DOLENJSKI LIST - št. 9 (1388) - 26. februarja 1976
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XIII.
Novo mesto, 26. februarja 1976
Št. 5
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ:
43. Odlok o plaketah občine Črnomelj
44. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
OBČINA KRŠKO:
45. Odlok o davkih občanov občine Krško
46. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
47. Odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu in urbanističnem redu za območje občine Krško
OBČINA METLIKA:
48.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
49. Odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine Metlika
50. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o uskladitvi osnov in meril za določanje stanarine v letu 1975
OBČINA TREBNJE:
51. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Trebnje
52. Odlok o spremembah in. dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
OBČINA RIBNICA:
53. Odlok o imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja
Občina Črnomelj
43.
Na podlagi 197. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 30. 1. 1976 sprejela
ODLOK o plaketah občine Črnomelj
1. člen
S	tem odlokom se določa postopek in pogoji za podelitev plakete občine Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: plakete).
2. člen
Plaketa občine Črnomelj se podeljuje v obliki kovinske plakete, ki predstavlja umetniški relief, na katerem so figure, ki predstavljajo začetek vstaje,
borbo, zmago ter izgradnjo domovine, vklesan na Domu kulture v Črnomlju, kjer je bilo I. zasedanje SNOS^ z napisom: „Plaketa občine Črnomelj11.
Poleg plakete sc podeli imetniku še pismen sklep o podelitvi.
3. člen
Plaketa sc podeljuje za dolgoletno izredno uspešno družbe-no-politično delo, ki je prispevalo k napredku, ugledu in uspehu občine na področjih: vzgoje in izobraževanja,
— kulture in prosvete,
- telesne kulture,
— zdravstva in socialnega varstva,
- gospodarstva,
- ljudske obrambe in družbene samozaščite,
— razvoja in krepitve samoupravnih socialističnih odnosov.
4. člen
Plaketa se podeljuje posameznikom, organizacijam združenega dela in delovnim skupinam, društvom in družbeno-
političnim organizacijam in skupnostim.
5. člen
V	enem letu lahko podeli občinska skupščina največ pet plaket.
6. člen
Plakete so praviloma enkratne in se podeljujejo vsako leto na svečanosti ob praznovanju občinskega praznika 19. februarja.
7. člen
Predlog za podelitev plakete posreduje žiriji za občinske plakete občinska konferenca SZDL.
8. člen
Sklep o izbiri predlogov za podelitev plakete sprejme žirija za dodeljevanje plakete občine Črnomelj. Žirijo imenuje skupščina občine Črnomelj na seji vseh zborov.
9. člen
Žirija sprejme poslovnik o svojem delu na prvi seji.
10. člen
Žirija za plakete obravnava predloge ter izdela dokončen predlog o podelitvi plaket, ki ga predloži občinski skupščini v podelitev.
Predloge za podelitev plaket morajo predlagatelji posredovati žiriji najpozneje do 5. januarja za tekoče leto, razen za leto 1976 do 15. februarja.
11. člen
Občinska skupščina zagotovi
v proračunu potrebna sredstva za stroške, ki nastanejo s podelitvijo plaket.
12. člen
O podeljenih plaketah se vodi posebna evidenca pri občinski skupščini.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 020-1/76
Datum: 30. 1. 1976
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipl. ing.
MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
Številka 5 1
44.
Na podlagi 1., 4., 5. in 11. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33/72, 55/72,	28/73,	36/75 in
58/75), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostih (Ur. 1. SRS št. 39/74) in 176. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 1. 1976 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski' list št. 2/73, 1/74, 7/74 in 13/75)se na koncu drugega odstavka 5. člena pika nadomesti z vejico tei se doda še naslednje besedilo:	..popravilo gospodinjskih aparatov in bele tehnike14.
2. člen
V tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in plačil za storitve, ki je sestavni del navedenega odloka, se vnesejo naslednje spremembe:
tarifna štev. 1. se spremeni tako, da se stopnja 4 % nadomesti s stopnjo 3 %. Za promet z rabljenimi osebnimi in tovornimi avtomobili sc uporablja stopnja 4 %.
V opombi: točke 3, sc besedilo prvega odstavka spremeni in se glasi: ..Po stopnji 3 % se plačuje davek od novih osebnih ali tovornih avtomobilov. Davek se plačuje tudi od prometa rabljenih osebnih ali tovornih avtomobilov, če sc prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa, po stopnji 4 %.
3. člen
Tarifna številka 2 se spremeni in se glasi:
od; lkcholnih	din
pijač z i:	za	liter
1. naravno vino i i 'Tin tipa „bi-ser“	1,50
2. peneče vino	2.80
3. naravno žganje in medica
5,00
4. specialna vina (desertna, li-kerska in aromatizirana) ter desertne pijače, če znaša nabavna cena za liter 12	15 din 6,10
nad 15 din	9,30
5. likerji in močne alkoholne pijače, če znaša nabavna cena za liter nad 32 din	25,00
od vrednosti v %
6. piva	30	%
7. druge alkoholne pijače, ki niso zajete v točkah 1 do 6 43 %.
Drugi odstavek ostane v veljavi.
4. člen
Iz tarifne št. 5 sc točki 8 in 13 črtata, točke 9, 10, 12, 14 in 15 pa postanejo točke 8, 9,
10,	11, 12 in 13.
Drugi odstavek se črta.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. marca 1976 dalje, razen določil 2. člena tega odloka, ki se uporabljajo od 1. januarja 1976 dalje.
Številka: 421 11/76
Datum: 30. 1. 1976
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipl. ing.
MARTIN JANŽFKOVIČ, 1. r.
Občina Krško
45.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-468/74) in 160. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 19—193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 20.
2.	1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. 2. 1976 sprejela
ODLOK o davkih občanov občine Krško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Krško, plačujejo občani davke, ki se obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah zakona
o	davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39—468/74), po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi citiranega zakona in odloka.
2. člen
Stopnje davkov, ki pripadajo občini in druge določbe o dav-
kih, za katere je po republiškem zakonu o davkih občanov pristojna občinska skupščina, se določajo s tem odlokom.
3. člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti
2. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
3. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5. davek na dohodek od premoženja,
6. davek od premoženja,
7. davek na dohodke od iger na srečo.
4. člen
Davčni zavezanci obrtne dejavnosti ter intelektualnih uslug, ki niso dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov.
Glede načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe 3. odstavka 23. člena zakona o davkih občanov.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka po proporcionalnih stopnjah in skupinah katastrskih občin, in sicer:
— v II. skupini katastrskih občin	50%
— v III. skupini katastrskih občin	43 %
— v IV. skupini katastrskih občin	36%
Občinski davek od osebnega dohodka iz gozdov se plačuje v višini od cene lesa na panju 44%.
Davek se obračuna po stopnji, ki velja za skupino katastrskih občin, v kateri ima zavezanec pretežno večino katastrskega dohodka od negozdnih površin.
Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so do višine, ki ustreza 24 %, oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, ter kmetje — kooperanti, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju.
Pristojni občinski upravni organ davčne službe lahko na prošnjo zavezanca oprosti plačila davka od osebnega dohodka od gozdov tiste zavezance, ki les podarijo za javne namene, ga uporabijo za lastne potrebe ali ga podarijo drugim oškodovancem v primeru elementarne nesreče.
6. člen
Za obračunavanje in plačevanje davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli na 3 skupine katastrskih občin. Osnovo za izračun tvori katastrski dohodek zemljišč brez katastrskega dohodka od gozdov.
Območje občine se razdeli v naslednje skupine katastrskih občin:
II. skupina katastrskih občin: Leskovec, Stara vas, Mali Kamen, Dovško, Stari grad, Dolenja vas, Pesje, Drnovo, Senuše L, Veliki Podlog, Smednik, Kostanjevica, Veliko Mraševo, Sveti križ I, Cerklje I, Krška vas
I,	0(strog I, Senovo, Sremič, Rajhenburg, Stolovnik, Videm.
III. skupina katastrskih občin: Gorenji Leskovec, Kali-ševec, Brezje, Šedem. Dolenji Leskovec, Presladol, Rožno, Koprivnica, Veliki Kamen, Veliki Dol, Lokve, Armeško, Raztez, Gorica, Anže, Kosta-njek, Anovec, Pleterje, Veliki trn. Krško, Ravno, Senuše II, Raka, Površje, Sveti križ II.
IV. skupina katastrskih občin: Stranje, Dobrava, Reštanj, Mrčna sela, Orehovec, Oštrc, Črneča vas, Planina.
7. člen
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, ki prebivajo v naseljih: Zalog pri Stra-nju, Ravni log, Jevša pri Rešta-nju, Plešivec, Črešnjevec, Črneča vas, Prušnja vas, Frluga, Vrtača, Brezje, Planina pri Podbočju, Premogovci, Vrbje, Gradec, Brlog in Trebelnik, katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega
3.000,— dinarjev.
Prav tako so oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti lastniki zemljišč, ki prebivajo v naseljih: Šapula, Mrčna sela, Reštanj, Dobrava, Stranje, Gradnje, Mladje, Koča-rija, Oštrc, Ržišče, Velike Vodenice, Dolšce, Brezovica, Hra-stek, Male Vodenice, Podstrm in Ivanjše, katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2.000,- dinarjev.
8. člen
Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejav-
nosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerim skupni letni katastrski dohodek znaša od 100
—	500 dinarjev in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
9. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ali preureditev stanovanjskih in gospd-darskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov, če zavezanec vloži v te namene sredstva v višini vsaj 50 % katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000 — din, prizna naslednja olajšava:
1. za nabavo strojev in kmetijske opreme 20 5 od stroškov nabave s jem, da se olajšava prizna najdlje za dobo treh let.
Olajšava po tej točki se prizna na zahtevo zavezanca s tem, da zahtevi priloži račun ali drugo dokumentacijo o nabavi strojev ali opreme.
Ce koristnik olajšave odtuji mehanizacijo pred pretekom treh let, se priznana olajšava prekliče.
2. Za vložena sredstva z namenom preusmeritve gospodarstva (živinorejska proizvodnja, uvedba pašno — košnega sistema, melioracij) in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene 20 % od vloženih sredstev s tem, da se olajšava prizna najdlje za dobo pet let.
Olajšave po tej točki uveljavlja upravičenec s pismeno zahtevo pri pristojnem občinskem upravnem organu davčne službe v letu, v katerem je gradnja končana. Vlogi mora priložiti program preusmeritve svojega gospodarstva, potrjen od pristojne kmetijske službe.
Program za preureditev prostorov v turistične namene odobri upravni organ občine, ki je pristojen za turizem in gostinstvo.
Vlogi za odobritev olajšave mora upravičenec priložiti dokumentacijo o višini vloženih sredstev.
Če se iz priloženih dokumentov ne da ugotoviti vrednost vloženih sredstev, oceni to posebna strokovna komisija, ki jo imenuje svet za gospodarstvo in finance.
Za zavezance davka od kmetijstva, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmeta, znaša olajšava (po 1. in 2. točki tega člena) 40 % od ugotovljene letne olajšave.
10. člen
Začasno so oproščeni plačevanja davka od osebnega do-
hodka iz kmetijske dejavnosti dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za dobo 10 let,
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi — za dobo 5 let,
3. na katerih se zasadijo intenzivni sadovnjaki in sicer: a) češnje, hruške, jablane, breskve
—	za dobo 5 let, b) orehovi nasadi - za dobo 10 let,
4. ribezovi nasadi — za dobo
4	let.
Oprostitve po prvem odstavku tega člena se priznajo zavezancem, katerim je kmetijstvo edini vir preživljanja, na podlagi vloge davčnega zavezanca in izjave pristojnega organa za kmetijstvo, pod čigar nadzorstvom in navodilom so bile izvršene spremembe zemljišč.
Oprostitve tečejo od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev. Za vinograde s hibridno trto se ne morejo priznati oprostitve oziroma olajšave.
11. člen
Z namenom pospeševanja živinoreje uživajo zavezanci davka od osebnih dohodkov iz kmetijske dejavnosti naslednje olajšave:
a) če pogodbeno oddajo kmetijski delovni organizaciji letno nad 150 kg žive teže goveje živine ali svinj na 1 ha obdelovalne zemlje: v višini 25 % letnega občinskega davka;
b) če oddajo pogodbeno nad 100 kg na 1 ha obdelovalne zemlje: v višini 15 % letnega občinskega davka.
Navedene olajšave se priznajo na osnovi predložitve potrdila kmetijske delovne organizacije o izpolnitvi pogodbene obveznosti.
12. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava na odmerjeni davek od kmetijstva, in sicer:
— za otroke, ki so na rednem šolanju v kraju stalnega prebivališča staršev v višini 800,-din letno,
— za otroke, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev v višini 1.200,— din letno.
Olajšava se prizna največ do
26.	leta starosti otrok na rednem šolanju.
Olajšavo po tem členu uveljavlja upravičenec s pismeno zahtevo, h kateri priloži dokumentacijo, s katero dokazuje šolanje otrok.
Olajšavo se prizna ob letni odmeri davka in jo je mogoče uveljaviti do 31. januarja v letu, za katerega se davek odmerja.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
13.	člen
Zavezanci davka od obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek do osnov iz 10. člena po stopnji 30 %; nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz naslednjega odstavka tega člena s tem, da se navedenim stopnjam prišteje dodatnih 10 točk.
Občinski davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
osnova din			stopnja	
		do	10.000	25%
od	10.000	do	20.000	30%
od	20.000	do	30.000	35 %
od	30.000	do	50.000	39%
od	50.000	do	100.000	43'/
od	100.000	do	150.000	46%
od	150.000	do	200.000	48%
nad 200.000				50%
14.	člen Davek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
Višino pavšalnega letnega zneska, ki ga plačajo zavezanci po 1. odstavku tega člena, določi davčni organ, upoštevajoč sledeča merila:
a) pridobitno sposobnost zavezanca glede na strokovno in fizično sposobnost,
b) obseg in vrsto dejavnosti,
c) opremljenost in
č) kraj poslovanja zavezanca glede na potrošna središča.
Najnižji pavšalni letni znesek davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti znaša za posamezne stroke:
1. nekovinska — 500 din
2. kovinska, razen kovaška —
1.000	din
3; kovaštvo — 250 din
4. elektrotehnična — 1.000 din
5. kemična — 700 din
6. papirna — 600 din
7. lesna — razen kolarstva in so-darstva — 400 din
8. kolarstvo in sodarstvo - 200 din
9. tekstilna — 400 din
10. usnjarska in gumarska — 200 din
11. živilska - 500 din
12. izdelovanje in popravilo raznih izdelkov - 300 din
13. stavbarstvo — 700 din
14. obrtne, osebne in druge storitve:
a) moško in žensko frizerstvo — 500 din
b) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov — 500 din
c) mlinarstvo - 200 din
č) krpanje, pranje in likanje perila in oblek - 100 din
d) ostale obrti - 350 din Zavezancem davka v pavšalnem letnem znesku, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, se zgoraj navedeni pavšalni letni zneski povečajo za 50 %.
15. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se prizna v smislu 81. člena zakona o davkih občanov posebna olajšava v naslednjih pogojih:
- proizvodna obrtna dejavnost,
- storitvena obrtna dejavnost,
- gostinstvo.
Olajšava po tem členu se pri-/na upravičencem na pismeno zahtevo v letu, v katerem je oprema nabavljena, oziroma gradnja poslovnih prostorov končana. Zavezanec mora zahtevku priložiti dokumentacijo o višini vloženih sredstev.
Olajšave po tem členu se priznajo samo zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod pogojem, da pristojni občinski upravni organ davčne službe poslovnim knjigam ni odrekel verodostojnosti.
16. člen
Občan, ki začne prvič obratovati na osnovi obrtnega dovoljenja in opravlja uslužnostno dejavnost, je oproščen plačevanja davka oc( osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti v prvem letu poslovanja.
Zavezanci - občani, ki so stari:
moški nad 65 let in ženske nad 60 let, pa opravljajo uslužnostno obrtno dejavnost in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oproščeni plačevanja davka od obrtne dejavnosti.
17. člen
Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v na-
daljnjem besedilu: davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam, ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ali imajo pri njih dohodke od postranskih kmetijskih dejavnosti, ki niso zajete v katastrskem dohodku. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe
o	delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnih delodajalcih.
Osnova za odmero davka po odbitku je celotni dosežen dohodek brez upoštevanja kakršnihkoli stroškov.
18.	člen
Davek po odbitku se plačuje za naslednje vire dohodkov po (stopnjah:
1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih prejemkov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči -10%
2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti, z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti -20%
3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi
o	delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke, od dohodkov doseženih po 3. in 4. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov - 25 %
Tega davka ne plačujejo kmetijske delovne organizacije od dohodkov, ki jih izplačujejo sezonskim delavcem^ za obiranje hmelja, sadja, grezdja, za redčenje sadja, žetev in vezavo trte ter delovne organizacije za zbiranje odpadnega materiala (železo, papir, steklo itd).
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
19.	člen
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek iz osebnega dohodka do višine 10. člena po stopnji 30 %. Nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz naslednjega odstavka tega člena s tem, da se navedenim stopnjam prišteje dodatnih 10 točk.
Občinski davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah:
osnova din	stopnja
do 10.000	25%
od 10.000 do	20.000	30%
od 20.000 do	30.000	35%
od 30.000 do	50.000	39%
od 50.000 do	100.000	43%
od 100.000 do	150.000	46 %
od 150.000 do 200.000	48 %
nad 200.000	50%
20. člen
Zavezancem davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti ali ker ne opravljajo storitev poln delovni čas in niso dosegli letnega dohodka po odbitku stroškov 25.000.— dinarjev, se odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.
Pavšalni letni znesek davka ne more biti nižji od 400.— dinarjev in ne višji kot bi znašal po veljavni davčni stopnji odmerjen davek od dohodka
25.000,— dinaijev.
21. člen
Občinski davek od osebnega
dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 25 %.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEH NIČNIH IZBOLJŠAV
Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, ki se plačujejo od vsakega posameznega dohodka, se obračunava po stopnji 20 %.
Zavezanci, ki dosežejo dohodke od patentov in tehničnih izboljšav, so oproščeni tega davka.
23. člen
Ne glede na določilo 22. člena tega odloka se določi stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic 35 % za naslednje vrste dohodkov:
1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3. artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah;
4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
VI.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA
24. člen
Zavezanec za davek na dohodke od premoženja je občan, ki ima dohodke od nepremičnin, od premičnin ali drugega premoženja, če od takih dohodkov ne plačuje drugega davka.
25. člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih osnovah in stopnjah: osnova din	stopnja
do 10.000	25%
od 10.000 do	20.000	27%
od 20.000 do	30.000	30%
od 30.000 do	50.000	33%
od 50.000 do	100.000	35%
od 100.000 do	150.000	40%
od 150.000 do	200.000	45 %
nad 200.000	50 %
26. člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če so potekla 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena ali če vrednost premičnine ob prodaji ne presega
5.000	din.
poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, se pa prizna 30 % stanarine kot strošek za vzdrževanje in upravljanje.
28. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov v višini 50 % od doseženega dohodka.
29. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 3.000,- din letno.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko organizacije, ki je v občini zadolžena za oddajanje opremljenih sob, se prizna posebna olajšava v višini 50%.
Priznanje olajšave po prejšnjem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto, h kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob.
Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kakšen drugi način, se omenjena olajšava ne prizna.
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
30. člen
Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1. tovorna, cestna, motorna in priklopna vozila ter kombi vozila;
2. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe).
Davek od premoženja plačujejo tudi občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete in posedujejo gozdna zemljišča, katerih površina presega
0,50 ha. Davek plačujejo od celotne površine gozdnih zemljišč. Davka ne plačujejo lastniki, katerih skupni čisti dohodek v letu, za katerega se odmerja davek, ne presega
20.000,— dinarjev in skupni čisti dohodki vseh družinskih članov niso dosegli 10.000,-dinarjev letno na družinskega člana.
31.	člen Davek od premoženja iz 1. točke prejšnjega člena se določi v letnih zneskih glede na vrsto vozila, nosilnost, število konjskih moči oz. delovno prostornino motorja in sicer:
22.	člen Osnova za davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic je osebni dohodek iz naslova avtorskih pravic in tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
27.	člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60% stanarine kot amortizacija in stroški vzdrževanja. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem
1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost:
do 3 tone — 1.000 din od vsake začetne tone,
od 3 do 4 tone - 5.000 din, od 4 do 5 ton — 8.000 din, nad 5 ton — 8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti.
2. Za delovna vozila - ne glede najiosilnost in težo 120 din.
3. Za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki tega člena.
4. Za delovne priklopnike •*-ne glede na nosilnost in težo 60 din.
5. Za vlečna tovorna vozila:
a)	traktorje	din
do 25 KM	120
nad 25 do 40 KM	170
nad 40 do 63 KM	220
nad 63 KM	270
b)	za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki tega člena.
6.	Za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
ccm	din
nad 125 do 250	30
nad 250 do 500	40
nad 500 do 1000	50
nad 1000	60
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več.
7.	Za kombije glede na delovno prostornino motorja, in
sicer:
ccm	din
do 900	500
nad 900 do 1350	800
nad 1350 do 1800	1100
nad 1800 do 2500	1400
nad 2500 do 3100	1700
nad 3100	2000
Davek od premoženja iz 1. točke prejšnjega člena tega odloka se ne plača od vozil, ki se pretežno uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.
32. člen
Davek od premoženja iz 2. točke 30. člena plačujejo občani, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, oziroma uživalci stavb.
Davek se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem.
Osnova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotovi po merilih in na način, določen s tem odlokom.
33. člen
Vrednost stavbe se ugotovi
po naslednjih merilih in načinu:
— po poprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti,
— po gradbeni izvedbi stavbe,
— po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lož, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe.
34.	člen
Glede na gradbeno^ i/vedbo se na vrednos; 1 m* koristne stanovanjske površine, o o ločene v 37. členu tega ouloka in ob upoštevanju določh 33. člena tega odloka uporabi količnik:
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski z masivnimi stropi, količnik 1,00
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70
— ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60.
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljena po 1. odstavku tega člena, se zmanjša:
— pri kletnih prostorih za — 75%
— pri ložah za - 30 %
— pri balkonih za — 75 %
— pri mansardnih prostorih za - 20 %
— pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih, za — 50%
Vrednost 1 m2 koristne površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena, se poveča za 25 % ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe, ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
Površina nezgrajenih podstrešij se ne vrednoti.
35.	člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb. Ta se ne spreminja, razen v primerih iz 37. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
36.	člen
Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, ali so šele postali davčni zavezanci od novozgrajenih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija, oziroma ko so stavbo pričeli uporabljati.
Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava.
37. člen
Ugotovljena vrednost stavbe,
ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 povečala za več kot 20 %.
V	takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih.
38. člen
Davčni zavezanci davka na posest stavb, ki prebivajo v višinskih krajih, navedenih v 7. členu odloka, ne plačujejo davka od stavb.
Olajšave, priznane po tem členu, se ne priznajo lastnikom počitniških stavb (vikendov) in garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami.
39.	člen
Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
— od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž — 0,12 %
— od poslovnih prostorov — 0,20 %
— od počitniških hiš —
0,50 %
40.	člen Poprečna gradbena cena za
1	m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljena za leto
1973. znaša 2.460 dinarjev. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga /.a izračun davčne osnove ja leto
1974.
41.	člen Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
VIII.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
42.	člen Zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo je občan in zasebna pravna oseba, ki v Sloveniji pri igrah na srečo zadene dobitek v vrednosti preko 500,— dinarjev.
Davek na dobitke od iger na srečo se plača po stopnji 10 %.
IX.	OSTALE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen Davčni zavezanci morajo vložiti napoved za odmero davka najpozneje do 31. januarja za preteklo leto, če ni z zakonom drugače določeno.
44.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ;i1i obročno plačevanje dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog, oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev.
2. Če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za
6	mesecev, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini, zaradi večjih elementarnih nezgod (požar, pogin živine in slično).
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena.
45.	člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
46. člen Pooblašča se izvršni svet občinske skupščine, da v smislu 224. člena zakona o davkih občanov na obrazložen predlog pristojnega občinskega upravnega organa davčne službe odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali delno odpiše, če bi se z izteijavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
47. člen Pristojni občinski upravni
organ davčne službe lahko od zavezanca zahteva poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v smislu 233. člena zakona o davkih občanov, če je davčni dolg starejši od šest mesecev od zapadlosti.
48. člen Občan lahko dobi dovoljenje
za opravljanje gostinske dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje, poleg tega pa mora predložiti pismeno izjavo vsaj enega občana, s katero le-ta prevzame poroštvo za njegove davčne obveznosti, če ne bi bilo mogoče obveznosti davkov niti prisilno izterjati iz premoženja občana, ki prosi za dovoljenje gostinske dejavnosti.
Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja za celotno premoženje poroka in njegove osebne dohodke do višine, kot to dovoljujejo predpisi.
Davčni organ lahko glede na okojiščine primera zahteva, da se porokove obveznosti zavarujejo z vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi v korist občine Krško.
58-793/75) in 160. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 19—193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne
20.	2. 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. 2. 1976 sprejela
ODLOK
0 spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
-	(Skupščinski Dolenjski list št. 2-19/73,	9-125/73,
1 — 14/74 in 14-171/75) se v tarifi št. 1 stopnja „4 %“ nadomesti s stopnjo „3
2. člen
V tarifi št. 2 se v 1. točki znesek 1,20 din nadomesti z zneskom 1,50 din.
V tarifi št. 2 se v 3. točki znesek 4.50 din nadomesti s stopnjo 15%.
3. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu; 1. člen odloka se uporablja od 1. januarja 1976, 2. člen odloka pa se upo-rabjja od dneva sprejetja. Številka: 1-421-3/76 Datum: 20. 2. 1976
Predsednik občinske skupščine Krško: SILVO GORENC, 1. r.
49. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list številka 9-123/73, 12-142/74 in 5-57/75).
50. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
Številka: 4-422-12/76
Datum: 20. 2. 1976
Predsednik občinske skupščine Krško: SILVO GORENC, 1. r.
46.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov ifi storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 'št.
33-316/72,	55-491/72,
28-377/73,	36-547/75,
47.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) in 160. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 19—193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 20.
2.	1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. 2. 1976 sprejela
ODLOK o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu in urbanističnem redu za območje občine Krško
1.	člen
Z namenom, da se namembnost površin prilagodi obstoječim in nastalim potrebam, se območje med cesto Senovo — Brestanica in Dovškim poto-
kom (v razdalji pribl. 300 m od križišča „Kunej“) predvidi za industrijo.
2. člen
V	prvem členu navedeno se označi v grafičnih prikazih urbanističnega programa.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-350-2/76
Datum: 20. 2. 1976
Predsednik občinske skupščine Krško: SILVO GORENC, 1. r.
Občina Metlika
48.
Na podlagi 1., 4., 5. in 11. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) in 219. ter 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne
13.	2. 1976 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/73 in z vsemi nadaljnjimi spremembami) se v tarifni številki 1 stopnja „4 % nadomesti s stopnjo 3 %“ in doda nov stavek, ki se glasi:
,.Na promet z rabljenimi osebnimi ali tovornimi avtomobili pa je stopnja 4
V tretji točki opombe tarifne številke 1 se drugi odstavek črta in doda dva nova odstavka, ki se glasita: „Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, ki ustreza prometni vrednosti; če
ta ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebiva-lišče.“
2. člen
V	tarifni številki 2 se točka 1 spremeni in se glasi:
1.	naravnega vina in vina tipa „Biser“ 1,50 din.
3. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. marca 1976, razen tarifne številke 1, stopnje 3 %, ki se uporablja od 1. januarja 1976.
Številka: 421-5/72
Datum: 12. 2. 1976
Predsednik občinske skupščine Metlika: FRANC VRVIŠCAR, 1. r.
49.
Na podlagi 246. člena statuta občine Metlika in 3. ter 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. 2. 1976 sprejela
ODLOK o pogrebnih svečanostih na območju občine Metlika
1. člen
S	tem odlokom se določa vrstni red pogrebnih svečanosti na območju občine Metlika in zagotavlja slehernemu pokojniku dostojen pogreb.
2. člen
Od vsakega umrlega občana se skupnost in sredina, v kateri je pokojnik delal in živel, dostojno poslovi. Izjema je le v primerih, ko gre za pokop v ožjem družinskem krogu.
3. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnika z mrliškega odra v mrliški vežici oziroma na pokojnikovem domu, ali ko mrliški voz pripelje pokojnika na mesto, od koder se začenja pogrebni sprevod.
4. člen
Če pri pogrebu sodeluje godba, zaigra ob začetku pogrebnih svečanosti uvodno žalostinko. Sledi kratek, topel in človeško občuten nagovor predstavnika krajevne skupnosti, v kateri je
imel pokojnik svoje zadnje prebivališče.
5. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, pokojnikovega doma ali od določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
V mestu Metlika se mora pogrebni sprevod odvijati od mrliške vežice do pokopališča.
V mestu Metlika se pokojnik pripelje v mrliško vežico:
— iz stanovanjskih blokov v treh urah po smrti in
- iz zasebnih stanovanjskih hiš najpozneje dve uri pred pričetkom pogrebnih svečanosti.
6. člen
Na čelu sprevoda hodi zastavonoša, ki nosi praviloma slovensko zastavo z žalnim trakom. Udeležbo drugih zastav in praporov v sprevodu določijo družbeno-politične organizacije in krajevne skupnosti.
Za zastavo gredo prapori, odlikovanja in priznanja pokojnika. venci, godba (če je navzoča), pogrebni voz s krsto, najožji svojci pokojnika in nato ostali udeželenci pogreba.
Če se pogreba udeležujejo organizirane uniformirane enote (gasilci, pripadniki JLA) gredo /a zastavo, prapori in drugimi civilnimi obeležji.
Če pogrebu prisostvuje predstavnik verske skupnosti, gre le-ta pred krsto s pokojnikom. Neposredno pred predstavnikom verske skupnosti gredo cerkvena obeležja.
7. člen
Ko pride sprevod do groba, odloži moštvo vence ob grobu, položi ob spremljavi godbe krsto s pokojnikom v grob, nato pa se moštvo odstrani. Pri odprtem grobu ostanejo zastavonoša in praproščaki. Sledijo še poslovilni govori predstavnikov delovnih in družbenih organizacij ter društev. Po končanih govorili zaigra godba žalostin-ko, nakar sledi zadnji pozdrav z zastavo in prapori.
Če je pri pogrebu prisoten predstavnik verske skupnosti, lahko opravi svoj obred po prihodu na pokopališče, nakar opravijo svoje sodelovanje in program druge organizacije in društva, ki sodelujejo pri pogrebu.
8. člen
Če pri pogrebnih svečanostih
sodeluje tudi častna straža z
lovskim ali vojaškim orožjem,
da bi izstrelila častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena polna
varnost občanov, za kar je od-
govoren vodja enote.
Častna salva se izstreli ob spuščanju pokojnika v grob.
9. člen
Pol ure po končanem pogrebu se grob obvezno zasuje.
10. člen
Če se pokojnik upepeli, se praviloma opravijo pogrebne svečanosti pred prevozom pokojnika v krematorij, na pokojnikovem domu ali pred mrliško vežico. Na željo svojcev pokojnika pa se lahko organizira tudi za pokop žare svečan sprevod.
11. člen
Krajevne skupnosti in družbeno-politične organizacije določijo govornika, ki se v imenu skupnosti poslovi od pokojnika.
12. člen
Krajevna skupnost ali druga
organizacija, ki opravlja pogrebno službo, je dolžna o datumu in uri pogreba pravočasno obvestiti delovno organizacijo, v kateri je bil pokojnik zaposlen ter družbeno-politične organizacije in društva, katerih član je bil.
13. člen
Kdor ravna v nasprotju z določili 5., 6., 7. in 12. člena tega odloka, se za prekršek kaznuje z denarno kaznijo:
- pravna oseba — od 500 do
4.000	din
- odgovorna oseba pravne osebe - od 100 do 600 din
- posameznik (fizična oseba) — od 100 do 600 din
14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 512-4/75
Datum: 12.2. 1976
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČAR, 1. r.
50.
Na podlagi 10. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 246. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. januarja 1976 sprejela
ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o uskladitvi osnov in meril za določanje stanarine v letu 197 S
1.	člen
Stanarina, določena z odlokom o uskladitvi osnov in meril
za določanje stanarine v letu
1975,	velja tudi v letu 1976 in sicer za čas, dokler ne bodo v skladu z 10. členom zakona o stanarinah usklajene osnove in merila za določanje stanarine za leto 1976.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januaija 1976.
Številka: 016-5/75 *
Datum: 13. 1. 1976
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČAR, 1. r.
Občina Trebnje
51.
Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in na podlagi 155. člena statuta občine Trebnje sta zboi združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine Trebnje na seji dne
12.	2. 1976 sprejela
ODLOK
o	spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Trebnje
1.	člen
V	Odloku o davkih občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/74 in 5/75) se 11. člen spremeni tako, da se glasi:
..Zavezancem davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter so kmetijsko zdravstveno zavarovani, se prizna posebna olajšava za:
preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za preusmerjanje gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo, za uvedbo pašno-košnega sistema, za agro in hidro melioracije in ureditev zemljišč ter za nabavo posameznih strojev in kmetijske opreme. Olajšava se prizna od odmerjenega davka po 1. odstavku 6. člena tega odloka glede na višino vloženih sredstev in sicer:
višina vloženih sredstev nad do 5.000	20.000
20.000	50.000
50.000	80.000
80.000 120.000
120.000
Zavezancem davka od kmetijstva. ki niso kmetijsko zdravstveno zavarovani, se olajšava prizna v višini 65 %, ugotovljene po prejšnjem odstavku.
Olajšava se prizna na zave-zančevo vlogo, kateri je potrebno za vložena sredstva po 2. odstavku priložiti ureditveni program, potrjen od kmetijske strokovne službe in izjavo tega organa, da so bila dela izvršena pod strokovnim nadzorstvom oziroma ustrezno dokumentacijo o višini vloženih sredstev po programu kmetijske strokovne službe. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, lahko uveljavlja zavezanec do
15.	februarja po preteku leta. v katerem je davek odmerjen. Če jc zahtevek vložen pozneje, se olajšava za preteklo obdobje ne prizna.
Č e upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje ali kmetijsko opremo ali so mu prenehali pogoji, pod katerimi mu jc bila priznana olajšava, ta olajšava preneha v letu odtujitve oziroma, ko izgubi pogoje.
Pred iztekom amortizacijske dobe za kmetijske stroje in opremo se olajšavo ne more priznati pri ponovni nabavi enakih vrsi strojev ali opreme. Amortizacijska doba se ugotavlja na način, ki velja za vrednotenje in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov.
2. člen
V odloku o davkin občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 10/74 in 5/75) se v 14. členu besedilo „oddelek za gospodarstvo in Finance pri občinski skupščini14
3. člen
V 2. odstavku 15. člena se davčne stopnje spremenijo tako. da znašajo:
če znaša davčna
osnova din		stopnja
nad do		'Z
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	'0.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000	4. člen	50
20. člen se spremeni tako, da se glasi: ,,Davek iz obrtnih de-
znižanje od odmerjenega davka
50 % 2-letno 60 % 3-letno 80 % 3-letno 80 % 4-letno 100 % 4-letno
Javnosti po odbitku se za dolo-,čene vire dohodkov plača po _ naslednjih stopnjah:
po stopnji 10%
1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in po-
'dobno,
od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu,
od prejemkov zavarovalnih poverjenikov,
od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtor-
1	skih pravic,
od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči,
od dohodkov od domače obrti in
od dohodkov, doseženih s prevozi mleka do zbiralnih mest;
po stopnji 20 %
2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov,
od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike,
od dohodkov potujočih zabavišč,
od dohodkov, doseženih z 'opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, razen od dohodkov, doseženih s prevozi mleka;
po stopnji 25 %
3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije,
od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmeijih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke, od dohodkov, doseženih po
3.	točki prvega odstavka 76. 'člena zakona o davkih občanov.
Davka od obrtnih dejavnosti po odbitku so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim,
in od dohodkov, doseženih z zbiranjem	odpadnega	mate-
riala."
5. člen
V 23.	členu se	stopnja
„15 %“ nadomesti s „25
6. člen
V 24.	členu sc	stopnja
„15 %“ nadomesti z „20 %“.
7. člen
V 26t členu se besedilo „svet občinske skupščine, pristojen za izobraževanje in kulturo" nadomesti z „izvršni svet skupščine občine“.
8. člen
27.	člen se spremeni tako, da se glasi; ..Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: osnova din	stopnja
do 10.000	25%
od 10.000 do	20.000	30%
od 20.000 do	30.000	35%
od 30.000 do	50.000	39 %
od 50.000 do	100.000	43 %
od 100.000 do 150.000	46 %
od 150.000 do 200.000	48 n/
nad 200.000	50	%
9. člen
V 28. členu se črta besedilo: in če vrednost premičnin ob prodaji ne presega 5.000 din“.
10. člen
41.	in 42. člen se črtata.
11. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pase od 1. januaija 1976, razen določb 4., 5. in 6. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve.
Številka: 422-02/69 -1
Datum: 12. 2. 1976
Predsednik skupščine občine: SLAVKO KRŽAN, 1. r.
52.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72,	29/72,
55/72,	28/73,	36/75 in
58/75) in 155. člena statuta občine Trebnje sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Trebnje na seji dne 12. 2. 1976 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov. ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/73, 5/73, 14/73, 1/74 in 12/75) se v tar. št. 1 stopnja „4 %“ nadomesti s stopnjo „3 %“ ter doda nov stavek: „Od prometa z rabljenimi osebnimi in tovornimi avtomobili 4 %“.
3.	točka opombe pa sc spremeni tako, da se glasi:
„Po tej tarifni številki se plačuje davek od preprodaje novih in rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta ustreza prometni vrednosti. Če ta ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davek se plača v korist družbe-no-politične skupnosti, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče."
2.	člen
V tar. št. 2 se točka 1 spremeni in se glasi: „1. naravnega vina in vina tipa „biser“
1,50 din“
3. člen
Stopnje davka iz 1. člena tega odloka veljajo od 1. marca
1976,	uporabljajo pa se od 1. januarja 1976.
4. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 421- 02/68 1
Datum: 12.2. 1976
Predsednik skupščine občine:
SLAVKO KRŽAN, 1. r.
Občina Ribnica
53.
Na podlagi 19. in 40. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. 1. SRS, št. 21/75) in na podlagi 280. člena statuta občine Ribnica ter 202. in 203. člena statuta občine Kočevje, sta občinska skupščina Ribnica na svoji seji družbeno-političnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1975 in občinska skupščina Kočevje na seji družbeno-poli-tičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1975 sprejeli
ODLOK o imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja
Družbeni pravobranilec, katerega sedež bo v Ribnici, bo deloval za območje občin Ribnica in Kočevje.
/a družbenega pravobranilca samoupravljanja se imenuje: Janez PICEK, dosedanji tajnik v tovarni stavbnega pohištva INLES TOZD Ribnica.
Številka: 111 -6—75 01 Datum: 22. 1. 1976
Predsednik občinske skupščine Ribnica: CIRIL GRILJ,1. r. Predsednik občinske skupščine Kočevje: inž. SAVO VOVK, 1. r.
IGN0RANTIA LEGIS NEMINEM EXCUSAT so rekli že stari Rimljani, pri nas pa velja:
NEPOZNAVANJE ZAKONA NIKOGAR NE OPRAVIČUJE!