, sledijo Bojan Hrovat, Srečko Krajnc, Tomi Mohar,
Miro Kocuvan, Primož Vrečko, Srečko Sentočnik, Sandi Po-
točnik, Dejan Bauman, Andrej Lindner itd.
Ml. pionirji (let. 1969) 1000 m: 1. TOMAŽ JOST 2:26,8, sle-
dijo Bojan Sirk, Matjaž Vinder, Sandi Kralj, Rafko Pušnik, itd.
St. pionirji (let. 1968) 1000 m: ZLATOMIR MILOŠEV 2:23,:
sledijo Igor Pungeršek, Džordže Radmanovič, Aleš Jerart
Toni Noner, Janez Rebernik, Vojko Podgoršek, Aleš Kumpe'
ger, Tomi Krempuš, Franjo Cerar itd.
St. pionirji (let. 1967) 1000 m: 1. BOJAN KRAJNC 2:13,'
sledijo Jože Zorko, Tomaž Romih, Franc Toplišek, Janko Strs
<šek, Bogdan Žolek, Robi Hostnik, Igor Ašič, Jože Kovači'
Kostja Kuzmin itd.
Ml. mladinke (let. 196S-66 in ml.) 1500 m: 1. MARlJJ
ŠTRAVS 4:20,2, sledijo Marija Lah, Breda Kampuš, Jasmi"
Majhen, Andreja Zdovc, Helga Bunderla, Jelka Cuk, Terezif
Goličnik, Vera Kranjec, Suzana Strašek itd.	J
St. mladinke (let. 1963-64) 2000 m: 1. SONJA JAZB^
6:15,7, sledijo Darja Radič, Bernarda Anderluh, Ida Plavča*
Brigita Petauer, Donata Ostrovršnik, Tatjana Zupane, Silv
Svetelšek, Dragica Verdev, Mojca Šporin itd.
Ml. mladinci (let. 1965-66 in ml.) 2000 m: 1. IGOR TUBr
SEK 4:56,0, sledijo Milan Javornik, Tomaž Sorčan, Mitja Ma*1
nak, Drago Kovač, Anton Sitar, Gregor Jager, Bogdan Trupe
Frane Orešnik, Primož Rošer itd.
St. mladinci (let. 1963-64) 3000 m: 1. ALES LOTRIC 7:39'
sledijo Samo Cmok, Samo Naraks, Igor Jeremel, Milan Cep1';
Robi Karlatec, Jure Aškerc, Miran Lazički, Zvezdan Maff
Kari Mastnak itd.
$t. 18 - 6. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
v zreč a h predelava kamenja
STARA OBRT ZA DANAŠNJI ČAS
»Iz kamna je mogoče narediti čudovite izdelke,« pravi Jože Kuzman
V davnino segajo priza-
devanja človeka, da bi v
kamen vtisnil pečat svoje-
ga življenja, da bi ga upo-
rabil za svoje potcebe. Le
kratko dobo so kamen iz-
podrivali drugi materiali,
zlasti v gradbeništvu pa je
spet vse bolj cenjen: kot
gradbeni material, kot do-
polnitev in okras. Iz njega
je mogoče izoblikovati
prave čudeže ali pa naj-
preprostejše izdelke. Jože
Kuzman, obrtnik iz Zreč,
ki se ukvarja s predelavo
kamenja in izdelavo pred-
metov iz naravnega in
umetnega kamna, zna ce-
niti kamen in možnosti, ki
jih daje, a vseh še ne more
izkoristiti. Delo je težko,
ni ga mogoče opravljati
preko celega leta, veliko,
preveč, je še treba opraviti
z rokami.
Glavna dejavnost je pri
Kuzmanovih še vedno
mletje kamenja, s katerim
je pričel že Jožetov oče le-
ta 1967. Kamenje zmeljejo
na velikosti od 0 do 4 mili-
metrov, primerno pa je za
fasade, za terace, grobo-
ve... Tako tudi ni čudno,
.da so poleg zasebnikov
največji odjemalci Komu-
nalno podjetje Ljubljana -
TOZD Zale, Dom-Smreka
Maribor, Potrošnik Mur-
ska Sobota, pa Kovinar z
Jesenic in številni kamno-
seki po vsej Sloveniji. Na-
vajeni so na pot v Zreče,
saj ni nikoli zaman. Pri
Kuzmanu je dogovor ti-
sto, kar mora biti. Drži.
Z mletjem kamenja in
polnjenjem v vreče je veli-
ko dela. Da bi ga lahko
opravili lažje in več, so se
dogovorili z delovno orga-
nizacijo Comet, ki jim iz-
popolnjuje opremo. Na-
mesto petih bosta lahko
enako delo opravila le dva
delavca. Potem bodo tudi
lahko bolj razmišljali o
drugih dejavnostih. S pre-
delavo kamna so še bolj
na začetku, a vzpodbu-
dnem. Na primer škriljav-
ci. Se vedno je veliko ta-
kih streh, zlasti na cerk-
vah. Zavoda za spomeni-
ško varstvo iz Celja in Ma-
ribora sta zreškega obtni-
ka vzpodbudila, da bi jih
izdeloval. Pozimi, ko so
jih poskusno izdelovali,
so kljub zahtevnemu roč-
nemu delu uspeli. No,
morda bodo s škriljavci iz
Zreč pokrili Zičko kartu-
zijo. Sicer pa je iz kamna
res mogoče narediti še
marsikaj drugega. Zdaj na
primer poleg izdelave ra-
zličnih plošč razmišljajo
tudi o oblaganju. Le časa,
časa ni, saj je tudi to mo-
goče delati le v toplih me-
secih, tako kot večino
drugega dela. Kaj vse je
mogoče oblagati s ka-
mnom! Tlaki, stene, odpr-
ti kamini... vse to s po-
horskim marmorjem ali
kamnom iz Dalmacije do-
bi pravo podobo.
Jože Kuzman pozna ka-
men, pozna pa tudi življe-
nje v današnjem času.
Sam je tesno vpet vanj.
Kot član v Medobčinski
gospodarski zbornici, prej
kot vodja delegacije za
zbor združenega dela, kot
obrtnik, ki se zaveda po-
mena Obrtnega združe-
nja: »Bolje organizirani
obrtniki lažje in bolj
uspešno rešujemo svoje
težave. Preko Obrtnega
združenja se čuje naš glas
v skupščinah, naša mne-
nja in predlogi. Res, mar-
sikaj smo že dosegli, a go-
tovo bi lahko še več, če bi
se pomena vključevanja v
družbenopolitično delo, v
delo delegacij zavedali vsi
v enaki meri, ko ne bi nih-
če stal ob strani in le spre-
jemal dobro in slabo.« Ka-
ko prav ima.
JOŽE KUZMAN, predelava kamenja Zreče, telefon 760 074
Z izdelki na Sejmu obrti v Celju.
Karel Kotnik, Jože Kuzman in Srečko Kamenik so
bili tistega dne »doma«, v delavnici pa so delali
Drago Kamenik, Anton Kumer, Silvo Božič, Boris
Božič in Boman Naglič. Pri Kuzmanu kljub težkemu
delu nimajo težav z menjavanjem delavcev, na-
sprotno - lani je eden že dočakal jubilejno nagrado.
Prodajalna MELODIJA, Cankarjeva uL 4, Celje
Bogata izbira:
-	glasbil	- plošč in kaset
-	notnega materiala	- akustičnih aparatov
Pogreznil se je vase. Za pultom je postajal nesramen.
Za zdaj se je lahko samo tako branil. Kmalu je ugotovil,
kje je rešitev.
Denar.
Več denarja bi mu pomagalo, da bi se otresel nekate-
rih nevšečnosti. Spomnil se je, kaj je govoril o denarju
trgovski pomočnik v Slivnici, kjer se je učil. »Denar je
sveta vladar. Če ga imaš dovolj, odpreš brez ključa de-
vetkrat zaklenjena vrata.«
Zadruga je imela blagajno in blagajnika. Palček je
začel pazljiveje spremljati njegovo delo. Kmalu je ugoto-
vil, da nekaj denarja odteka mimo blagajne v blagajni-
kov žep. Molčal je, a spretno pristavil tudi svoj lonček.
Zvit je bil ko kozji rog. Ko je prišla goljufija na dan,
Palčku ni mogel nihče ničesar dokazati. Kljub temu so
mu odpovedali službo.
Palček je bil že osmi mesec brezposeln. Ni vedel, kam
bi se del. Naveličal se je razlagati po gostilnah, kakšno
krivico so mu storili. Denarja ni imel, razen če mu je
včasih kaj odrinila mati.
Bil je marec 1947. Namenil se je k svojemu botru v
Dramlje.
»Dober dan, boter!«
»O, ti si, Palček! Kaj bo dobrega!«
»Nič ni dobrega!«
»Kaj te pa matra?«
Boter ni bil sam. Miloš, temnolas fant, je premeril
Palčka od glave do pet. Palček ga je poznal, vendar ga že
dolgo ni videl. Doslej še nista veliko govorila. Čuden
človek je bil. Kot bi vse sovražil. Redkokdaj je komu kaj
rekel. Navadno je molčal, ljudi pa hudobno gledal. Pal-
ček ga ni nikoli videl v družbi. Vedno je bil sam. Kakor
on. Samotarski. Živel pa ni slabo. Tako so vsaj govorili
ljudje. Zaposlen ni bil, a mu je cvetela črna borza.
Boter ga je povabil za mizo.
»Sedi, odžejaj se! Poznaš Miloša?«
»Poznamo se!« je prikimal Palček.
Milošu so se zasvetile oči. Nasmehnil se je.
»Kako je s teboj, Palček? Slišati je, da zadnje čase
precej zabavljaš čez oblast!«
Palček je požrl slino in počasi rekel:
»Taka oblast! Že osmi mesčc sem brez dela. Med vojno
so vsakomur obljubljali delo po zmagi. Le za katerega
hudiča sem se boril, da zdaj mater žicam za denar. Naj
vse skupaj vzame hudič!«
Palček je izpraznil kozarec in ga krepko postavil na
mizo.
»Si pa oster!« je pripomnil boter. »In žejen tudi!«
Palček je malomarno zamahnil z roko.
»Zdaj vsi nergate, prej ste bili pa zagrizeni in bolj
rdeči, kot je njihova fana!« Miloš je jezno ošvrknil
Palčka. »Nič ne tarnaj! Roke imaš krvave, to vsi dobro
vemo! Koliko si jih pa pospravil, a? V tej sobi bi bila
gneča, če bi vstali od mrtvih iz jam, ki ste jim jih name-
nili!«
Palček je presenečeno obmolknil. Pogledal je proti
botru. Ta se mu je režal naravnost v obraz. »Le poslušaj
ga! Miloš veliko ve«, je rekel in se mu režal naprej.
»Obvisel si! Na nobeni strani nisi. Zapisan si!« je sekal
Miloš. »Določen si! Ubili te bodo! Prej bi moral misliti
na to!«
»Kdo me bo ubil?« Palček je bil bled kot zid. Ustnice
so mu včasih zatrepetale.
Miloš je vedel, da mora kovati železo, dokler je vroče.
Se bolj je povzdignil glas:
»Tisti te bodo, ki čakajo onstran meje! Vse vedo! Za
vsakega posebej, ki si ga!«
Palček je imel široko odprte oči. Miloš je govoril, kot
bi šel dež. Pripovedoval je, da ljudska oblast ne bo dolgo
in da je datum preobrata že določen. Ta naj bi bil
18. maja. Kraljevska vojska naj bi skupaj z zavezniki
vdrla čez mejo. Prodor ne bo težaven, saj znotraj na
terenu, v okolici Slovenskih goric, že operirajo močne
enote križarjev.
»Spet se bliža obračun! Vsi, ki so za to oblast, naj se
pripravijo! Pote pa lahko pridejo že prej!«
Boter je nalil kozarce.
»Tako je, vidiš, dragi moj! Vse je organizirano. Sez-
nami rdečih so narejeni. Začel se bo ples!«
Palčku je zletelo z jezika: »Boter, od kdaj pa ste tako
hudi?«
»Ves čas, da boš vedel! Kakšna ljudska oblast! Si videl
kaj so storili s teboj! Pa si bil pri njih! Misliš, da si edini!
Izkoristili so vas. Pobom brzostrelke in na juriš! Revol-
verje v roke in pof! Zdaj pa tebe čaka krogla!«
»Boter, ampak, saj sem jaz tudi proti!« je rekel Palček
in glas se mu je zatresel, kot bi hotel zajokati.
Miloš se je zravnal za mizo.
»To bo zdaj marsikdo trdil. Ampak za mnoge bo pre-
pozno!«
»Kaj naj pa storim?« je zatarnal Palček.
Miloš si je pregnal mračnost z obraza. Nenadoma je bil
videti svež, kot bi se pravkar umil. Z botrom sta se
nasmehnila. Spodbudno sta pogledala v Palčka. Oči so
se jima smejale. Nobeden ni ničesar rekel. Uživala sta.
da je vprašanje obviselo med njimi. Miloša so tako učili
v taborišču Pongau pri Salzburgu, na diverzantskem
tečaju, kjer je bilo prvo leto po vojni.
.Preden kaj rečeš, dvakrat premisli! Če te kdo kaj
vpraša, premisli trikrat! Naj čaka odgovor. Postal bo
živčen, nestrpen. Takšen molk razorožuje. Z odgovorom
nikoli ne hiti! Hiti samo z nožem, ko preceniš položaj!'
Miloš se je Palčku smehljal v brk.
»Veš, kaj, pridruži še križarski vojski! To te utegne
rešiti!«
»Kje pa je ta vojska ?«
-Se bojiš za glavo?"
»Kdo pa se ne! Povej, no. kje bi dobil križarje?«
»Počakaj, mogoče te bom lahko jaz povezal z njimi. V
redu?«
Leta 194/ so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se
imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 6. maj 1982
spedu 82 v ljubljani
SREČANJE MOČNIH MOŽ
Med kandidati tudi Celjana Molner in O pa I k
Pred desetimi leti (1972)
smo imeli Celjani na Olim-
pijskih igrah v Miinchnu tu-
di svojega predstavnika v
dviganju uteži. To je bil Jože
Urankar, ki ša danes nasto-
pa, bolj kot to pa skrbi za
novo vrsto celjskih dvigal-
cev uteži. Da je pri tem uspe-
šen, je dokaz, da so lani po-
stali republiški prvaki ter da
imajo kar dva kandidata v
širšem izboru za nastop na
letošnjem svetovnem in
evropskem prvenstvu v dvi-
ganju uteži, ki bo od 18. do
26. septembra letos v Ljub-
ljani.
To sta Drago Opalk in Fra-
njo Molnar!
Ne glede na to, ali bo kdo
izmed obeh oblekel državni
dres na veliki prireditvi v
Ljubljani, je že njuna določi-
tev za kandidata veliko priz-
nanje za celjski šport.
Da bo organizacija letoš-
njega svetovnega prvenstva
v Ljubljani odlična, je dokaz,
da skoraj ne mine teden, da
ne bi v uredništvo dobili pi-
sanega gradiva o tem, kako
potekajo priprave. Doslej je
izšlo že 13 številk biltenov, ki
nas seznanjajo o vsem, kar
bo možno videti na svetov-
nem in evropskem prven-
stvu v dviganju uteži v Ljub-
ljani.
Zdaj imamo pred seboj še
simbol letošnje prireditve, ki
nosi simboličen naslov SPE-
DU 82. »Zmaj je simbol
Ljubljane, mesta, ki bo sep-
tembra letos sprejela goste iz
vseh koncev sveta, z vseh pe-
tih celin. Prav nič se nisem
obotavljal, ko sem iskal idejo
za maskoto SPEDU. Kar
zmajček naj bo, sem si dejal
in zamisel je kaj hitro dobila
stvarne oblike,« je povedal
Anton Roje, ki sicer o svo-
jem delu in še posebej o sebi
ne govori prav nič rad!
Z obliko maskote SPEDU
82, ljubljanskim zmajem, se
je želel kar najbolj približati
obliki, ki jo imajo sicer
športne lovorike. Kajpak,
zmaj naj bi bil tudi prijeten
za oči in imel naj bi neko
zvezo z dviganjem uteži.
Zmajček v drži dvigalca ute-
ži je ravno pravšnje veliko-
sti. Iz brona je, dviguje pa
svetlo jekleno ročko s petimi
ploščami, ki simbolizirajo
pet celin. Za podstavke si je
zmajček izbral les, približno
četrt kilograma. Prve odlit-
ke, za nagradno igro pri
SPEDU 82, so napravili v Ti-
tovih zavodih Litostroj, za
njihove potomce pa bo po-
skrbel seveda livar, vešč
umetniških livarskih izdel-
kov. Zmaj - morda ga bodo
poimenovali kar Spedujček?
- bo seveda različnih veliko-
stih. V času do septembra
naj bi bil kar najbolj zaželen
spominček, med SPEDU pa
tudi več kot nadomestilo za
pokal ali spominsko nagra-
do. Znaki so že sedaj, ki ka-
žejo, da se bo maskota 36.
svetovnega in 41. evropske-
ga prvenstva letos septem-
bra v Ljubljani dodobra spo-
prijateljila z vsemi gosti in
ljubitelji dviganja uteži.
Ob '»Spedujčku« .priprav-
ljajo za prvenstvo tudi po-
sebno znamko, avizo in hi-
mno, film (režiser Jože Po-
gačnik), mednarodno foto-
grafsko in filatelistično raz-
stavo (dviganje uteži) ter
druge aktivnosti.
Prvenstvo bo v mali dvora-
ni Tivoli na odru 12 X 12 m,
na katerem bo še tekmovalni
oder 4 x 4 m. Za njim bo se-
mafor, da bodo lahko gledal-
ci kar najbolje spremljali raz-
plet prvenstva v posameznih
kategorijah. Z vseh strani v
dvorani bo viden tudi sez-
nam svetovnih rekordov, da
bodo gledalci lahko sami kar
najbolje takoj ovrednotili
posamezne dosežke. Za naj-
boljše vadbene pogoje mora-
jo pripraviti kar 25 vadbenih
prostorov, torej 25 odrov s 25
ročkami, ki bodo Elanove iz
Begunj. Elan je prispeval tu-
di vso ostalo opremo kot klo-
pi za ogrevanje, pomožne
klopi, klopi za masažo, stoja-
la itd. V velikem vadbenem
prostoru bo tudi prostor za
občasno poskusno tehtanje
in tudi uradno tehtanje, saj
morajo tekmovalci stalno
nadzirati svojo telesno težo,
da je ne bi prekoračili za po-
samezne kategorije.
Nastopil bo tudi svetovni
prvak Anatolij Pisarenko iz
SZ, ki je v olimpijskem dvo-
boju dvignil kar 455 kg!
TONE VRABL
Maskota letošnjega svetovnega in evropskega prvenstva v dvigi
nju uteži, ki bo v Ljubljani od 18. do 26. septembra, je »zmajček
katerega »oče« je nekdanji aktivni dvigalec uteži, slovenski
državni reprezentant, akademski slikar Anton Rojc!
INGRAD, ZLATARNA,
KOVINOTEHNA...
V počastitev Dneva OF in 1. maja je bil 24. in 25. aprila
tradicionalni turnir v malem nogometu na igriščih Tehniške
šole v organizaciji Medobčinske zveze nogometnih sodni-
kov Celje.
Sodelovale so ekipe celjskih delovnih organizacij, ki so
bile prvi dan turnirja v predtekmovanju razdeljene v štiri
skupine, zmagovalne ekipe skupin pa so se nato naslednji
dan pomerile v finalnih tekmah. Prvo mesto so osvojili
nogometaši Ingrada pred Zlatarno, Kovinotehno in Žično.
Pokrovitelj turnirja občinski sindikalni svet Celje je
prvim trem ekipam podaril nogometne žoge, zmagovalcu
turnirja, ekipi Ingrada, pa so podelili pokal na prvomajskem
srečanju na Gričku.
VILI SUSTER
Zdaj, ko je gorivo postalo res dragoceno, bi se
mnogi lahko takole vozili s kolesi. Toda v Celju je
velik problem v tem, ker ni nobenega mehanika za
kolesa, ki bi tele konjičke malo popravil in sploh
skrbel zanje. Morda pa bi lahko na občini kaj pospe-
šeno storili, da bi to vprašanje hitro rešili, tudi z
vidika energetskega varčevanja! Ko bomo morali vsi
hoditi peš, bo te prepozno!
$t. 18 - 6. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
štiri osnovne šole za teden
mladosti
Šolska športna društva na Osnovnih šolah Ivan Ko-
vačič-Efenka, Veljko Vlahovič, Fran Roš in Fran
Vrunč so se odločila, da bodo v letošnjem Tednu mla-
dosti pripravila več športnih srečanj. Organizacijski
odbor sestavljajo Roman Lešek, Miro Kocuvan in
Vlado Murko, pokrovitelj pa je EMO Celje, toplotna
tehnika. V uvodu v 1. številko biltena je predsednica
§SD Golovec na COS Fran Roš v Celju Katja Mešl med
drugim zapisala:
»Množično aktivnost uresničuje športno društvo
tudi z organizacijo tekmovanj. Letošnje tekmovanje je
nastalo prav z željo, da bi se čimveč mladih z osnovnih
§ol med seboj spoznalo in se pomerilo v različnih
disciplinah. Srečni smo, ko lahko svoje mlade moči
merimo v športu, srečni, da odraščamo v miru pod
Titovo zastavo v naši samoupravni socialistični domo-
vini.« Za letos so izbrali tiste športne panoge, ki
imajo v Celju že dolgoletno tradicijo in ki so v priori-
tetni listi na vrhu. To so atletika, košarka, rokomet,
nogomet in odbojka. Teden športa v mesecu mladosti
bo trajal od 17. maja do vključno 20. maja. Časovni
razpored po šolah: atletika ponedeljek, 17. maja na OŠ
Hudinja, rokomet torek, 18. maja na OŠ Veljka Vlaho-
viča, košarka sreda, 19. maja na COŠ Fran Roš ter
odbojka in nogomet četrtek, 20. maja na OŠ Ivana
Kovačiča - Efenke. Povsod pripravljajo tudi posebne
spremljajoče programe, kot govore ravnateljev šol,
kjer bo prireditev, pozdravne nagovore predsednikov
Šolskih športnih društev in kulturne programe z na-
stopom folklornih in glasbenih skupin.
TONE VRABL
slavje v braslovčah
PRIZNANJE ZA TANJŠKA
SK Braslovče - Andraž četrti v Jugoslaviji
SK Braslovče - Andraž je pri-
pravil zaključno prireditev smu-
čarjev skakalcev, kjer so podelili
priznanja najboljšim skakalcem,
ekipam, trenerjem in društvenim
delavcem. Vrstni red člani ekip-
no za pokal SRS: 1. Ilirija..., 8.
do 9. Bled in Braslovče - Andraž
itd. Pokal cocte st. mladinci
ekipno: 1. Ilirija..., 7. Braslovče
- Andraž itd. Mlajši mladinci: 1.
Štirn (Triglav)..., 9. Verdev (Bra-
slovče - Andraž) itd. Ekipno: 1.
Triglav..., 5. Braslovče - An-
draž ..., 9. Ljubno itd. Staojši pio-
nirji: 1. Verdev (Braslovče - An-
draž) .... 5. Jager (8raslovče - An-
draž), 6. Golob (Titovo Velenje)
itd. Ekipno: 1. Triglav, 2. Bra-
slovče - Andraž..., 5. Titovo Ve-
lenje ..., 8. Toper (Celje), 9. Ljub-
no itd. Mlajši pionirji posamez-
no: 1. Šmid (Jeseenice)..., 4.
Pušnik (Titovo Velenje) itd.,
ekipno: 1. Jesenice..., 5. Titovo
Velenje, 6. Toper (Celje) itd.
Starejši cicibani posamezno: L
Gašperin (Jesenice..., 5. Pogo-
revčnik (T.Velenje), 6. Hanžič
(Braslovče - Andraž)..., 8. Mogel
(Braslovče - Andraž), 9. Trs
(T.Velenje) itd.; ekipno: 1. Jeso-
nice - Ziri..., 3. T.Velenje..., 5.
Braslovče - Andraž itd. Mlajši ci-
cibani posamezno: 1. Zupan (Tri-
glav), 2. Ažman (Braslovče - An-
draž) ..., 4. Cepelnik (Titovo Ve-
lenje) itd., ekipno: 1. Triglav...,
3. Braslovče - Andraž..., 6. Tito-
vo Velenje, 7. Ljubno itd. Klub-
ski vrstni red za pokal cocte.. 1.
Triglav..., 4. Braslovče - Andraž,
5. T. Velenje itd. Vrstni red za
okipnega državnega prvaka: 1.
Triglav..., 4. Braslovče - An-
draž..., 6. Titovo Velenje..., 13.
Toper (Celje), 14. Ljubno itd.
Posebno priznanje je na prire-
ditvi v Braslovčah dobil Janez
Tanjšek (SK Braslovče - Andraž)
za skok preko 100 metrov. Izročil
mu ga je sekretar TKS Žalec Adi
Vidmajer. Priznanja za smučar-
ske delavce z našega območja:
Jože Oblak, Iztok Hanžič in
Franc Kralj iz Braslovč, Ivan Ko-
vačič iz Celja, Jože Sredenšek iz
Andraža, Alojz Jevšenak in Mi-
lan čepelnik iz Titovega Velenja,
Alojz Murko in Andrej Globač-
nik iz Ljubnega. Brez dvoma je
smučarski skakalni šport na šir-
šem celjskem območju v letoš-
njem letu dosegel velik napre-
dek, kar še posebej velja za odlič-
no 4. mesto SK Braslovče - An-
draž v ekipni uvrstitvi na držav-
nem prvenstvu.
Tekst: TONE VRABL
Foto: TONE TAVČAR
Adi Vidmajer, sekretar TKS Žalec, izroča značko Janezu Tanjšku
iz Andraža za preskočenih 100 metrov v Planici. To je druga
tovrstna značka. Levo je eden glavnih nosilcev smučarskega
športa v Braslovčah in na širšem celjskem območju Jože Oblak.
košarka
LIBELA PRESENETILA
Sedaj kadetkinje in mladinke
Tik pred prvomajskimi
prazniki so prvenstvo kon-
čale tudi košarkarice Libe-
le. V republiški ženski ligi
so osvojile zelo dobro osmo
mesto. Odigrale so 22 sre-
čanj, devetkrat zmagale in
trinajstkrat izgubile. Zbra-
le so osemnajst točk in do-
segle svojo najboljšo uvrsti-
tev v zadnjih letih.
Osmo mesto je rezultat
uspešnega dela trinajstih
igralk in trenerja Tomaža
Subotiča, mladega športne-
ga zasenjaka. V spomladan-
skem delu prvenstva pa so
igralke Libele s petimi zma-
gami pripravile precejšnje
presenečenje. Poleg tega so
celjske igralke pokazale mo-
derno in zrelo igro. Svojo
manjkajočo »višino« so
uspele nadoknaditi z dobro
taktiko. Imele pa so tudi
smolo, kajti srečanje proti
Jesenicam v gosteh so izgu-
bile po podaljških in dve sre-
čanji doma za koš ali dva.
Letošnji uspeh so celjski
Libeli priborile:
Alenka Cerjak, ki je dose-
gla skupaj 332 košev, Marja-
na Koželj 316, Darja Cencelj
223, Jana Božič 192, Andreja
Aleksič 122, Ana Pibernik
54, Tanja Janžek 25, Mojca
Bozovičar 25, Vlasta Knez
20, Mira Hajdinjak 18, An-
dreja Jošt 7, Jana Ferme 4 in
Irena Franko 1 koš.
V spomladanskem delu
prvenstva so dosegle nasled-
nje rezultate: proti Kopru
60:46, Litiji 50:41, Dravi
63:52, Mengšu 60:59, Novem
mestu 60:51, Mariboru 74:79,
Pomurju 49:69, Comet 50:51,
Rogaška Slatina 66:69, Jese-
nice 70:73 in Senožečam
73:75.
Ob koncu prvenstva je tre-
ner Tomaž Subotič ocenil
igro svojih varovank in po-
vedal načrte za naprej:
»Drugi del smo odigrali ze-
lo dobro. Resen pristop pri
vadbi in disciplina med igro
je prinesla boljše rezultate.
Vse igralke so potrdile, da
lahko ob takšni vadbi v bo-
doče dosežemo še boljši
uspeh. V poletnih mesecih
bomo nadaljevali z delom v
kadetski in mladinski ekipi.
Vsi skupaj pa lahko jeseni
pred novim prvenstvom v
ženski republiški ligi doseže-
mo še mnogo več. Ženska
košarka v Celju še nima pra-
vega mesta v slovenskem
ženskem košarkarskem pro-
storu. S to generacijo pa lah-
ko to kmalu dosežemo.«
J.KUZMA
smola pa
takšna!
Le nekaj sekund je bilo po-
trebnih, da bi Celjani pripra-
vili v Crvenki največje prese-
nečenje v četrtfinalu za pokal
proti Crvenki. Zal zadnji na-
pad niso uspešno zaključili in
gostitelji so zmagali 30:29
(17:13). Kljub porazu pa so
pomlajeni in močno zdeset-
kani Celjani prikazali dobro
igro. Uvrstitev od 5. do 8. me-
sta v pokalu pa je kljub vse-
mu uspeh. Da bi le nadaljeva-
li z dobrimi igrami tudi v pr-
venstvu.
Zadetke v Crvenki so za
Aero Celje dosegli: Tiselj 3,
Kleč 15, Praznik 5, Kalin 1,
Kavčič 3, Manček 2.
V soboto igrajo Celjani do-
ma proti Viteksu. Težko bo to
srečanje. V preostalih ligah
igra Šoštanj proti Dubovcu v
gosteh ter v republiški ligi:
Aero - V. Nedelja, Minerva -
Lipa, Andraž - Branik in Po-
lana - Šmartno.
. J. K.
šport na ljubečni
POMOČ DRUŠTVU
Zdaj še igrišče za tenis
Športno društvo v Ljubečni
letos praznuje petnajstletnico
uspešnega dela. Najuspešnejši
so nogometaši. Veliko pozorno-
sti pa v društvu namenjajo tudi
rekreativni dejavnosti. Z izgrad-
njo teniškega igrišča pri delovni
organizaciji Ljubečna pa bo za-
živela tudi ta športna dejavnost.
Kljub uspehom pa športniki v
Ljubečni delujejo v nemogočih
razmerah. Nimajo svojega igri-
šča. Še vedno gostujejo na za-
sebnem zemljišču. Le velikemu
razumevanju delavcev osnovno
šole se lahko zahvalijo, da lahko
prostor v šoli uporabljajo kot
slačilnice za tekmovanje in tre-
ninge. Ves čas pa jih tare tudi
nadvse slab finančni položaj.
Sredstva, ki jih dobijo od ZTKO
Celje, ne zadoščajo niti za plači-
lo stroškov sodnikov, ki prihaja-
jo na njihove tekme v Ljubečno.
Da pridejo do sredstev, si poma-
gajo z organiziranjem veselic.
Te jim prinesejo poleg uslug, ki
jih nudijo različnim organizator-
jem prireditev na poligonu avto-
šol, dodatna sredstva, ki skupaj
s sredstvi, ki jih mesečno pri-
spevajo delavci delovne organi-
zacije Ljubečna omogočajo koli-
kor toliko redno delovanje.
V delovni organizaciji Ljubeč-
na pa so se pretekli teden odlo-
čili, da v naslednjih letih še bolj
pomagajo društvu. Zato bosta
društvo in delovna organizacija
podpisala samoupravni spora-
zum o medsebojnem sodelova-
nju in pomoči pri organiziranju
posameznih športnih akcij in
prireditev. S tem sporazumom
bo ŠD Opekar dobilo tudi nekaj
več sredstev za svojo redno de-
javnost. Društvo pa bo pomaga-
lo organizirati vrsto rekreativnih
akcij za člane te delovne organi-
zacije, ki ima iz leta v leto vse
večji posluh za probleme kraja-
nov v krajevni skupnosti, kjer
deluje.
MILAN BRECL
sporazum med športniki in
učitelji
Športniki, ki obiskujejo celjsko gimnazijo, so prejšnji teden
podpisali pomembno listino med ŠŠD KAJUH in učiteljskim
zborom Gimnazije Celje. Gre za SPORAZUM O ZAGOTAV-
LJANJU NEKATERIH POGOJEV ZA TELESNOKUL-
TURNO DEJAVNOST UČENCEV GIMNAZIJE CELJE, KA-
TEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV. Sporazum naj bi mladim
športnikom omogočil uspešnejše delo na izobraževalnem in
športnem področju. Glavna ugodnost sporazuma je v tem, da
se smejo učenci, ki imajo pravico do določil sporazuma, sami
prijaviti k preverjanju ustnega znanja. Sporazum vsebuje šest
členov in je prvi te vrste na celjskih srednjih šolah.
Pravico do njega ima trenutno na celjski gimnaziji 52 učen-
cev, v poštev pa pridejo tisti mladi športniki, ki imajo nasled-
njo kategorizacijo: mednarodni, zvezni ali republiški razred in
Perspektivni športniki. Seznam učencev se lahko spreminja
četrtletno. Vsi tisti učenci, ki ne bodo upoštevali določil spora-
zuma, bodo pravico do njega za tekoče šolsko leto izgubili.
MATEJA ZALOŽNIK
P- s: lep primer sodelovanja med dijaki in učiteljskim
zborom. Gre za celjsko gimnazijo, ki je v svojem dolgolet-
nem obstoju dala celo vrsto mednarodno priznanih športni-
kov na čelu s Stankom Lorgerjem. Prav bi bilo, da bi temu
Primeru sledile tudi ostale celjske srednje šole. In prav bo
tudi, da bodo dijaki - športniki to ugodnost izkoristili tako,
da se bodo dobro učili!	TONE VRABL
dopolnilni dvoboj
Tudi kegljavke KK Celja so končale prvenstvo v republi-
ki ligi. V zadnjem nastopu so doma presenetljivo izgubile
P°ti Konstruktorju iz Maribora za 50 kegljev razlike z rezul-
j^om 2529:2579. Zaradi tega so gostje dohitele celjske keg-
tevke na lestvici in imajo enako število točk. Tako bo potre-
seh še dodatni dvoboj na nevtralnem kegljišču, ki bo prine-
končno enemu moštvu drugo mesto. Ne glede na to
večanje pa so si celjske kegljavke priborile pravico sodelo-
ahja na državnem prvenstvu, kjer bodo branile drugo me-
° m najboljšo uvrstitev slovenskih moštev.
&*~r°ti Konstruktorju so za Celje kegljale: Pečovnik 443,
gsko 433, Gobec 437, Lesjak 427, Ludvik 402 in Kranjc 387
J. K.
PRESENETILI
ŽALČANI
Na letošnjem šahovskem tek-
movanju slovenskih mest so izre-
den uspeh dosegli šahisti Žalca.
Celjani so sicer osvojili že skoraj
tradicionalno tretje mesto s 33.
točkami, medtem ko so Zalčani
prvič bili odlični četrti. Zbrali so
28 in pol točke.
Ta uspeh so za ekipo Žalca do-
segli: Halik, oba Brinovca, Cre-
pan, Zorko in Turk.
Za celjsko vrsto so na tem tek-
movanju igrali Štucl, ki je v fina-
lu zbral na prvi plošči 3,5 točke,
Franc Pešec na drugi 6, Jano
Bervar na tretji sedem, Tomaž
Mikac na četrti štiri, Zvone Drak-
sler na peti 6 in pol ter Milan
Ojstrež na šesti plošči 6 točk.
VETERANI SE NE
PREDAJO
Zadnji četrtek v aprilu so se
ponovno zbrali najboljši šahisti
Celja in Žalca na tradicionalnem
hitropoteznem turnirju Celja.
Tokrat je premočno zmagal
Franc Pešec, veteran celjskega
šaha, ki je mladim igralcem le
pokazal, da še ni za staro šaro,
skupaj z Janom Bervarjem in
Robertom Ceglarjem. Mladi
Štucl, Mikac in zlasti Franci Bri-
novec mlajši pa so na najboljši
poti, da postanejo kmalu enako-
vredni tej trojici.
Franc Pešec je zmagal s 17. toč-
kami in je oddal remija le Bervar-
ju in Ceglerju, vse ostale udele-
žence pa je premagal. Sledijo:
Štucl 14, Bervar 12, Brinovec 11,
Mikac, Cegler in Jazbec 10, 5,
Crepan 9, Prislan, Lesjak in Per-
tinač po 8 in pol točke itd.
Po štirih turnirjih je v točkova-
nju za pokal Celja stanje nasled-
nje: Pešec 20, Mikac 17, Bervar in
Štucl 15, Ojstrež 11, Cegler 7, Bri-
novec 6, Crepan 5, Jazbec 4, Per-
tinač in Zorko 2, Šlamberger in
Prislan 1.
KOVINOTEHNA IN
AERO
Končano je spomladansko sin-
dikalno prvenstvo Celja v šahu.
Kar 19 ekip je bilo razdeljenih v
tri skupine. V prvi, najboljši, so
presenetljivo osvojili prvo mesto
igralci Kovinotehne, ki so zbrali
20 in pol točke. Največ po zaslugi
aktivnega Mladena Jazbeca. V
drugi skupini pa je presenetila
ekipa Aera, ki je na najboljši poti,
da se ponovno vrne med naj-
boljše.
Vrstni red pomladanskega de-
la prvenstva:
I.	skupina: Kovinotehna 20,5,
EMO 19, železnica 17, Cinkarna
in Ingrad 12,5, Zlatarna 11, Klima
10,5, Pravosodje 10 itd.
II.	skupina: Aero 22, PKMŠ
Štore 20, Libela 19,5, PM 12,
UNZ 11,5, Obnova 10, Žična 9,
f C Boris Kidrič 8 itd.
III. skupina: Zapori in LIK
Savinja 5, Blagovni center 2 toč-
ki itd.
ŽELEZNIČARJEM
PRVO MESTO
Šahovska sekcija v DO EMO
Celje je tudi letos priredila tradi-
cionalni prvomajski moštveni
turnir. Na njem je sodelovalo več
kot deset ekip, najboljše mesto
pa so osvojili šahisti Železničar-
skega gospodarstva Ljubljana, ki
so zbrali 35 in pol točke. Prva
ekipa Ingrada je bila druga - 32
točk, EMO tretji 26, druga ekipa
Ingrada četrta 25,5 in Rek Vele-
nje peti 22 točk.
ROGAŠKA SLATINA
NAJBOLJŠA
Končano je moštveno šahov-
sko tekmovanje celjske regije. V
zaostalem srečanju je ekipa Ro-
gaške Slatine premagala Laško
5:1 in tako osvojila prvo mesto.
Končni vrstni red: Rogaška
Slatina 12 točk, Šentjur 11 in pol,
Šempeter 10 in Laško 2,5 točke.
Tako bo ekipa Rogaške Slatine
skupaj s Titovim Velenjem in
Slovenskimi Konjicami v bodo-
če nastopila v II. republiški ša-
hovski ligi. V prvi ligi pa z našega
območja sodelujejo šahisti Celja
in Žalca.
JOŽE KUZMA
razpored športnih društev
na radiu celje v maju 82
Ponedeljek, 10. maja 1982: SMUČARSKI KLUB BRA-
SLOVČE - ANDRAŽ!
Ponedeljek, 17. maja 1982: SKAKALNA SEKCIJA PRI SD
TOPER CELJE!
Ponedeljek, 24. maja 1982: SD CELJE - predstavljamo dr-
žavne mladinske prvakinje sestri Jagrovi in Cučkovo!
Ponedeljek, 31. maja 1982: ŽENSKI KOŠARKARSKI
KLUB ROGAŠKA SLATINA iz Rogaške Slatine! Od 9. do
9,30. bomo govorili o varstvu pri plavanju v poletni sezoni,
sogovornik bo za to izprašani mojster MIRKO GRMIČ!
Vsi sodelujoči za predstavljanje športnih društev naj bodo v
Radiu Celje najkasneje ob 8,15, oddaja pa traja od 8,35 do 9,00.
Gre za kratko predstavitev nastanka, delovanja, uspehov, pro-
blemov in načrtov sodelujočega društva. Vse podrobne infor-
macije lahko dobite v športnem uredništvu Novega tednika -
Radia Celje ustno ah po telefonu 231-05 in 223-69! Zanesljivo
sodelujte, kajti zdaj je vedno manj takšnih, ki ne bi želeli v tej
oddaji sodelovati. Ob koncu leta bo pregled in bolje je, da ste
med udeleženci, kot med tistimi, ki se kljub vabilu niso odzvali
in niti opravičili svojega izostanka!
TONE VRABL
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 6. maj 1982
fotolik celje
FOTOGRAFIJA,
TISKARNA,
RAZGLEDNICE...
Med največjimi proizvajalci
razglednic pri nas
»Fotolik, tovarna slik«
je bilo včasih priljubljeno
geslo te delovne organiza-
cije, ki pa je že zdavnaj
prerasla samo nudenje fo-
tografskih uslug, saj so
opremili moderno tiskar-
no za tiskanje tako imeno-
vanega merkantil ali pi-
sarniškega tiska. Razen
tega pa sodi Fotolik Celje,
s proizvodnjo več kot 10
milijonov razglednic let-
no, med največje tovrstne
proizvajalce v Jugoslaviji.
Kljub tako raznoliki de-
javnosti pa ostaja foto-
grafska dejavnost po-
memben faktor pri raz-
voju te delovne organiza-
cije tudi v bodoče. V mo-
dernem studiu, ki ga bodo
opremili, bodo lahko še
razširili ponudbo za ko-
mercialno fotografijo, ki
je sedaj bolj ali manj veza-
na na terenska snemanja,
reportažno fotografijo in
seveda na ateljejsko por-
tretno fotografijo. Slednja
je tudi uveljavila ime Fo-
tolika, kot kvalitetnega iz-
delovalca fotografij.
Usluge s področja ko-
mercialne fotografije pa
omogočajo Fotoliku Ce-
lje, da lahko nudi tudi
kompletne usluge, od fo-
tografiranja do oblikova-
nja in tiskanja raznih bro-
šur, biltenov in drugih to-
vrstnih publikacij, ki jih
izdajajo organizacije zdru-
ženega dela, ustanove in
društva- ob jubilejih,
obletnicah in drugih pri-
ložnostih. Toda to je samo
del tiskarskih uslug, ki jih
nudi Fotolik Celje, saj ti-
skajo še razne formularje,
pisarniške obrazce, naro-
čilnice, dobavnice, prev-
zemnice, pisarniški papir,
koledarje, plakate, letake,
lepake, prospekte, katalo-
ge, diplome itd.
Prav gotovo so pred leti
le redki pomislili, da bo
Fotolik Celje postal tako
pomemben proizvajalec
razglednic v Jugoslaviji in
ne samo v Sloveniji, kjer
pokriva 3U vseh potreb po
razglednicah. Fotolik Ce-
lje se je kot proizvajalec
razglednic močno uvelja-
vil izven Slovenije pred-
vsem v Dalmaciji, ki pa je,
posebno v poletnih mese-
cih, prav gotovo daleč naj-
večji porabnik tega turi-
stičnega spominka.
V Fotoliku Celje pa so
še posebej ponosni na so-
delovanje z Muzejem 25.
maj iz Beograda, ki posta-
ja njihov pomemben po-
slovni partner. To sodelo-
vanje, ki se je pričelo z iz-
delavo razglednic z motivi
groba Tita, je preraslo v
široko poslovno aktivnost
obeh organizacij, saj Foto-
lik za njih izdeluje tudi
drug propagandno-po-
slovni material. Vsekakor
pa je sodelovanje z Muze-
jem 25. maj tudi veliko
priznanje za tako majhen
kolektiv kot je Fotolik Ce-
lje.
In kaj nameravajo pri
Fotoliku v bodoče. Pravi-
jo, da ne nameravajo po-
stati velika tiskarna z veli-
ko serijsko proizvodnjo,
ker lahko samo, če ostane-
jo manjši, hitro sledijo po-
trebam trga po kvalitetnih
in hitrih tiskarskih uslu-
gah.
Na področju fotograf-
skih uslug pa poskušajo
oživiti prastaro tradicijo
skupinskega fotografira-
nja v šolah, vrtcih in po-
dobnih ustanovah, ki je
zadnje čase nekoliko za-
mrlo. Seveda pa dajejo
posebno v zadnjem času
velik poudarek tudi por-
tretni fotografiji, saj je
zdaj čas za zamenjavo
osebnih legitimacij, ki pa
pogojuje tudi obisk pri fo-
tografu.
Tako je Fotolik Celje
našel svoj prostor in po-
slovno usmeritev, ki mu
zagotavlja, ob dobrem de-
lu seveda, tudi dobre po-
slovne rezultate.
Sodelovanje Fotolika Celje z Muzejem 25. maj iz Beograda je za to delovno organizacijo pomembno tako po poslovni plati, pa tudi kot
priznanje za njihovo kvalitetno delo.
delavnica za zaščito avtomobilov
DVELETNA GARANCIJA
V mesecu maju —10% popusta, če prinesete kupon
Adam Kožuh si je zna-
nje in izkušnje o zaščiti
avtomobilov nabral na
Švedskem, kjer je več let
delal v veliki Valvolinovi
delavnici za zaščito vozil.
Petnajst let je bil na tu-
jem, toda vleklo ga je do-
mov. Ker je bil po izobra-
zbi kmetijski tehnik, je
sprva kanil kmetovati do-
ma, v Trnovljah. A prišla
je avtocesta, obdelovalna
zemlja se je skrčila in za
kmetovanje ni bilo več
dobrih pogojev. Zato se je
Adam Kožuh odločil, da
si bo naredil delavnico za
zaščito vozil. Rečeno -
storjeno. Začel je pred
dvema letoma, v Trnov-
ljah pri Celju.
Postopek zaščite avto-
mobilov ima Adam Ko-
žuh natančno določen.
Začne se s pranjem po-
dvozja pri avtomobilu, ki
ga skupaj s pomočnikom
opiravita s paro, pod priti-
skom. Nato se avto čez
noč suši. Če je vreme ve-
trovno, se suši na zraku,
če pa je vlažno in mrzlo,
sušijo avtomobil mehan-
sko, s toplim zrakom iz
kaloriferja. Zjutraj nada-
ljujejo v Kožuhovi delav-
nici postopek izolacije.
Najprej izolirajo vse votle
dele: vrata, stebre, prago-
ve, nosilne profile, po-
krov motorja in vse robo-
ve. To je notranja izolaci-
ja vozila. Ko je ta konča-
na, dvignejo avto na dvi-
galo in izolirajo še vse no-
tranje profile. Ko je po-
stopek do tod končan,
začnejo z izolacijo po-
dvozja, to je z zunanjo izo-
lacijo. Celoten postopek
izoliranja traja dobro uro,
zatem pa je treba temelji-
to prekontrolirati oprav-
ljeno delo in pustiti, da se
izolirna masa nekaj ur su-
ši. Ko je masa strjena, v
Kožuhovi delavnici avto-
mobil operejo, ga znova
osušijo in končno s krpo
očistijo še zadnje sloje
izolirne mase, ki se tu in
tam razlije čez rob katere-
ga od avtomobilskih ši-
vov. Tako izoliran, oči-
ščen in opran avto dobi
stranka spet v roke.
Celoten postopek izola-
cije vozila opravijo v de-
lavnici Adama Kožuha z
izolirnim sredstvom Val-
voline Tectyl. Sicer pa se
je za izolacijo vozila mo-
goče natančno dogovoriti
tako, da stranka pripelje
v delavnico dogovorjene-
ga dne popoldne in ga na-
slednji dan popoldne zno-
va dobi v roke. V Kožuho-
vi delavnici se natančno
držijo dogovorjenih ro-
kov, za katere se s stran-
kami dogovorijo za izola-
cijo vozila.
In katera vozila izolira-
jo v delavnici Adama Ko-
žuha? Izolirajo vse oseb-
ne avtomobile, dostavna
vozila in kabine tovornja-
kov. Cene so konkurenč-
ne, za avtomobil Zastava
101 je na primer treba od-
šteti za izolacijo 2500 di-
narjev. Za izolacijo sle-
hernega vozila vam v Ko-
žuhovi delavnici priznajo
tudi garancijo za dobo
dveh let.
Še privlačna ugodnost:
vsi, ki boste dali v mese-
cu maju zaščititi svoje vo-
zilo v delavnico Adama
Kožuha, boste deležni
10% popusta. S seboj mo-
rate prinesti le tale ku-
pon, ki je objavljen v No-
vem tedniku.
ADAM KOŽUH, lastnik
delavnice za zaščito
vozil
JOŽE GAJSER, pomoč-
nik
KUPON:
$t. 18 - 6. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
pVOZIL STOP ZNAK
slTieri Polzele je do že-
ikega prehoda na Bre-
ioeljal voznik osebnega
pobila DRAGO STER-
) 22, iz Polzele. Prehod
'ni zavarovan z zaporni-
I je pa označen s STOP
^ katerega pa Ster-
nj upošteval in je zape-
na tračnice v trenutku,
, jZ smeri Titovega Vele-
' ripeljal tovorni vlak.
,je zadel avtomobil in ga
5kal okrog .135 m daleč,
nad se je težje poškodo-
na vozilu pa je škode za
90 dinarjev.
JKTOR SE JE
iVRNIL
^ITON GOŠNIK, 37, iz
[vasi pri Konjicah je ru-
jablane in jih vlačil s
torjem domov. Na trak-
je bil 13-letni deček.
I vrtom in hišo se je vle-
) drevo zagozdilo, in
dnji del traktorja se je
sunku dvignil, ter prevr-
lazaj in pod seboj poko-
dečka, ki je na kraju ne-
e umrl.
LESAR PO SREDINI
i lokalni cesti iz Tabora
i Lokam je vozil z oseb-
avtomobilom IVAN MI-
LVC, 27, iz Pondorja. Na-
iti se je po sredini cesti-
pripeljal kolesar IVAN
iOPEVŠEK, 56, iz Lok
0	je opazil avtomobil, je
nil na desno, voznik av-
ttbila, ki je hotel prepre-
Irčenje, je tudi zapeljal v
i, da bi se izognil kolesar-
sko je prišlo vseeno do
ija, pri čemer se je kole-
ležje poškodoval.
.EŽAL NA CESTI
Laškega proti Rečici je
1	z osebnim avtomobi-
IVAN HRASTOVEC iz
ce. V bližini gostilne Ja-
je na cestišču ležal JO-
' NOVAK, 46, iz Hude ja-
katerega je Hrastovec, ki
>zil z zasenčenimi lučmi,
lozno opazil in ga povo-
ložef Novak je na kraju
umor na velikem vrhu
ALKOHOL IN TABLETE
F. Brence trdi, da je moril v neprištevnem stanju -
izvedenci menijo drugače
Pred velikim, petčlanskim
senatom velenjske enote
celjskega temeljnega sodišča
se je pričelo sojenje 28-letne-
mu Francu Brencetu iz Ce-
lja, Cesta v Laško 2. Le-ta je
osumljen, da je lani 3. de-
cembra zvečer na Velikem
vrhu pri Šmartnem ob Paki
umoril 72-letno Karolino Pri-
slan, ki je sama živela v hiši
na robu vasi. Obtožnica očita
Brencetu umor iz koristo-
ljubja.
Prvi dan obravnave je so-
dišče zaslišalo obtoženca, ki
je vztrajal pri zagovoru iz
preiskave. Umor naj bi izvr-
šil v neprištevnem stanju in
brez koristoljubja, kot mu
očita tožilec. Prav tako naj bi
umoril Prislanovo 2. in 3. de-
cembra, kot je navedeno v
obtožnici. Tega se zelo na-
tančno spominja, ker je ta-
krat praznoval god.
Proslavljati je zato začel že
zjutraj. Popival je po celjskih
gostilnah in bifejih in zvrnil
še nekaj kozarcev več kot ob
običajnih proslavljanjih, ker
ga je ravno ta dan zapustila
zaročenka.
Popoldan se je odpravil v
Žalec in od tam v vas Gore-
nje, kjer je hotel poiskati
obrtnika, pri katerem je ne-
kaj časa delal »na črno« in
mu je še dolgoval plačilo za
štiri dni dela. Ker pa obrtni-
ka ni našel doma, se je spo-
mnil, da mu je 300 dinarjev
dolžna še Prislanova. Ta de-
nar naj bi si zaslužil s seka-
njem drv in drugimi hišnimi
opravili, medtem ko mu je
Prislanova že prej plačala ^a
prekrivanje strehe.
Tako se je Brence odpravil
na Veliki vrh in zahteval de-
nar, toda Prislanova je zatr-
jevala, da ga nima, niti si ga
ne more sposoditi, ker je v
sporu s sosedi. Po tem pogo-
voru naj bi šel Brence nazaj
v Gorenje in spil nekaj vina v
tamkajšnji gostilni ter zaužil
še šest (ali več) tablet proti
zobobolu. Na sodišču je
Brence izjavil, da je ta dan že
dopoldan med popivanjem
pojedel več teh tablet.
Poti nazaj proti hiši Prisla-
nove se Brence le še medlo
spominja. Vstopil naj bi ta-
ko, da je razbil steklo na vho-
dnih vratih. Gospodinja je še
bedela in ko ji je povedal, da
praznuje, je predenj postavi-
la steklenico žganja. Obtože-
nec se še spominja, da je pil
žganje iz decilitrskih kozar-
cev, nato pa ga naj bi zagrni-
la tema.
Prebudil naj bi se nasled-
nje jutro, ko je ugotovil, da je
Prislanova - ležala je pokrita
na postelji - že mrtva. Sam je
bil močno opraskan po obra-
zu. Pobral je svoje stvari in
po grmovju zbežal do reke
Pake. Oblekel si je tudi de-
lovne hlače, okrvavljene pa
odvrgel v vodo. V Celje je
prišel z avtostopom in se
ustavil pri prijatelju, kjer se
je preoblekel in okrvavljeno
obleko in čevlje odvrgel v
smetnjak. Prijatelju se je zla-
gal, da sta se sprla in stepla z
zaročenko.
Brence je prišel s prestaja-
nja zaporne kazni pred pol-
tretjim letom. Obsojen je bil
na več let zapora zaradi vlo-
mov. Na sodišču je povedal,
da je v času, ko je bil na pro-
stosti, pogosto menjaval
službo. Marsikje so ga odklo-
nili, ko so zvedeli, da je že bil
v zaporu. Večkrat je zato
ostal brez službe in se je mo-
ral preživljati le s priložnost-
nimi deli. Kot je povedal so-
dnikom, pa se s tako majhni-
mi in negotovimi dohodki ni
dalo živeti, še posebej ker za-
ročenka, s katero je živel v
skupnem gospodinjstvu, ni
bila v službi. Preživljati sta
morala tudi otroka.
Te težave in vedno pogo-
stejši prepiri z zaročenko naj
bi ga pripeljali do tega, da je
začel poleg alkohola (0,7 litra
in več žganih pijač na dan)
uživati tudi tablete proti zo-
bobolu. Tako opit oziroma
omamljen naj bi bil večkrat
napadalen.
Medtem ko se Brence skli-
cuje na neprištevnost, pa za-
grebški izvedenci psihiatri
menijo, da je to le del njego-
ve obrambe. Umor naj bi po
njihovem mnenju izvršil za-
vestno oziroma v prištevnem
stanju, ko je razumel pomen
svojega dejanja.
Obdukcija je tudi pokaza-
la, da je umoril Prislanovo
na grozovit način (kar mu
očita tudi obtožnica). Prisla-
nova je umrla zaradi zaduši-
tve, še prej pa jo je Brence
močno pretepel.
Sojenje Francu Brencetu
se bo nadaljevalo prihodnji
teden, ko bodo zaslišali pri-
če, ki jih predlagata obram-
ba in tožilec, prav tako pa
bodo še zasliševali obtožen-
ca. Brenceta bodo tudi še en-
krat pregledali zagrebški
izvedenci psihiatri; da bi na-
tančno ugotovili učinke zau-
žitega alkohola in tablet pro-
ti glavobolu.
SREČKO ŠROT
MUZEJ REVOLUCIJE
Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah
tudi popoldne od 14. do 17. ure, zaprt pa je ob ponedeljkih.
Obiskovalci si lahko ogledajo stalno razstavno zbirko, občasno
pa imajo v spodnjih razstavnih prostorih razstave.
AVLA RAZVOJNEGA CENTRA
V	avli Razvojnega centra je odprta razstava olj slikarja ama-
terja Zvoneta Brileja. Razstava bo odprta do 12 maja.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je pripravila v počastitev
90-letnice rojstva Josipa Broza Tita, 9. kongresa ZKS in 12.
kongresa ZKJ razstavo Josip Broz Tito - ob 90-letnici rojstva.
Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu,
odprta pa bo do 30. junija v času, ko knjižnica posluje za
bralce.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta razstava
slikarskih del Marjana Presička. Razstava je posvečena oblet-
nicama smrti dr. Franceta in Borisa Kidriča ter 12. kongresu
ZKJ, odprta pa bo do 25. maja.
SALON MEBLO CELJE
V	salonu Meblo v Vrunčevi ulici v Celju je odprta razstava
fotografij o Titu, fotografa Joca Znidaršiča. Razstava je posve-
čena 90-letnici rojstva tovariša Tita in 12. kongresu ZKJ, od-
prta pa je v času, ko salon posluje za stranke.
FILMSKO GLEDALIŠČE CELJE
V	filmskem gledališču v Celju bodo 13. maja ob 20. uri
predvajali japonski zgodovinski film Kagemusha, režiserja
Akira Kurosawe.
KLUB KULTURNIH DELAVCEV IVAN
CANKAR
V	klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar v Celju so danes, v
četrtek 6. maja ob 17. uri pripravili obisk pri akademski sli-
karki, ilustratorki in dolgoletni prosvetni delavki Darinki Pa-
vletič - Lorenčak v njenem ateljeju, vsi udeleženci pa se naj
zbero pred knjižnico Edvarda Kardelja.
LIKOVNI SALON
V	Likovnem salonu je odprta razstava likovnih del s socialno
tematiko iz fundusa Umetnostne galerije Maribor. Razstava bo
odprta do 12. maja.
KINO VOJNIK
V	kinodvorani v Vojniku bodo predvajali 9. maja ob 17. in
19.30 uri angleški pustolovski film Veliki riziko.
KULTURNI DOM VOJNIK
V	kulturnem domu v Vojniku bo v soboto, 8. maja ob 19. uri
drugo srečanje malih vokalnih skupin, na katerem se bodo
predstavile skupine iz cele Slovenije in gostje iz Avstrije.
NARODNI DOM
V	dvorani Narodnega doma bo 12. maja ob 19.30 uri koncert
celjskega godalnega orkestra, na katerem bo kot solist nastopil
čembalist prof. Hubert Bergant. Celjski godalni orkester bo
imel istega dne 11.30 uri koncert za mladinski abonma.
SAVINOV RAZSTAVNI SALON ŽALEC
V	Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je od včeraj odprta
razstava fotografij z naslovom Livar v Ferralitu. Fotografije so
delo fotoreporterja Edija Masneca.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 6. maja ob 11.: Milan Kundere: JAKOB IN NJEGOV
GOSPODAR. IV. mladinski abonma.
Ob 19.30: Milan Kundera: JAKOB IN NJEGOV GOSPO-
DAR. Abonma Gimnazija.
Petek, 7. maja ob 19.30: Milan Kundera: JAKOB IN NJE-
GOV GOSPODAR. Premiera. Premierski abonma in izven.
Sobota, 8. maja ob 19.30: Milan Kundera: JAKOB IN NJE-
GOV GOSPODAR. Sobotni abonma in izven.
Torek, 11. maja ob 15. in 19.30: Wendy Kesselman. SESTRI.
Gostovanje v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Sreda, 12. maja ob 17.: Milan Kundera: JAKOB IN NJEGOV
GOSPODAR. Abonma sreda in izven.
RAZSTAVNI PROSTOR GRADIŠ LJUBLJANA
V	avli razstavnega prostora Gradisa v Ljubljani bo jutri, v
petek 6. maja ob 10. uri otvoritev razstave likovnih del slikarja
Nika Ignjatiča in Srečka Škoberneta.
KULTURNI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH
V	avli kulturnega doma v Šmarju so razstavljene risbe otrok
iz otroškega vrtca Šmarje, ki so risali na temo o pomladi.
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
V	kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes, ob 19. uri za
četrtkov filmski abonma in izven ameriško ljubezensko sago V
vrtincu. Jutri, v petek bo predstava ob 16. uri. Predvajali bodo
slovensko mladinsko komedijo Učna leta izumitelja Polža za
šolski abonma in izven, ob 20. uri pa bo na sporedu ameriški
kriminalni film Čudna priča zločina. V soboto, 8. in v nedeljo 9.
maja bo na sporedu ameriška glasbena komedija Brata Blues,
v sredo, 12. maja pa ameriška komi-drama Ilegalni ljubimci.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
V	okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani so do 11.
maja vsak dan ob 19.30 uri večeri - Podobe trenutkov v okviru
7. kulturnega tedna ljubljanskih srednješolcev. V avli Cankar-
jevega doma pa je odprta tudi razstava likovnih del ljubljan-
skih srednješolcev.
V	mali dvorani Cankarjevega doma bo jutri, v petek, 7. maja
in v soboto, 8. maja Srečanje glasbenih akademij Jugoslavije.
V	srednji dvorani bo v ponedeljek, 10. maja ob 19.30 uri
koncert znanega francoskega violončelista Andreja Navaree,
ki se bo predstavil s celovečernim recitalom na katerem bo
izvajal Bachove suite.
V	zgornjem predverju Cankarjevega doma bo od torka, 11.
maja odprta razstava fotografij Stojana Kerbijerja Haloški člo-
vek. Razstava bo odprta do 27. maja.
V	mah dvorani pa bo od ponedeljka, 10. maja Teden kitaj-
skega filma, v katerem bodo predvajali filme, ki v Evropi še
niso bih predvajani.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 6. maj 1982
$t. 18 - 6. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 23

PRVOMAJSKI UTRINKI NA CELJSKEM GRIČKU
Lepa tradicija prvomaj-
skih srečanj na Gričku pri
Celju se nadaljuje, letos s
preurejeno restavracijo in
okoljem, v katerem bo prijet-
no za Celjane in okoličane
čez vse leto. Izletniško in
trimsko-rekreacijsko sredi-
šče na Gričku pri Celju je
torej zadihalo s polnimi plju-
či. Pa prav za pljuča Celja-
nov gre, saj tako blizu mesta
ga ni bolj primernega kraja,
kjer se je mogoče v lepem
naravnem okolju nadihati
svežega zraka in na produ
Savinje preživeti dovolj ne-
dragih, stabilizacijskih do-
pustniških ali počitniških
dni.
In kako je bilo na Gričku 1.
maja?
Lepo, prijetno, zabavno,
paše za oči za mlade in malo
manj mlade na pretek, ali
kot bi rekli na običajen na-
čin: za pijačo in jedačo je bi-
lo poskrbljeno. Ce odšteje-
mo tradicionalni sindikalni
golaž s pivom, potem mora-
mo pohvaliti organizatorje-
občinski sindikalni svet Ce-
lje, ki je tudi to pot dal vse od
sebe. Kulturni program, v
katerem so sodelovali celjski
združeni pevci, je svoj zak-
ljuček s pomočjo članov fol-
klorne skupine Prešernov-
cev zaokrožil s kolom na me-
lodijo najbrž kmalu ponaro-
dele melodije Jugoslavija.
Nato so imeli besedo člani
narodno zabavnega ansam-
bla Vikija Ašiča, ki so se na
plesišču potrjevali z mnogi-
mi urnimi petami plesalcev
vseh starostnih kategorij.
Bolj mirujoči so se lahko
izognili rekreativnim šport-
nim igram od pikada in stre-
ljanja do tekme med debeli-
mi in suhimi in se raje posve-
tili kulinaričnim užitkom, ki
sta jih napovedovala dva na
ražnju vrteča se pujska.
Nekaj mladih parov je od-
šlo proti trim stezi, pa ne ve-
mo, ali zaradi pripadnosti
trimski dejavnosti ali zaradi
navdušenja nad samim se-
boj. V glavnem, najbrž jim ni
bilo hudo...
Skratka: bilo je to dobro
prvomajsko srečanje Celja-
nov, želja vseh navzočih s
podpisanim pa je: nasvide-
nje spet prihodnje leto!
MITJA UMNIK
naš človek na nizozemskem
Čeprav je zapustil rojstni
kraj in domovino ko mu je
bilo komaj leto dni - bilo je
to v času svetovne gospodar-
ske krize, ko so mnogi naši
ljudje hiteli v tujino iskat de-
lo in kruh - se je naučil mate-
rinega jezika, ohranil stik s
svojim Preboldom in ljudmi
v njem in še dosti več.
Toda, povod za ta zapis o
Antonu Žoharju, ki zdaj živi,
že enainpetdeset let na Nizo-
zemskem, v Limburgiji, v
pokrajini, ki je sprejela v
svoje rudarske rove nešteto
Slovencev, je pravzaprav no-
vica, u bistvu stara, da je po-
stal svetovni prvak v gojenju
malih papig.
Srečanje gojiteljev ptic in
med njimi tudi malih papa-
gajev je bilo v belgijskem
mestu Roeselaere, v zahodni
Flandriji. Poleg domačinov
so se ga udeležili Nizozemci,
Francozi, Italijani, Španci,
Venezuelci, Cehi in ne na-
zadnje tudi Jugoslovani. Ce-
ljani smo imeli na tej veliki
reviji ptic kar dva zastop-
nika.
Med gojitelji malih papa-
gajev je torej zmagal Anton
Zohar, zdaj doma v nizozem-
skem Hoensbroeku. Prejel je
zlato medaljo. S kakšno
prednostjo je osvojil naslov
svetovnega prvaka, pove tu-
di dejstvo, da tekmovalna
komisija v tej skupini ni po-
delila niti srebrne niti brona-
ste medalje. Od 400 možnih
je Anton Zohar s svojimi pa-:
pagajčki osvojil 342 točk.
Kot mnogi Slovenci se je
tudi Anton Zohar kot mlad
fant znašel med limburškimi
rudarji, čeprav si je želel dru-
go delo. Toda, življenje je bi-
lo neizprosno. Moral je prije-
ti za kramp in lopato in iti
globoko pod zemljo. Prosti
čas, kolikor ga je bilo, je po-
svetil malim sobnim, okras-
nim pticam, zlasti papaga-
jem. Loteval pa se je tudi sli-
karstva. Barve so ga privab-
ljale in morebiti je tudi v tem
iskati odgovor, zakaj je vzlju-
bil živopisane papagajčke.
»To je moj hobi,« je dejal v
prvem intervjuju kot svetov-
ni prvak, »hobi, ki me ni
prevzel zaradi denarja, mar-
več zaradi barv, ljubezni do
malih ptičev... To je hkrati
zahtevno delo, zlasti s križa-
njem, iskanjem barv, sploh z
vzgojo ptic in podobno. Zdaj
se s to dejavnostjo ukvarjam
že triindvajset let.«
Kot izreden gojitelj malih
papagajev se je uveljavil že
prej. Tako je 1979. letapostal
nizozemski prvak v tej kate-
goriji. Sicer pa je naslov ni-
zozemskega državnega prva-
ka osvojil kar dvakrat, dosti
večkrat pa prvo mesto na
tekmovanju gojiteljev ptic v
limburški pokrajini.
»Veste, ni vseeno, v kakš-
nem okolju živijo te male pti-
ce. So občutljive, ne prene-
sejo prepiha, imeti morajo
določeno mero sončne svet-
lobe, velik sovražnik jim je
mrčes...«
Takšen je torej Anton Zo-
har kot gojitelj ptic, kot lju-
bitelj malih papagajčkov. To
pa ni vse.
Več ali manj je naključje,
da je član moškega pevskega
zbora »Oranje« v Schinvel-
du, torej zbora, ki ima več
kot dvajset let prijateljske
stike s celjskim Komornim
moškim zborom. Tako je ne-
hote tudi Anton Zohar po-
stal del trdnega mostu, ki ve-
že dva pevska zbora. Zares
trdnega in močnega. Po za-
slugi tega pevskega sodelo-
vanja, ki je doseglo najvišjo
stopnjo prijateljskih odno-
sov, je dvakrat obiskal Celje
in njegovo okolico in se kot
nizozemski pevec pojavil na
slovenskih odrih.
Po zaslugi staršev je ohra-
nil svoj slovenski jezik. Res
je, da mu teče bolj trdo, da
slovenske besede pomeša z
nizozemskimi, toda na kon-
cu koncev je le očuval tisto,
kar je nosil s seboj že kot
dojenček in odšel v tujino ne
da bi se tega koraka tedaj
sam zavedal.
Takšno je tudi njegovo pi-
sanje. Za razmere in pogoje,
v katerih je zrasel, bi ga lah-
ko ocenili z odlično oceno.
Zohar prihaja v Slovenijo
in v svoj Prebold tudi druga-
če, ne le kot pevec temveč,
kot domačin kot človek, ki
se rad vrača v svoj rojstni
kraj. Skoraj vsako leto je na
tej poti in tako pri svojih so-
rodnikih, prijateljih in znan-
cih.
Klicu svoje domovine se je
odzval tudi v času največjih
mladinskih delovnih akcij.
Tako ni naključje, da je bil
komandant mednarodne
mladinske delovne brigade,
ki je pomagala graditi cesto
bratstva in enotnosti od
Ljubljane do Beograda. Ta-
krat, kot mlad in močan fant,
vajen trdega dela, krampov
in lopat, je pripeljal s seboj
tudi mnoge svoje nizozem-
ske prijatelje. In tako je že
tedaj začel graditi ne samo
cesto, marveč most prija-
teljstva in sporazumevanja
med narodi. Med temi gradi-
telji je še danes. Zdaj kot pe-
VPP	1
MILAN BOZlC
alpinizem
Najrazličnejše misli mi rojijo
po glavi. Kaj me je sploh privle-
klo pod to mogočno steno? Oj-
strica mi že od nekdaj pomeni
več kot samo običajno goro. Lah-
ko bi rekel, da sem prav čustve-
no navezan nanjo. Bila je prva
prava gora v mojem življenju. Na
njenem vrhu sem stal pred petin-
dvajsetimi leti. ko me je oče, sam
navdušen planinec, kot osem-
letnega mulca prvič vzel s sabo v
višje hribe. Do tedaj sem trgal
podplate samo po Škofjeloškem
hribovju, Šmarni gori in drugih
nižjih vzpetinah okoli Ljubljane.
Kako sem bil ponosen na mali
nahrbtnik, ki mi ga je oče sam-
sešil in nove, prave hribovske
čevlje, ki so mi resda bili preveli-
ki za nekaj številk (fant hitro ra-
ste, novih čevljev pa se ne more
kupovati vsako leto)! Takrat na
Ojstrici sem se zapisal goram.
Tudi ko me je pred leti življenje
zaneslo v Celje in Cinkarno, sem
takoj našel stik z njeno Planin-
sko sekcijo in s cinkarniškimi
planinci pridno obiral markirane
poti po gorah. Po zaslugi te sek-
cije sem se izšolal za planinskega
vodnika in stopil tudi na najvišji
vrh Evrope - Montblanc. Morda
me je prav to pred tremi leti pri-
peljalo tudi v alpinistično šolo.
Pridno sem hodil na predavanja
in vaje v plezalnem vrtcu, ker me
je zanimalo vse, kar je bilo v zve-
zi z gorami, čeprav nisem imel
nobenih alpinističnih ambicij.
Nekoč nam je danes že pokojni
Ciril Debeljak-Cic predvajal svoj
film, posnet v Herletovi smeri.
Film se mi je, morda tudi zaradi
mojega posebnega odnosa do Oj-
strice, močno vtisnil v zavest.
Edini cilj v alpinizmu mi je po-
stal, usposobiti se v plezanju toli-
ko, da bi zmogel vzpon po Herle-
tovi smeri. To mi je uspelo kot
pripravniku naslednje poletje.
Cilj je bil dosežen. Ni še bilo dol-
go tega, ko sem bil v sebi prepri-
čan, da bo to dovolj. Pa ni bilo.
Na vrsti so bile nove stene in no-
ve smeri. In tako se zdaj v tej
zimski noči premetavam po po-
gradu v bivaku.
Jutro je mrzlo in jasno. Skro-
men zajtrk, navezovanje derez in
že hitimo po zmrznjenem snegu
pod vstop. Do police, kjer se de-
sno odcepi Ogrinova smer, se ne
navežemo. Sneg je trd, plezanje
po konicah derez s cepinom v eni
in lednim kladivom v drugi roki
je pravi užitek. Pod previsnim
pragom se prične zares. Naveže-
mo se. Juš, ki je najbolj izkušen,
bo plezal prvi. Izpod snega iz-
koplje klin, vpne vanj vrv in se
poskuša potegniti čez previs. Ne
gre. Vpne lestvico, vendar ga te-
žak nahrbtnik preveč vleče ven.
Prepusti mi ga in nato s pomočjo
cepina, ki ga nad sabo zabije v
trd sneg, zmore to težko mesto.
Sam imam z dvema nahrbtniko-
ma veliko težav, toda pomaga mi
poteg vrvi. Tudi Bojč je kmalu za
nama. Nato plezanje po zmrznje-
nem snegu, ki je debelo prilep-
Piše:
SLAVKO CANKAR
ljen na skale ni težko vse do vot-
lin, ki se vlečejo dve vrvni dolžini
proti desni navzgor. Tu je na ska-
li požled. Najtežji je prehod iz
prve votline, ki ga Juš zmore s
pomočjo dveh klinov. Napredu-
jemo počasi in ko pridemo do
velike votline sredi stene se že
mrači. Za osem raztežajev vrvi,
ki jih poleti v suhi skali, s plezal-
niki in brez nahrbtnika zmoreš v
dveh urah, smo potrebovali ves
dan. Votlina je tako globoka, da
je na koncu kopna. Hotel A kate-
gorije. Pripravimo se na bivak,
kuhamo čaj in meditiramo. Vse
je šlo gladko, bivak bo udoben in
smo zato dobre volje. Čakamo še
popolni lunin mrk, ki je napove-
dan za nocoj. Skoda, da iz sever-
ne stene ne vidimo lune. Ob
osmih se stemni, nas pa tudi že
premaga spanec.
Zjutraj kar ne morem verjeti,
da sem na svojem prvem zim-
skem bivaku v steni lahko udob-
no ležal in spal celih deset ur. En
raztežaj nas loči do vrha »prižni-
■■■■■■M
ce« in začetka slovite Herletovi
prečke. Težak je in treba je ne
kajkrat sneti rokavice. Pričenjaji
se znani zimski užitki. Zanoht|
se mi, da mi od bolečin postani
slabo in'se komaj obdržim na no
gah. Preklinjam skozi stisnjeni
zobe in se tolažim, da se bo pono
vilo samo še enkrat ali dvakrat
potem pa s bodo roke navadile.
Pod prečko smo. Stena je ti
navpična in gladka, le na polički
ki je široka komaj za konice čev
ljev, se drži zmrznjen sneg. Trebi
je sneti dereze. Do poličke je tr
metra pokončne skale popolno
ma brez razčlemb tako, da je i
Herle lahko zabil klin le v luknje
ki jo je moral izvrtati. To mest
premaga Juš z lestvicami. Na
težji je prestop iz lestvic na polk
ko, ki se vleče poševno navzgt
proti levi. V prečki gre počas
centimeter za centimetrom. D
tu nekje je za Novo !eto deževali
nato pa se je meja med dežjčm i
snegom pomikala navzdo!. Skal
je zato pokrita s, požledom. ki;
poprhan s snegom. Do stojišč
ki je v majhni niši, potrebuje Ji
skoraj dve uri. Sledim mu. Stei
je tu pokončna, nekaj metre
pod prečko jo prekinjajo previs
Lovim ravnotežje na redkih sti
pih in oprimkih, ki že poleti nis
veliki, zdaj pa so še prekriti
snegom. Pogled med nogan
navzdol seže tristo metrov glob
ko prav do vznožja stene. Od t
povratka nazaj ni več, ali pa bi t
silno tvegan. Spuščanje po vrvi
g!adki, kompaktni previsni sta
je nemogoče. Edina možnost'
bila nazaj po prečki, ki pa bi bi
navzdol mnogo težja, kot nav
gor. Zavedamo se, da vodi n3
pot samo še naprej do vrha.
Zmogli smo le polovico prt
ke, ki je dolga skoraj sto metre
dan pa se je že prevesil krepke
drugo polovico. Torej danes i
ne bomo iz stene. Še en bivd
tokrat nepredviden. Drugi i
prečke je zelo razgiban. Potrd
no je nekajkrat navzdol pa sp
navzgor. O trdnem, zmrznjen«
snegu, kot je bil v spodnjem d«
stene, ni več sledu. Samo še H
in suh, nesprijet sneg, ko nik1
ne veš, koliko zdrži. Juš, ki ple
naprej, je že zdavnaj izginil
skalnim robom. Kako napredu!
čutim le še po vrvi, ki mi #
počasi drsi skozi roke in se V
krat ustavi. V tej tesnobi naj"
Bojčem razveseljujejo le red
udarci kladiva, ko Juš zabija K
ne.
WNOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - j
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija:
Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov
ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cena
dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.