i* rut" vitli ln ,„i"lkov -YEAB X. [prašanje moke kruha bo kmalu rešeno. ^UUNTJEm BORZIJANI KOREJO NAVIJATJ CEN. Lucija proti živilski predlo-i ie pripravila ameriško ljudstvo ob lep denar. Viihjngtoa, D. C. - Odkar je |S&a tetueljua cena 12.20 torij pštiiiee, prihajaj* nuj-bwjše vesti v svet e krušni T Medtem, ko nekateri pra-i, da bo stal 'hlebec, ki tehta J^jst unč ixl do deaet trdijo drugi, da bo stal ki tehta 14 unč, k- pet cen-In da bodo pek i imeli Up Mi' 0 krušni ceni ugibajo ravnota- v. o pfolttui t-cni, ill to u-Unjf Ik) trajalo, dokler cena ne , določena. Kaki obstoji, da cene ne bodo nli« na iioriiialo pred vojno in ittnejo nad norma lo se nekuj let > vojni, ker je mnogo sveta o -itoseuega in se prehod i/, voj-v normalne razmere ne more gviti v par mesecih. V letu 1912 je stal bušelj pšo-le 72 centov, (.'ena je šla ma-navzgor pred izbruhom svetov- 1 vojne. l*o izbruhu svetovne p" je pa rastla cena z neznan- hitrieo. Zavezniki so bili od-ai od Kissije, ki je preti vojno navila precej svojega pridelku trg. Na morju so pričele neni-i potapljače potapljati ludje, ikiiene s pšenico za zaveznike wvtralce. Vsaka ladja, ki je m dno »e znižala zalogo pee «i« navila cene navzgor. Špe-slautje in horzijaiici so izrabili rodim priliko in navijali cene, je bila groza." Dne prvega jit-1917 je stal Itušelj {menice oeiitov. 1'šeniea je dosegla najdimo in špekulant ie ur borzi-i io obetali, da pojde bušelj wicf na tri dolarje, ker je ostal iji pšenični pridelek daleč kl norma lo. Vlada jc spoznala nevamoot, ki rihija od špekulantov in borzi -acn, izdelala je takozvano ži-kko predlogo its jo predložila "gc'su, du ustavi navijanje i 1'redlogu jc bila vee tednov kongresu in nekateri senatorji ivwini parlament urnimi sred-obstrufirtli proti nji. Ob-nkcijonkiti so se pojavili tudi abomiei. Obštriikeija v končuje pripravila ameriško Ijud-pi ok lep denar, ker ni bilo za-■tep hiedstva, da z njim u -r;j« špekulacijo /. najpotreb -tou ljudskim živežem. je preprečena špekulaci- • Živilski upravitelj ni določil le lr'a ličnico, ampak določi tu-*fio /a moko in kruli. Vetetrici, ki tržijo /. moko, do-loblaMVHia dovoljenja in tu do-"^"ja M- kmalu rn/.šitij<» tudi Ssnjs« trgovce, tako, da bo ■ *lsda popolno nadzorstvo * ,rK"\ni() / moje PROSVETA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote ISIS, at tt« iMt-offlM ts« Act at OMptM of MarehS, ISIS. CHICAGO, ILL., TOREK 4. SEPT EM R A (SEPTEMBER) 1917 STEV.—NUMBER 207. k- Letos |e pridelek krompirja nad pormalo. NAKUPITI IN HRANITI OA BO TREBA V JESENI. Špekulante je treba držati proč od trga, da ne bodo cene so pet oderuške. Chicago, 111. — Ilarry A. Wlico-ler, živilski upravitelj za drŽavo Illinois, jo razodel načrt, po katerem bodo občine shranile miljone bualjcv krompirja v shrambah. Na ta način 'hočejo špekulante in oderuhe odpraviti s trga in ohraniti krompirju prilično ceno. 11. A. Wheeler je Eugene It. Piku, mestnemu kontrolerjui pisal pi • smo, v katerem priporoča, da mesto Chieago da $200,000 predujma za nakup prompirja, ki ga potem shranijo v shrambah, da ga ne pokupijo špekulantje. Krom -pir ostane v shrambah do spomladi leta 1918. Wheeler navaja v svojem pi -sinu, da živilska uprava upa, da mesto preskrbi shrainibe, v katerih shrani večjo množino krom -pirja, da ga bo mogoče spomladi prodajati revnim slojem po nizki ceni. Ves pridelek krompirja v Združenih' državah cenijo na 45,-000,000 busljev, kar znese bušljev na prebivalca. Pridelek jo torej mnogo večji, kot ga jc mogoče vzkladišeiti pod danimi razmerami i. Če občine ne pokupijo krompirja, bo v jeseni padla cena pod normalo, ki pa spomladi, mogoče že sredi zime, spleza zopet tako navzgor, da bodo revni sloji prav občutno zadeti. Nuj vee krompirja pride na trg koncem oktobra in v začetku novembra. To je važno tudi za delavske sloje. Delavec, ki ima prostor, da lahko hrani krompir, in toliko denarja, da se lahko z njim preskrbi do apmnladi, naj ga ku-pi v jeseni na trgu, ko bo cena najnižja. S takim ravnanjem si bo lahko prihranil nekaj dolarjev ki imajo v današnji draginji zanj velrko vrednost. Ko je bil lani v jeseni bušelj krompirja po osemdeset centov, ni nihče verjel, da »pleza cena v pur mesecih na Štiri dolarje. Marsikdo se je potem kcsaJ, zakaj sc ni založil z njim, ko je etna po -stala oderuška. Vsakdo, ki se preskrbi s krompirjem v jeseni, pomaga še večjim siromakom, kot jc on, ki nc morejo kupiti krompirja, ker nimajo denarju- Kolikor več krompirja pokupijo družine v jeseni, toliko manj povprašujejo po njem po zimi in spomladi na trgu. Apekulantje so vsled tega primorani prodati krompir po prilični ceni, če nočejo, da se jim spridi. Premogovniški baroni še ne dalo miru. Z NIČEVIMI IZGOVORI NAPELJUJEJO VODO NA SVOJ MLIN. CO. Ct CARISTICNA ZAROTA ODKRI TA V RUSIJI. •Petrograd, sept. — V Moskvi so odkrili protirevoiueionarno in uionarfciHt&no zaroto, katere na- WATEUa ZA KROMPIR men je bil, organizirati rcvolto v DOBIMO. JN®, HL v n,*«, (|fl w. |,'J" v,,|'l*o množino krompirja :' i«• i k »pada ti, li an ji- ravnatelja za krom-*K1 Pi*vzsint nadzorstvo nad ^ pndehco,., krompirja, iz krtini« M. j,, ravnokar vrnil ki u» je gveanJ *' "Prtviirlj II.H.vor ime no- J***"1 odbora /.u •T' » w«*hinfUHt«t j«- iinil H'-wrjem. *°diJof da Mm etrogradu, aretirati provizori-ene ministre in posaditi pregna nega earja nazaj na prestol. Pro vizorična vlada je dobila včeraj poročilo o zaroti. Aretiranih je bilo mnogo oseb, častnikov in ci ril into v v Moskvi,* Petrogradu in drugod po deželi. Zarota je bila precej raaprežena, toda središče jc bile menda v neki vili blizo Petrograda Kerenakij osebno vodi nadaljno preiskavo. Imena do zdaj aretiranih kolovodij drže v I tajnosti. m* 4» • M na debelo tržijo n krom I ORGANIZIRANO DELAVSTVO I' " »nn oblastvena dovo-1 OBSOJA AKOUO 00 In,do vzklsdUči- VERNEEJEV, pojde vrt IlU' _ Chieago, IU. - "Delavska fe nuiKI DRŽAVI ČIV AVI | deracija" v Chiesfu je sprejela ODPRO RUDNIKE I protest proti govemerjern držav t^ j Illinois, Minnesota in Wi***** N ^ Ethika — v ,jriavi f j v katerem obsoja pre|»oved za 1: Namenile razme-' i**lpeo rudnike •d ust ri ji. Tsko izjav-I raiu.,^.,. Margie, ki '" 4 M-vertti Me- zborovanje. . Rezolisrijs pove, ds se "Delav ska federaeija" ne stiinja s pe< frstično akeijo, UkU zsfovarjs ie svobodo govor s in abarovalno svoIhkIo Jeze se nad zvezno obrtno komisijo radi določenih produkcijskih troškov. Chieago, IU. — Ko je predsednik Wilson določil cene zu premog, se je oziral ua produkcijske tro»ke, ki mu jih je predložile zvezna obrtna kmniNija. K tom troškom so doduili 50 centov jiro-fita in tako je bila določena ma -knimalna cena za premog. Obveetili so pmisednika, da je petindvajset centov profita pri toni premoga zadovoljivo za normalne čase. Predsednik je podvojil ta profit zu vojni čas. 'Nekateri premogovniški baroni so zadovoljni s to ceno, drugi po zabavljajo in stokajo, da bodo morali zapreti rudnike ker se ne izplačajo. Olede doloeenegai profita ue morejo nič očitati, zato pa prihajajo na dau z izgovori, da zvezna obrtna komisija ni pravilno ocenila produkcijskih-stroškov iu ds se jim godi velika krivica. (leorge H. Cualuing, urednik Black Diamomla, ki jc glasilo premogovniških baronov, je ds jal: "'Zvezna obrtna komisija ims nktančue produkcijske tn/ške do 1. niarca. Te so predložili pred -sedniku kot prave produkcijske t roške za sedanji čas. Proračun ni pravičen radi teh vzrokov: O-peratorji ae niso trudili do marca pomnožiti produkcij«. Niso razširili tudi svojih podjetij. Takrat so izvedeli, da je treba pomnožiti produkcijo in razširili so podje: tja. Material so je podražil iu de-avske mezde so \1sokc. Vsake novo poslopje in stroj, ki ga jc bi-o treba postaviti, stane mnogo več kot prej. Vse to sc je zgodilo po prveui marcu iu proračun zvezne obrtne komisije no i/kazujc teh stroškov. Velik del novo vloženega kapitala, ki je bil vložen, da pouinože produkcijo, »e mora tako amortizirati v času vojne, d i kapital nosi, ko se vrnejo normalni časi. Tega ni vpoštcvala zvezna obrtna komisija pri svojem pro-raeilnu." iPo teh solzah nušteva Cushing du so sc operatorji v Coloradu, ditftriktu Appaliuhiauakega gorovja, Tennessee in Kentuekyju pritožili, du obrtna komisija ui preiskala produkcijskih stroškov. Kar Ousbing govori o novih troških po prvem marcu, je mo • goče resnično s profit a rskega stališča. Razširjenje obrta niso s. nikjer prišteli k produkcijskim troškom, ampak k naloženemu kapitalu, od katerega vsako lito odbijejo toliko odstotkov, kolikor so obratne naprave manj vredne, lu če je predsednik po nasvetu obrtne komisije pri toni premoga določil 25 centov vee profita v vojnem kot v normalnem času, so kriti tudi ti t roški. Cushhigova jokav os t ima na • men prikazati javnosti, da se pre-niogovn&kim baronom godi velika krivica in da je to krivico izvršila obrtna zvezna komisija z napačnim proračunom. Pri pa nietnifli ljudeh ne bo dosegel nič, ksW znano le ds znajo v zvezni obrtni komisiji ravnotako raču-usti kot Cushiiig in premogovniški baroni. Ravnotako so jokali železniški baroni, ko je bila ustanovljena meddržavna trgovaka kowimja in ji je bila izročena oblast, da dolo-H iaantan Ljadstvo ss je kmalu prepričalo, »ls j« meddrla% mu tr • govska komisija velik blagoslov zanj, ker ga brani pred profi • tsrstvom premogovniških bero-nov. PLEMENSKI IZOREDI. Lazing ton, K J - Po uliesh v liesrngioiiu pstrulirsjo vojaki, ds preprečijo pretepe med zsrnorei in vojaki. Oblsati izjavljajo, ds mi kos aHuseiji. 80-odstotni davek na vo|ni profil odklonjen. ZANJ JE OLASOVALO 17 SE NATORJEV, PROTI PA 62. Ritko za povišanje davka vodila senatorja La Pollette in Johnson. Waahington, D. C. — Senatorji, ki so zahtevali iu predlagali, ds povišajo davek na vojni profit, da tako misijo težji kotyec davčne butare oni, ki iuiajo največ profit u od vojne, niso dosegli uspeha. Senator Johnson iz Kulifornije je predlagal, da gre osemdeset odstotkov od vojnega profilu za davek. Za njegov predlog je glasovalo 17 senatorjev, proti pa t>2. Izid glasovanja dokazuje, da bo najbrž sprejet kompromisni predlog finančnega odseku, ki določu, du gre šeetdeact odstotkov od vojnega profita za davek. Heuatorji, ki so zagovarjali predlog, da naj gre osemideeet odstotkov od vojnega profita za davek, pravijo, da je omaga ua njih strani. (V bi ne zagovarjali vi-scikega obdavčenja vojnega pro • fit a, bi finančni odsek nc prišel z novim predlogom in uc povišal davka na vojni profit do šestdeset odstotkov, kar prinese ^»00,000,- 000 več v davčno blagajno. Po porazu Johusosiovoga predloga jc acnator La Follette takoj predlagal, da gre dva in sedemdeset odstotkov od vojnega profita Sa davek. O predlogu je takoj pričela debata, ki ipa ni bila končana v soboto zvečer. fionatorja La Follette iu Johnson sta v dolgih govorili iu s prepričevalnimi besedami zagovarjala povišanje davka na vojni profit. Odgovarjali so njima senatorji Lodge, Nimmons in Penrose. Senator La Follette je dejal t "Bilo bi nazadovanje sedanje civilizacije, če ne preprečimo tako daleč, kot iniauao moč, če en razred naši1!! državljanov, ki je majhen, neizmerno olw>gati z vojno, drugi razred ki ju mnogo vdčji, pa osiromaši valed vojne." Senator Lu Follette je povdaril, da znaša po zadnji cenitvi zaklad-niškega tajnika vojni profit za to leto $4,100,000,000. Vlada potrebuje denar iu za to je treba ob davčiti vojni profit. "Vojna Im trajala letošnje leto ali pa ne," jc rokel La Follette. "I'« ne bo trajalu skozi vse Iel o, tedaj je vlada izgubila vaak dolar, ki gu nismo pobrali kot duvok od vojnega profita." Senator Johnson je rekel: " Kar ini zdaj hočemo, jc to, da su ho • čemo dotekniti vojnega profita. Imamo namen, da vzamemo uiJ -večji delež od profita, ki ga nosi vojna, Ne dotikamo sc normalnega mirovnega profita in normalne industrije z njeno navadno plimo iu ime k o. Mi bi branili normalni profit; mi bi branili normalno produktivnost bi industrijo. Ali mi bi vzeli tudi največ odstotkov od vojpegu profita — največ, kot jih moremo vzeti — in ti odstotiki so v »pre meukbuem predlogu, ki je zdaj predložen senatu." DETE JE POSTALO 2RTEV POŽARA Oebo, Wyo — Požar je ivničH dom Charles Peoviča. Njegova devetnajst meseeev staro dete je dobilo tako hude. opekline, da Je nekaj ur kasneje umrlo. VOJAK JB UBIL SVOJBOA TOVARliA BalovUla, IU. - Mm Ls 6f vita, prostak petega Uliuoijskega pežpolka, je ustrelil proataka Au-gust Held ker ja, ko je spal. Proat a ka La CkHe mi odvedli v Ht. Isiuis, kjer ga postavijo pred vojno sorišče. VRBME Danes.lokalni nalivi v Illinoisu. V temperaturi ne I« spretsewWs močni vzhodni vetrovi pest sms js spremenljivi. 1 , . 7 _ Kako bodo ameriški vojaki zavarovani? ZAVABOVANJB JE DVOJNO: P0SMRTNIN8K0 IM PROTI POHABUENOSTI. I Za pohabljene vojake ustanove poaebne u6ne kurse, da sa posvete novemu poklicu. Washington, D. 0. — Mnogo Ijiuli ugiba, kuko bo ameriška republika .skrbela za družine vojakov, ki odrinejo v Francijo. Po zaključkih, ki jih je sprojel vojni department iu po predloženih predlogah v kongresu je položaj sledeči: Ameriški pnmlak, ki služi v Franciji, dobi mesečno On je najboljše plaV-ivu vojak na svetu. Vlada bo vprašala vojaka, te je o-žcujen, iu ima dva otroku, da določi za družino $15, tmko, da njemu oNtnne še »HIH vsaki mesec, kl jih lahko potroši za avoje potrebe. K tem $15, ki jih vojak dovoli /.a svojo družino, doda vlada ikHB.ftO, Družina 1h> torej prejela ♦4-7.50 mesečno. C'e so v družini trije otroci, doda vlada šc pel dolarjev, du zuaša vsota v celoti ♦fi2.80. lieelmo, da ima vojak ženo, tri otroke lu mater, ki jo podpira. Ce vojak določi $20 za družino in njemu ostane še $1:1, potem bo njegova družina prejemala v celoti $o. iKujset dolarjev ds vojak in $47.50 pu vlads. Dogodi ae lahko, da bo vojak vsled hodezui ali ran popolnoms pohabljen. (*'o je vojak samec ali ucožcujen, tedaj bo dobival $40 na mesce ln poleg še $20 zs strežnico, če jo potrebuje. 0e je vojuk ožoujon iu pohabljen, ima ženo, dvoje otrok iu staro mater, totlsj dobi mescfaio kot maksimum $10."» od vlado. ' Ce vojak umrje za raiiuuii aii boleznijo, tedaj bo njegova dru • žina dobivala $tM) mesečno, ("e u • m rje njegova mati, potem so ta vsota zniža uu $50 mesečno. Ako se vdova oženi,' tedaj otlp&dc od odškodnine $25, odškodnina za o-t roke so pa izplačuje, dirfklcr im dosežejo osemnajstega leta. Poleg tega bo lahko vsak vojak zavarovan za $5,000 posmrtni ne. Za vsak tisoč dolarjev zavarovalnine plisa vojak letno osem dolarjev; prispevek zu $5,000 po-smrliiiiif znaša uu leto $40. Po končani vojni lutiko vojak še iiadulje ostune zavarovali. Vssk vojiik, ki se hoče zavarovati za posmrtnimi, mora v lt£0 dneh, ko je bila zavarovalna predlogu vzakonjeus ali ko je bil poklican v službo, napisati peticijo, da se zavsrujo za posmrtnimi. Vojake, ki niso oženjenl, ali ki nočejo podpirati svojnev, Im via • da vprašala, da hranijo polovieo plače. Ti prihranki jim bodo nosili po štiH od sto iu obresti bodo vaškega pol leta prlpiasne k vsoti. (Nadalje vladu pripravlja na • črt, da ae bodo vojaki, ki se vrnejo iz vojne in bodo pohabljeni, ds ne morejo opravljati avojega dela, izu/e drugega poklica. Zaslužek v novem poklicu ne bo znižal njih odškodnine, do katere so u-pravičen!. Solnčtii vzhod ob fulM mj luč ni zahod ob 6 41 p. m m. DRŽAVA IMA PRAVICO DO ZAPLBNITVE VSEH RUDNIKOV. Springfield, Ul. Država lili noia ima mož, da zapleni rudnike, če tsko sklene legislators. Tsko h» je izrazil prokurator llriMitiage. Odprti sta dve poti, ds ddlil drŽava otrtast nad rudniki. Država jih lahko zapleni In se progUi za last nieo, da odpravi razširjeno bedo ill trpljenje tned ljudstvom. Lshko ps tisdi samo nadzoruje produkrijo in določuje cene.* Izjava državnega prokuratorja je mrzel rttrrk vode za premogov-niške banme, ki ao grozili, da zs-pf«» rudnike, ker Jih ne morejo obratovati po določenih eeuah za premog Oosp«elje ai bodo zdaj premislili, prede«! Izvrše svojo grožnjo. Po vesteh iz Rima še zmagu|e|o Italijani. DUNAJ PORO0A, DA DR2E AVSTRIJCI 0RTO. Nemci v ofenzivi pri Rigi; olen -siva prihaja od jugovaho dne strani. Washington, sept. Ituli -junsko poslaništvo jo prejelo br-sojavko .iz Kima, du sofTfifllWd razbili enajst milj dolg ko.s u^ ttrijske fronto iu bitočamil itnpadi ie vrše uu štiriuujst gorskih vi -Sin. Avstrijci se umičejo ua vseh toekuli 7A milj dolge bojne črte, ua kateri še vedno divja uujlju -t jenu bit ku, kar jUi je bilo v sedanji vojni. Porns Avstrijcev — pravi brzojavka — je bil tako velik, de niso imeli ea.se uničiti topov niti umakniti velike zaloge municijo, ki je prišla Italijanom v pest. Italijani niso izgubili ue eue poziciji, ksr so jih osvojili tekom sedanje ofenzive. Alpinske čete so reo -kupiralc postojanko ua 2500 čevljev visoki gorski višini v okolici Stelusa (tirolska frotits), kl je bila padla Avstrijcem v roke 27. avgusta. Vsa avstrijska gnrnhdja je bila ujeta. V nedeljo je poročal vojui sinil v Rimu, du so bili vroči boji un se vernem pobočju gore Hv. (lubri -ela. V dolini Brestovim« ua Krasil so Italijani autxcli nekaj ruko • pov. V soboto so Italijani ujeli :I2 častnikov iu tiH5 mol, Tekom dvanajst dnevno bitke do tega dne je bilo ujetih 720 oficirjev lu 20,-5M2 mož. Iz Dunaja so poročali v uede • lju, da se enajsta hit ku nadaljuje vso ljutostjo kakor prvi dau, toda avstrijski hramhovcl krepko držo avoje tirto. Rhti, H, sept. — Vnjul urad jsv-Ija: Bojna furlja ua soški fronti je včeraj nekoliko ponehala. Protinapadi na južneiu robu HarjŠioc ua severnem pobočju gore Hv. On-brlela, severnoxapudiio od Tivolija iu iztočno od Oorlne so bili oil • biti. V (Jabrju, vzhodno ml Hv, tJabrlela je lahka sovražna arti • tjerljs neprestano odstreljevulu našo postajo za obvezovali Je ru njencev. V dolini llrestoviee smo rsztetfiiill pozicije, ki smo jih dobili zadnji petek. Atevilo ujetnikov lu množina bojnega plena je zopet iiarsslla. l>o »daj smo našteli 1400 pušk, devet strojnih pušk, pet zakopnih možnarjev lu veliko kolieino streliva V gornji dolini Rebru, okoliš Htolvio (ua Tirolskem) so uuše alpinske čete v naskoku reokupirale MfitM) me trov visoki gorski vrh, ki Je bil v rokah Avstrijeev od 27.« avgustu ; vsa avstrijska garul/lju je bila ujeta. Dunaj javlja, da so bili Italljnn skl napadi ustsvljsnl. Dunaj čez London, sept Italljsuski letalci so včeraj ponovno napadli mesto Trst, Vrgli so sedemdeset bomb. Ns soški fronti tli bilo posebnih bojev. Itu-lijauskl napadi na planoti Manj* šies in Hv. Duh, blizo Ooriee iu Jsmljsuov so hill odhiti. V okolišu gore Hv. (isbrlele so uašl topovi zsdržsII sovražno infsiilerijo, V aolsito ponoči je bilo ujetih 1150 mož in d»*s<'t oficirjev, ki so pri-padali šeste rim Italijanskim pol-kom, Nemci io ponovili ofenslvo ss Rigo. Petrogrsd, A. sepf Nemške vele ao včeraj po močni topniški preparaeiji prekora/'ile reko IM. m» pri Kullu, jiižnoi*točno_«mI Ki-ge in oku|iliale Kujifermaormer, tiskar ao prieele prmllrsti proti severu Nešr /ete so izvršile protinapade, ali sovražnika niso mogle ustavtll. Danes Je sovra/nlk pričel ofenalvo tudi v okolišu Mltave in bitka ae nadaljuje, V oko lie i Veliki Kuhsri, v sme. ri proti KovelUj je sovražnik Is-pustil strupen plin, I sti-retiifl je sladil napad nemMie pehote Nsše Čets so e pomočjo rezsrv, ki so prižle pravočasno, odbile napad KDalje oa 3, str., 1. kol.) , 1 i 1 I ft. MM PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROPNEPODPORNE JEPNOTK Ishajs dnevno ruto nedslj ia praznikov. _ L A a TNINA 8L0VENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTS Cen« oglasov po dogovor«. Rokopisi aa na vračajo. _ *F Naročnina: Zodinjene driava (laven____ 11.10 ia pol 1«U in 76« sa tri satu; Chicago in $2.26 aa pol lota, >L1J sa tri ms—ee. NMUT SS vso, "PROSVETA ZSS7 S«. LawadsU Atmm, taC-^M-jju. THE ENLIGHTENMENT" Orgmm mf tkm Slovens Nstlo«*! B~«fit Issued daily except Soadk? and Holidays. Subscription: United States (except Chisago) OMeago and foreign conn tries, $4.60 per year. Address: "PROSVETA H TsUfoa CSSnBC Datum v okUpsaju n. pr. (Julii* 31-17) poUg vsisge iam la aasWva pom..i, ds vsai je a tea daevo« potakla aarolalaa. Poaovite Jo pravaiaeno, ds ae vssi as aatsvi list. ČIGAVA JE KRIVDA? polk, sestavljen iz izvežbanih pretepačev in stražarjev v službi premogovniških družb. Ti stražarji se lahko na-sičijo krvi podanikov znorelega kajzerja do srca." K tej noti bi lahko urednik še dodal: "Če pošljejo pretepače in kompanijske stražarje na fonto, jih ne bo nihče pogrešal. Za produktivno delo niao in tudi delati nočejo. Ameriško ljudstvo in država nimata od njih koristi, dokler sede doma in le konzumirajo, kar so drugi ljudje proizvedli s pridnim delom. Na fronti bodo na svojem mestu in državi bodo storili uslugo, da pošlje manj pridnih delavcev na bojišče, ki jih sedaj nujno potrebuje doma, da delajo in proizvajajo, ko je skoraj ves svet zapleten v vojno. ZADNJE VESTI. SLOVENSKA PESEM JE DO SEGLA VELIK USPEH. Pred kratkem se je vršila konvencija strokovno organiziranega delavstva v državi Colorado, ki je organizirano v "Ameriški delavski federaciji". Zastopniki strokovno organiziranega delavstva so najostrejše kritizirali zakon, s katerim je državna legis-latura uvedla državno konstablersko četo, o kateri ni dvoma, da bo služila podjetniškim interesom pri razbijanju štrajkov. Predsednik "Državne delavske federacije" je prav z ostrimi besedami obsodil zakonodajo, naklonjeno posedujočemu razredu. Dejal je: "Konštablersko zakonodajstvo se preveč približuje despotizmu, da ga delavstvo prenaša dolgo. To ni nič drugega kot železna pest, ki izzivlja patriotizem unijskega delavstva." Na konvenciji ni vstal eden delegatov in zagovarjal legislaturo. , Predsednik je v poslanici na kongres pri proglašenju vojnega stanja povedal, da Združene države vodijo vojno proti avtokraciji. To je povedal tudi v odgovoru na papeževo noto z drugimi besedami. Ravnotako je resnica, da koloradska legislatura ni izvršila demokratičnega čina, ko je zakonito uvedla konštablersko četo. Vprašanje nastane, čigava je krivda, da zakonodajni zbori v republiki sprejemajo.zakone, ki so vse nekaj drugega kot demokratični in se ne strinjajo z demokracijo? To vprašanje sili toliko bolj v ospredje, ker so delavci v državi Coloradi imeli vprav žalostna skušnje z javnimi uradniki. Politično zreli delavci so pričakovali, da ma-saker pri Ludlowu spametuje voditelje strokovno organiziranega delavstva v državi Colorado in da spoznajo, da morajo biti delavci organizirani politično kot razred, če hočejo imeti uspehe na strokovnem polju in varovati pridobljene pravice — demokracijo. Voditelji strokovno organiziranega delavstva niso spoznali te resnice. Pred ma-sakrom pri Ludlowu so voditelji strokovnega organiziranega delavstva priporočali delavcem, naj volijo "dobre može" iz buržoaznih strank. Po masakru pri Ludlowu so priporočali druge "dobre može" iz buržoaznih strank delavcem v izvolitev. Volili in volili so "dobre može" v po-stavodajne zastope in javnim uradnikom in prišli so iz dežja pod kap. Prejšnji "dobri možje" so jih tepli z bičem, sedanji jih tepejo h škorpijoni, politična zavest delavcev pa še vedno spi spanje pravičnega. Z zabavljanjem na legislaturo in demokracijo ne bodo delavski voditelji nič dosegli. Za tako zabavljanje dajo "dobri mo*jf>" toliko kot za lanski sneg, dokler so delavci pri volji zamenjati "dobre može" iz buržoaznih strank z "drugimi dobrimi" možmi v buržoaznih strankah pri prihodnjih volitvah. Ce hočejo voditelji strokovno organiziranega delavstva, da njih boj za demokracijo, ne bo boj proti mlinom na sapo, da imamo vlado od ljudstva za ljudstvo, potem morajo oznanjati delavcem resnico, da se mora delavstvo organizirati politično kot razred v svoji stranki, ki ima socializem za kdnčnt cilj. Razredna politična delavska organizacija pomnožuje politiko moč delavstva. In kdor postaja politično močan, tudi odloča v državi, kakšni bodo zakoni. Dokler ni razredna delavska politična organizacija močna, nima vpliva na zakonodajo in ne mors varovati delavskih intereaov. Ce danes nima delavstvo vpliva na zakonodajo v le-gislaturi države Colorado, so to zakrivili voditelji strokovnega organiziranega delavstva, ki še vedno beračijo za drobtine okoli buržoaznih strank, mesto da vzdramijo delavstvo, da se organizira politično kot razred. Cleveland, O., 2. sept. — (Izvirna brzojavk^,) — Koncert jugo-slovanskih pevskih drnžtev v gledališču Colonial je velik uspeh. Slovencev je bilo na koncertu najmanj 1600. Gostjo so prišli is New Yorka, Detroita, Johnstow na, Conemauffaa, Chicago itd. Nastopilo jo osem slovenskih pevskih zborov in dva hrvatska. Pevcev jo bilo 170 in 60 pevk. Pevski zbori so izvršili svojo nalogo do pike, šoli so bnrne a. plavže. Odlikovalo se jo posebno dm -štvo Ljubljanski Vrh, Id ima tabornega tenorista g. Vinko Ke -niča. Buren aplavz sta žela tndi Primož Kogoj in Ivan Zorman. Pevovodju g. Hudetu je bila podarjena srebrna kupa za neumorno delovanje na pol jn pevske n -motnosti. . . Nemogoče je v brzojavki našteti pohvalo vseh in posamezno, Id jo zaslužijo. Koncert je bil us peh ln s tem jo povedano vse. Vrli pevci, priredite prihodnji lumcert v Chicagu, da vaa sapad nagradi sa vai trud in požrtvo valnost, in da ameriški narod na sapadu izve resnioo, da od Adrijo, do Dravo ln Kolpo šivi kulturen narod. RIGA JE PADLA. London, 4. sept. — Nemške čete so stopile v Rigo, ki so jo izpraznile ruske čete. Petrograd je sedaj ispostavlejn sovražnemu napadu in provisori-čna vlada se najbrž preseli v Moskvo. .. Umikajočo ruske četo potfgajo pridelek in vasi sa seboj. V tukajšnjih vojaških krogih se rasgovarjajo, če bo bavarski prestolonaslednik prodiral šo nadalje proti PetrogTadu. Priznajo, da nemško čete lahko osvojo Petrograd, toda sdaj prihaja ostra zima in Nemoi bi bili odvisni lo od dovosa po suhem, ker je v Baltiškem morju led skozi štiri do pet mesecev. BRITSKA VLADA OBGOVORI NA PAPEŽEVO NOTO. Rim, 4. sept. — V krogih, ki so blizo Vatikana govore, da je brit-ika vlada izdelala oster odgovor na papeževo noto, ki jo isroče papežu v osem in štiridesetih urah. Sodijo, da so nota nanaša na odgovor predsednika Wilsona, da so idejo v ameriški noti tudi misli Velike Britanije. ZEBE U, ZADET NA GLAVO! Strokovno organizirani delavci izdajajo v West Vir-giniji list pod imenom "West Virginia Federation 1st". List je prinesel tole satirično noto: "C.ovemer^Comwell ima moč, da stori veliko uslugo državi West Virginljl in Združenim državam, če ustanovi ' Amsterdam, 3. sopt. — Brzo-javka s Dunaja poroča, da so novi ministri prisegli pred cesarjem Karlom. Po prisegi je bil dr. von Kuehlmann, novi nemški minister sa zunanje sadove, v avdijenci pri cesarju. Amsterdam, 3. sopt. — Is sa-nesljivih virov prihaja vest, da se bo nemški parlament pri pri-lodnjem zasedanju bavU s mirov-nim vprašanjem. Večina ao jo odločila, da zahteva od vlada, da "fr*«** minimalni mirovni program. V splošnem sodijo, da vlada odneha prod Božičem. Nemška vlada je naklonjena mirovni konferenci v Haagu, Bor nu aH Kodanju. Petrograd, 3. sept.—Vojni stan poroča, da jo ruska armada osta-vila Rigo. Poročajo, da so nekate re ruske čete prostovoljno sapu -itile pozicije in se umikajo proti »everju. Hermine No. 2, Pa. — Kar se tiče delavskih razmer v tukajšnji okolici, nimam dosti poročati in posebno ne pohvaliti. Da vlada vcirku nezadovoljnost ined tukajšnjimi delavci, je dukaz to, ker so skušali potom stavke izboljšati svoj položaj. Kakor je že gotova marsikomu znano, tukajšnji premogarji še niso bili v nobeni delavski organizaciji. Premogarski baroni so to tudi vedeli iu ker ni prave sloge med tukajšnjimi delavci, se je vsa stvar ponesrečila. Premogarski kralji si se posluževali vseh mo gocih sredstev. Najeli so nekaj dCputijev, kateri so grozili delavcem z vseuii mogočimi in nemogočimi grožnjami, drugim so zopet obljuibovali vse mogoče dobrote, ako gredo na delo. Na ta način so zasejali neslogo med delavce ni stavka je bila izgubljena. Resnica je, da so se delavci povrnili nft delo, ampak obdržali so si organizacijo U. M. W. of Ame rica. Delavci se pridno organizirajo, ker dobro vedo, da brez organizacije ne morejo doseči uspeha. Poživljam delavce, ne dajte se pregovoriti od kakih kapitalističnih petoliznikov in pristopajte v organizacijo. Kajti čim bolj bomo organizirani, tem lažje bomo izvojevali svo.ie pravice. Pomisliti moramo na kapitaliste, kateri so tudi v organizacijah, kate riii cilj je zatirati delavce, kljub temu, da imajo velike denarne mošnje, katere niso nikdar polne. Zakaj bi se mi delavci ne organizirali. Pokazalo se je že, koliko so del&vci dosegli, ako so bili složni in dobrp organizirani. Posnemati moramo one delavce, ka teri so v vsaki stvari složni, kate ri ne poznajo nesloge, kadar sc bojujejo za svoje delavske pravice. Gotovo jc, da so te organizacije kapitalistom trn v peti in skušajo na vse načine zatreti že v kali vsako tako gibanje. Najbolj se poelužujejo tukozvainih reporter jev, kuteri obveščajo vsako tako gibanje kapitalistom za jude£eve groše. Naznanijo takoj vsakega, kdor se količkaj zanima in spod buja za delavske organizacije. Ta ko je tudi tukaj nek tak vohun, katerega nazivljejo smetljaj ali kakor se ga še drugače lahko rme nuje. To je imel tako veliko veselje z mojimi dopisi, da je takoj vsakega ,pre«tavil angleščino ter ga dal »uperintendentu. S tem me je hotel preplašiti, ker mi je ta superintendent odpovedal dHo v vseh preinogokopih, kamor sega njegova moč. f'astitam inu pa za njegovo zmožnost, ter mu šc dam priliko za njegovo tako zavedno delo. Povdarjam pa, da se no bojim svoje senco in tudi nc preme-nlm svojega prepričanja. •Delavcem širom Amerike pa trkam na srce, zdramite se iz spa • nja, ter pristopajte v politične in strokovne organizacije. Kajti tu dl strokovna organizacija nam jc cilj, to jc predpogoj socializma, kajti vsako združenje delavcev pomeni gihnnjc demokracije. Za sedaj naj zadostuje. Ako sc ne spolnijo želje nekaterih, kl so mi zagrozili, da me v kratkem postavijo na "fene"A se bom že še kaj oglasil. Anton Kodrič. Norfolk, Va — Združene države so kupile Oaneyjev otok. Na njem neprsvijo karantensko bol-nišnico, kl bo atala #500,000 So. Burgettston, Pa. — Doli. uost vsakega zsvcdnegs delavca je, da podpira delavako časopkje. Radi tega je dolžnost vsakega za vednega delavca, da podpira slo venske delavske časopiae "Pro sveto", 44 Proletarca" in mesečno revijo ali znanstveni list "fas", kateri piše znanstvene Členke, kateri s« za delevca istotako potrebni, kot pa politični. Vsak delavec se mora vaestranriko izobraževati Radi tega se priporočam vsem rojakom r tej okolici kot zastopnik za te liste. S prvim septetu broin bom začel pobirati naroč nino za te liste in upam, da mi bodo rojaki šli ua roke pri tej koristni stvari. iz tukajšnje naselbine je izžrebati za stric Saiuovo armado rojak Frank Stegovcc, doma iz UVko vee pri Ajdovščini na Notranjskem. V sosednji naselbini LengeJot, Pa., je izbrtfhnil požar v tovorni za cink. To požar je povzročil precejšnjo škodo dotični družbi. Kako je ogenj, nastal, se ne ve. V West Moreland sc je stavka končala s porazom delavcev. Pri tem se najbolj vidi, da delavci, ako niso dobro organizirani in složni, da ne opravijo nič proti kapitalistom. Radi tega pozivljeiu delavce, naročajte se na delavske časopise in jih pridno berite. Delavski časopisi so najboljši pripomoček za organizacije, ker se njih marsikaj naučite, kar potrebujete v boju za delavske pravice. Pristopajte v delavske strokovne hi politične organizacije. Bodite složni v bojih za izboljšanje delavekega položaja. Pri tem ne smete po -znati neeloge, zavisti in osebnega sovraštva. Apeliram na delavce rojake v tukajšnji okolici, da pridno pri -stofpajo v socialistični klub št. 191 J. S. Z. v Slovan, Pa. Čim bolj bomo organizirani, tem lažje se bomo otreeli kapitalističnega jarma, kateri nas vedno bolj iu bolj žuLi in izkorišča pod l-aznrpii pretvezami. SkuSajmo vstanoviti v tukaj -fin ji naselbini socialistični klub. Saj je na« delavcev-rojakov dovolj. Ne bodimo toliko zaspani, ampak opazovati moramo potefc vseh svetovnih dogodkov. Pri -pravljati se moramo, da nas 11c bodo dobili nepripravljene, da bomo znali izrabiti prilike, katere se nam bodo nudile. iNe poslušaj mo naših nasprot hikov, kateri hočejo izrabiti vse prilike, samo da bi zatrli to giba • nje. Ovrzimo od sebe vse osebnosti in zavist, organrzirajmo se, ker lo v organizaciji je moč. Bodimo složni in delujmo z roko v roki, da čim prej pridemo do našega cilja 'k&lcoršnega so si tudi postavili ruaki delavci. Imejmo te za vzgled *in ne druge kričače, katerim je le sedanjost mar, ne pa prihod njost. Torej na delo rojaki! Prank Stegovec. prijetna, ali koristi* . bolj kakor Vi E Povedmi, iT^:^ uvesti pri nas še veliko . "M 111 *«adi tega niso ^ usi*bi deUv. Delavska zavest. Nihče ne more biti izveličun proti svoji volji. Žc Marx je dejal da more biti osvoboditev delav -skega razreda le delo delavstva samega. Kakor jc ta beseda preprosta, tako je vendar globoka in pomenljiva. Spoznanje to resnice je prvi pogoj, da more delavstvo sploh priti do boljših razmer in končno do osvoboditve. Enostnavna je ta resnica, ker jc jasna kakor beli dan, da ne bo kapitalistični razred prostovoljno odpustil svojega privilegiranega položaja v družbi. Najde sc tudi lahko posameznik med kapitalisti, ki pozna krivičnost sedanjih u-redb in čigar srce je tako mehko, da ne prenese večnega pogleda na tutje trpljenje. Mogoče je, da se tak posameznik odreče koristim, ki mu jih daje njegov položaj; mogoče je celo, da sc pridruži zatiranim in jim pomaga v boju proti svojim laetniin razrednim tovarišem. Ali taka izjema ostane izjema in ne more imeti globokej-šega pomena. Kljub takim — jako redkim — izjemam ostane neizpremenljivo pravilo, da pospešuje vsak razred svoje Interese, kskor pac more in zna. Ali večinoma se inora priznati, da znajo to kapitalisti boljo od delavcev. Powebno pri nas. Kdor jim to zameri, je slep. Ce poženeš volka med ovce, ps pričakuješ, ds jih bo pssel in brsnil, si sam kriv, sko naenkrat ne najdeš več čre uJ delež, neprenehoma moram dri«, ti klobuk v rokah, vsakdo me m ri od glave do nog. Nikogar ni* okradel, nikogar oropal, pa je vendar, kakor da imant pečat iu čelu. i'lovck sem,- pa vendar r»r najo povsod z menoj, kakor di jim nisem enak. Skloni glavo, jecljaj iu mole duj, poklekaj, pa si šc sam reci da si slabši od drugMi in da j prav tako — če si hlapčevska u tura. Prav ponižen bodi in lepo zahvali za vsako brco, ki jo dobi pa ti dado morda včasih dobro be sedo in poreko: 44Nu, da — Inu, lini..." zakaj včasih potrebuje njHi profit tvojo roke. Kdor jc pa pravi delavec, se Im vse v njem uprlo zoper to zajm stavljanje in ponižanje. Zakaj, » njegovi glavi je se druga zavest Delavec sem, delam. Vi jeste iti pijete, aili jaz vam pridelavam, jaz pogrinjani vašo mizo, ki sem vi« jo stesal v vawi 'hiši, ki sem vam jo sezidal. Vi se oblačite lep« ii toplo, pa prezirate mene, ki Mim v cunjah: — ali jaz sem izdela fino sukiy> za vas, jaz sem vam ureza 1 in scšil elegantno obleko. Vi sc vozite po svetu, sedite n mehkih blazinah in spite v spa nem vagonu kakor doma; ali jaz stojim pri stroju, pri ogibsto." tunelu. Vi nalagate tisočak« bankah, ali jaz moram v tovar nali izpreminjati surovine v Ma go, ga nakladati v vaša skladba in ga Voziti na trg, da postane « njega denar, s katerim vladate»' gospodujete in me vnovič u k riščate. Tako govori delavska zav<^ Ponižen sem in potlačen, ali I* krivici. Zasužnjen sem, ali »f "J* nje vreden od drugih. Moja roki je potrebna vsemu clovcttvu, l«-nuhova niti njemu samemu. In deJavska zavest vpr^ Ponižan sem - "»i *f žtfjem šc sam T Moja vredni «' daje pravico, da zahtevsm e..* življenje, ki ni umiranje od rojstva do gm-ba. Branijo mi « življenje Mar naj - ^ ', voljo zatiralčevo in sfcioiin nik prostovoljno pod V t0Trpim, ker sein slak All «»£ nje ni moja volja. Kje je ds se gs rešim* • bi delavska Na miljone na, jc, o„b peščice. Na *' nsjenašam^;^;^ tisoče potočičer nij * ^ ^ reko, pa Im, n.egorna, ne • . j gonila mline m ^ \ pa k sama >i ^ odpiran j ča«tna bo. silna in kre-£ ben pritlikavec jc ««<; ^ , Delavec, ki nm- te « j potnilovsoja vreden m ^ kriv, da je poniža" » »» Kdor jo p. i"- ^^ ^ I magsl. da ^ zdn* ^ preobrasi »vet. 90* Veš- Naravne s naravno vino. k^ , j« sploh nem«*"* r f p evropskem bojiš««- l^eri «1 Vladnmr-L w Neuri |>ripr»vili FU*«* "ra"uUl""; '„, Zubtoo «, _ J|» * na- govoru ne vidkno sovražnosti ua-1 Wilsonov odgovor prana neaudkeinu ljudstvu, pav pu Ladrdi v nsiie "kupe, UT.padjib je vrgel London, 3. sept. -javijo: Ob reki Dvini i pivruee ter Ba rano vi -> topniško bojeva- LfrWrichstadto in Iluk-[iocuo Od Rige, so nase S nekaj uspešnih ope-Cduo od Luttika so na-Ko* čete ujele nekaj Vi rekama Prut inSuča- nadaljnje topnima bitka s iaied prednjimi strazanu. L Kokiana so Bumunci [ rčersj poskušali reukupi-Lljene pozicije v gorah, Li protinapadi so se iz-t velikim izgubami. -rtd, 3. sept. - Humun -1 Vai včerajšnji nemški M rmaunske pozicije se -od Trenta v okolici , w bili odbiti. Odbit je \ mogočen sovražni napad tod Trenta; 'Nemci so iine-, izgube iu mnogo sin o j ih Neuski napad blizo Braile fjvuo talko brez uspeha. Iki m pripravljajo na novo pro na zapadni fronti. In, 3. sept. — Na zapadni K pripravlja nova, gigan-ifenziva. Po e««"1 tednu noKti na angleako-franco -ksjisču, katero je v večji ripisuvati velikemu dežev -|e zopet oglasila silna ka -t Zavezniški topovi grme dan in grmenje narašča z iro. Bombardiranje na an-frmiti je že doseglo vrhu -svitoKti in infanterijskih i je pričakovati vsulk čas. du se pripravljajo Franco-sve napade ob reki Aisne ruo od Venduna. ii urad javlja o praskah itruljami blizo Havrino -in artilerijskem boju izto-Vpresa. I, 3. sept. — Uradno porota vi s topniško bitko ob iiwii, v Kanipaniji in pri m. Nemci so izvršili več liadov v okolišema Cerny tebiw, kjer so v petek iz -lekcijo okopov, ali dosegli kur. iu ee/. liomlon, 3. sept. — »tan poroča: V Flandriji lina topniška bit ka noč in Wito St. (Juentiua in ob re-se tudi oglasili sovražni » veliki kaaonadi. Blizo ata, severnoiztočno od Soi-a ucuiške čete v napadu i»le Francozom velike iz -anotro je bilo ujetih. Na-m hribov Ohemin-des-Da -'obdržali Francozi kos na-»d«je linij«. samo proti nemški vladi. On zahteva, da si ljudstvo igbcre vlado, za katero bo lahko jamčilo, da bo držula besedo. Gotovi nemški listi bodo zopet rekli, da ni nemški narod vreden takih garancij. Mi pravimo nasprotno: Narod bi bil nevreden, če bi jih zavrgel. Narod ae bori že tri leta za svojo lastno eksistenco, ne pa za svojo vlado. Nemško ljudstvo je zrelo za de -uiokratično vlado.!' "Vossische Zeitung" pravi, da Wilson priznava moč nemškega ljudstva, ker apelira nanj, toda ljudstvo si bo samo priborilo demokracijo brez njega. "Morgen-post" napada bivšega zunanjega ministra Zmi'nierinanna, ki je s svojimi grdimi napakami podžgal konflikt med Nemčijo in Ameriko. V splošnem je mnenje nemških urednikov veliko mehkejše, kot je pu bilo v from en tir an j n Wilsonove vojne poslanice. Edino vseneni -ški listi zqpet grme proti "imper-tinentneuiu vtikanju Wilsona v notranje zadeve Nemčije. Kakor je videti iz priobčenih odlomkov Wilsonove note, je zadnja slabo prevedena v nemščino. Nekatere Wilsonove besede so naravnost zavite, tako da pomenijo v prevodu nekaj čisto drazega, kakor pa v originalu. razkačil Vse nemce. Rotterdam. — Wilsonov odgo -vor papežu je dosegel Nemčijo še Ic v četrtek zvečer. "Kocini-sebe Volkszehung", katoliški organ, ki podpira program Vse Veiueev za aneksi je iii vojni tri-but, prinaša pomanjkljiv pregled note po virih i/. Kima in pravi: "Na tako nesramno besedičenje ih* more Nemčija odgovoriti drugače kot z orožjem." Ki m. — Vodilno italijansko časopisje v splošnem odobrava Wil-sonuvo noto. "Corriere d'ltaliu" pravi, da se popolnoma strinja z energičnimi Wilsonovimi beseda -mi, da ne ame biti miru z brutalnim režimom Hoheneolerncev. Haag. — "Nieuwe C on ran t" veselo povdarja, da so cilji Amerike neizpreuienjeni in da je Wilson nastopH proti trgovski vojni, s katero groze zavezniki po končanem konfliktu. Bel- Notranji položaj v Rusiji ae obrača na bolje. Washington. — Rusko poslaništvo je prejelo poročila iz Petrograda, da je moskovska konferenca rodila dobre sadove. Kljuib temu, da invajo ustavri de-nvokratje in kadetjo in sociuli • stične skupine precej razlik med seboj, vendar so sc vse stranke zc-dinilc v sledečih štirih točkah: 1. Obramba Rusije proti cen -traliiiui državam. „ 2. Močna centralna vlada z neomejenimi pravicami. 3. Rusija se ne srne razdeliti /v skupino republik. 4. Vse stranke podpirajo pro-vizurično vlado. Rusija zdaj pričakuje, da ji A-merika posodi pet miljard rubljev. , ►BaUcansko bojišče. ri scf>t. — Italijani so v ttv«iiHkji, ,"ct napadli L1W0 v okolišu reke Cer-število Nemcev je bilo [tntiu napad na Anglijo * «°P«t ponesrečil. * •"Pt. — Uradno raz- laeuiftki letalci v ne-JJJ'ponovHi obisk iztoč-Naleteli pa so na •"»takil, eroplanov in par ^ *> se že vračali če/. hm L.Kl1 >ai" sovražni letale *** l)o.,,l, v bližini Kenta, 8,1" nekaj g ' ose i,. Španski kralj govori o reformah. Madrid. — Ministrski predsednik Dato razglaša, dn bo kralj Alfonso v kratkem uvedel več demokratičnili reform in splošne volitve za parlament se vrše kmalu. Kralj je sklical izredno sejo kabineta, na kateri je predložil svoj program reform z namenom, da potolaži nezadovoljno ljudstvo. Gehcralni štrajk šc ni končan iu zlasti v Barceloni ne morejo oblasti ugnati rcbelnih delavcev. Nemci pričakujejo poraz v ffiji. London. — Depeša iz Rotter-dama pravit Vesti iz belgijske meje kažejo, da Nemci računajo z možnostjo poraza na belgijski fronti še pred ziuio, vsled česar bodo prisiljeni ustaviti obrežje z Ostendom in Zeebruggejem. Pri -prave za ta neprijetni dogodek so že v tiru. Civilno prebivalstvo v mnogih mestih in vaseh je žc preseljeno k nemški meji; možke so poslali Nemci v skupinah po 400 tik za nemško fronto. Zlato iz banke v Roulcrsu je premeščeno vjirusel. j_ Papež je poparjen. Rini. — Papež Benedikt jo prejel Wilsonov odgovor v petek popoldne. Nota je bila v angleščini in papež je bil tako radoveden o vsebini, da ui mogel čakati natančnega prevoda in tuotisignor Ce-reti mu jo je ustineno prevedel za prvo silo. Benedikt se ie izrazil, du je Wilson zavrgel njegovo posredovanje "v lepem, človečan-skeui duliu in tonu", toda zatujiti ui mogel poparjenosti, ki ga je prevzela, ko je videl, da njegova mirovna nota ni imela uspeha. Washington. — Poluradno javljajo, da predsednik pričakuje drugo'nuto od papeža, v kateri bo slednji s|>oročil nadaljite mirovne koncesije centralnih držav. Domneva sc, du je kardinal Gibbons Baltlinoru na delu kot posredo-lec med Vatikunom in Belo 1rišo. Nemčija bi rada imela poljsko armado. Amsterdam. — 1/. Dunaja je prišlo sledeče poročilo: Z ozirom na splošno ofenzivo naših sovražnikov sta sklenili Avstro-Ogrska in 'Nemčija vporabiti pomožne poljske armadne /.bore pod av -strij^kiu* poveljništvom. Kakor hitro dopusti položaj vojne, bodo ti kuri zopet tvorili jedro poljske armade. Za enkrat se bodo Poljaki včžlmli na Poljskem. Posvetovanje med.nemško in avstrijsko vlado zaradi ustanovitve poljsko vlade je končano in v kratkem bo Poljska med neodvisnimi državami. ftest novih ministrov na Dunaja Amsterdam. — Cesar Kari je imenoval šest novih ministrov, ki so trije Ncnrci, dva Poljaka in en Rumunec. - iz inozemstva. ^CNI V0RWAERT8 ODOBRAVA >H0V0 NOTO. Nemško Angleške iagube v avgustu: 09.811. London. — Uradno javljajo, da je bilo meseca avgusta ubitih 10 tisoč !>4*2 prostakov m 1278 ofi cirjev, ranjenih iu izgubljenih (ujetih) pa 43,460 prostakov in 4122 častnikov. Hkupaj mož. Nemci sežigajo svoje mrliče. Maastricht, llolandsku. — Mesto Ghent v Belgiji morda ostane v zgodovini kot največji kremato-rij sedanjega časa. Nemci tamkaj sežigajo svoje mrliče, ki jih vozijo iz zapadne fronte. Vlak za vlakom živinskih vagonov prihaja vsak dan iu vsi vagoni ao nu • tlačeni /. mrliči kakor s sardinami. Na postaji H v. Petra izlagajo mrliče in jim poberejo identifika cijske znake iz medenine, ki jih Ima vsak nemški vojak ua traku (Vkrog vrata. Znake pošljejo so rudnikom douiov, trupla pa zmečejo v ogromno plavže, kjer jih vpepele. V teh plavžih gori noč in dan ogenj. Pokopa vanje mrliče v y. a nem ško fronto je nemogoče, ker tai*i je vas pokrajina prepreženu z u -brambnimi črtami. Dezertacije nemških vojakov Amsterdam. — Nemško povelj -nistvu ima preeej sitnosti z de zertacijami vojakov na zapadni fronti. Dezertacije sicer niso tn-ko velike kakor v Rusiji, us bi pobegnile ksr cele divizije, todu pobegne jih dovolj, dasiravno Nemčija skrbno prikriva take do godke pred javnostjo. Zdi ae, dn ao nemšek čete v Belgiji najbolj demoralfzirane. Tamkaj *<• nam-reč neprestano vrši reorganizacija razbitih polkov, ki jih pošljejo iz bojišča in pomešajo z novimi re-kruti iz Nemčije. Med temi rekru-ti in starimi vojaki je že mnogokrat prišlo do krvavega pretepa iu posledica je, da navadno eni iu drugi pol>egnejo čez belgijsko mejo na Nizozemsko, če le morejo, ker se boje kazni. Obmejne sira-Že sti v neprestanem spopadu z de-zerterji. V St. Laureynsu je pred kratkim pobegnilo HO nemški!: vojakov po vročem boju s atražami Čez mejo. Nemške vojaške oblasti so zn-gradile mejo x bodečimi žicami, ki so elektriairane. Pri Keney -skeni kanalu je pa .globoka vodu neutralizirala električne žice in dezerterji so kmalu izvohali zu ta varen prostor, kjer so *:e lahko bre/. nevarnosti ziuuzsli čez žično ograjo. Oblasti su nato pour'e jez pri kanalu* in s tem odstranile vodo ki je pa kiualu poplavila bližnjo holandsko pokrajino in nu -pravilo ogromno škodo. Vse okrožje ud Ksidlioveua du Dcnbacha se je spremenilo v jezero. Poplavljena so polja s 'krompirjem ip veliki pašniki; mnogo goveje živine je utonilo. Poraz submarink jo neizogiben. Washington, D. C. — Mornariški oddelek uradno priznavu, da iuia Nemčija v Atlantiku gotovo število večjih podmornio ali tako-zvaniii siupersubiuarlnk. Namen teh velikih podtnoruio je, ovirati plovbo ameriških parnikov iu transportov. Kako daleč od Kvro-po in kako blizo ameriške obuli operirajo supersubmarinke, mornariški department we pove. All uradniki v mornariškem departmentu niso posebno v skrbeh zaradi kajzerjevih podmornic. Una stvar je gotova: Šubmarinska ne' varnost je že zdsj čvrsto pod koutrolo, čeprav ne bo nobene iznajdbe. Flotile gibčnilu in zelo aktivnih patruljnih ladij je dobro sred stvo zoper kajzerjeve podmorske volkove". Drugi pripomoček so ta!kozvane "bombe v globočini", ki zelo dobro učinkujejo. Ameriški razrušcvalci so s teiui bombami uničili žo več submarink Nove ofenzivne in defenzivne metode, ci se jih bo poslužila ameriška mornarica, bodo naredile velike sit nosi i nemikim podmorskim čolnom. Admiral Benson Izjavlja, da do lunes Američani še ui«o ixguhili niti enega razruševalca. Slomški Narodni USmmt1J«U S, Padparii Jtfnott IT. jssljs 1007 V Ar«. IlMssla OHIO AGO, ILLINOIS. Ilk IU. GLAVNI BTAN: SWT—OS 80. LAWN DALI ATB« UFBATWZ ODBOB: Pr*dM*aiki John Vagrifl, box 800, Ls Ball«, 111. L PošprsdssdaiA t J. BrstkovU, a. P. D. «, box SO, Oirtrt, IL Podpradssdalk: JoAaf KuhalJ, H» Swtsg svS U, Tsjsiki Jsks Vwdsrbsr, I70S Bo. LawmdsU At%, BU«ajsiai Aato« J. Tarbovss, P. O. Boa 1, OUm% W. Zaplaaikar: Joka Molak, 400S W. Slat Bt., Oklssgs, m. NADBOBKI ODOXl J oft« Ambroftii, 861 boa, Oaatossbsrg, Pa, Paul B«r««r, 741—lat St., Ls Balls, QL >F. 8. Tauchor, 674 Ahasy Ave., Roekapring, MWfe. roBOTNl oillii . Aatoa Hrast, Sil—05U Avo^ How Dslstk, Miss. Jofto Badlft«k, bo. 431, Bmlthtoa, Ps. Bsdolf Plotorftok, 4S6 box, Bridgovtllo, Ps, v Jakob IClklsvftlft, L. Bos I, WUiook, iNs U Potrovlok, 14110 Halo Av«., OoUlswood. a UBBDHIK "VBOHVEWI Još« Eo*«rtaiA. VBHOVHI DtATHXi P. J. Kara, If. D., 0101 Bt, Olslr Avo^ Olovolsai, QUlt w VBB DBNABNB ZADBVB Df ATABI, M SS M^O gl sprs*a«fa odbora ts a N, P. J. aaj ao poliljajo sa saslovt ( , JOHN VBBDBBBAB, aaST-BS 00. Lavslsls AV%, GaiOSgS, QL PB1TOŽBB QLBOB OBHBBALHBOA POBLOTASJA SS PoSUJsJ« sa stal ov: JOŽI AMBBOilO, Baa SSI, HimssIiu. Ps. BADBVB PBBPXBLJITB TBBBZVB, kl sla JIB NMB gfi la arags la •taaos, as poMlJsJo as aaslov: AHTOH HBABT, Bil - 00* AVB, H«« OaMB, MHBb 1 ▼81 DOPIBI, rsaprsvo, Waskl, issasBfls Mk ss >«»swols" ss poiujsje aa ssriov: UBBDNliTTO "PBOBVBTB", ▼8B UFBAVHIŠHB BTVABI, ssnWlsa, sglasl, ss ps8UJsJe aa asslsvi UPBAVN1ŠTVO "PBOBVBTB", 8NT-i» Bs. TiinMi Aee, Obftasjs, IU. ▼ koraspodaao! s Ujalfttvoa B. V. P. Js "Proovoto" m rabit« l*oa don sko IsUte, ds bo vaaks stvar hitro reisaa. Bojo glsvasgs sprsvaofs odbocs ss ViHjs NORTH SIDE STATE BANK HOC*. STIUfIGS, tuyo. IMA KAPITALA M REZERVE |lHtm.OO Je izredno pripravljen in opremljen aa poalovanja a SLOVENCI, HRVATI, SLOVAK! In drugimi SLOVANI lil »oSIJmbo (ihm film prtl«m|>w v mm luoavlm o« «ot«uss «m«s. Plaeulcmo 1 oBstola« obrcoll na kasftl vlogo. KOČNA, KONZKSVAT1VNA IN NAPBBDNA INSTITUCIJA. ■ ■ ■ 2170 franoosklh plemičev padlo na fronti. Londou. — Lisla angleških ari-stokratuv ae je precej skrčila, odkar traja vojna. Mnogo aristokru-tov je pudlu na bojišču, ki so bili brez naslednikov. Toda ua Angleškem kralj lahko imenuje nove plemiče in izpopolni skrčeno listo. Na hVancoakem je drugače. Odkar je padlo francosko cesarstvo letu IH71 in je Francija postala republika, prepoveduje francoska ustava vsak nov plcmski nns'ov, Kar je bilo takrat at are aristokracije, je smela obdržati pieutaki naslov v privatnem življenju, im-pa v javnih službsh ali v armadi. Seznam padlih ostankov nekdanje francoske aristokracije ns bojišču do 10. decembra HMti ,ki jc bil id) javi jen v Parizu, izkazuje tragičen udarec /m francoske ple-menitaše. Do tega čaaa jih je pa> dlo 2178 na fronti. Francoska ar-mada^jlh aieer ne sprejema, tmia vpisali ao ae kot prostovoljci in prosta'-L Med padlimi ao trije krp-zi, tri vojvode, 24 markijwv, 24ViONHKlH IIU&MOGAIUBV. Ni jiliuu, nc mokrote, rabijo sc odprto avetilke, nl atavkn iu no delavskih neredov. Htaluo delo, dobra plača. A ti aobnii stanovanja se dobe za >M» t Ml do v najem nu mesec. Pridite pripravljeni zu delo s B. and O. K. K. železnico, ali pa se Uglasite pri Hupt. K. I. KoiimIi v Tippecanoe, Ohio, i. i i ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■ eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee Sest let star premogorov a lu i " še nl bilo stavke. To je eno najboljših premogarakih meat v Cambria okra- | ju, vse moderno opravljeni premogorov iu akoro popolno- i ma vuru, naši premoga rji zaslužijo od 100 do 120 dolarjev i na dva tedua. Htaluo delo Iii doslifšclezuiških voz za pre- ! inog jc na razpolago. Mi potrebujemo 120 Hlovanskih preuiogarjev. Dobra sta- ! novsuja, razne cerkve, šol« ill ceno hrana za samce, Pridite pripravljeni za delo v Oolver, Pa., a C. k 1. H. R. šelasalen ali pa se j/glaaite pri Mr. A. M. Springerju ua 4 Hmirblield Ht., PittaHnirgh, Pa. ; THE EBENSBURG COAL CO,, COLVER PA, l####oeeeeeeeeeeeeeee»#ee»eoooo»»»»»8f#fM800oee " u " ^ M,»Hitu prve »lUuaoveg. odgovora phnAio z večjimi C«w"emarji Glaailolradjiik, ki je pravkar prišel a par VorwaerU** nikom \r K v rope, pravi, da jc Nizozemska prisiljena hraniti nemške otroke. Baltimore. — Neki belgijski u- ................................................... POTBBBUJBMO PBBMOOABJB, lli.fi^SK? M raitna d,I« pri FWHBTLVAJIIA 00* • ______■«- m, SMvardal« Pa Bbr«nf" ^ ™a., Or«^»i ra., aaar««u«, < ; KTSC^^S. H* r»vaala j Wlaburso. Ps. v CfcarflsM okraju i« Aresdls, Pa, v ladUaa okraju potag N«w Vork Contral lolssslso. Nafti premoga rji «o plaval po uaUkl Uotvlcl Is alr«r as v.aks dvs Irdaa. ^brt: Wi ^ M"jižlslglTTjjiTtiTi' vlake hlr.l.k izstra danih otrok na Holaudsko, ki j^i mora «Iaj hraniti. K "®6astno bi bik kZl ^daednika Wil •rovno P K. Pogodbo," pi. v Wi|M,n<, 1'renngorovl ao v«l v MIUsI kraoaik ■slik »oa«, ftol« la ««rkr., rabaval»"a ia vrti «o aararpolago. Ml imano dobra ataaovaajs rs v aaj«« po caioroo oicki c«al. Dobrs voda ia prljarao Mvtjra.ko .tsslo. Ml oa ^sm prlj*«« na pran aafti« d-la»r«i» ia oai «o rodo»ol)aL Ako ».IH« .tolao dH«. p« M V* JM i«*oil « v»«o druftio«, t^aj v> M 49 aSWTT? rMdalftki-n Ht,prr.al«^l«ai- »" krnUtm AH rudniku, ali ps piftit# n« ■MM —— — ( , I bodi gori mm*»4»m , J PCHMSVLVAHIA COAL B COBB OOBPOBATIOM 17 Battoir Plsoo, How Vork, H. T. ii »o#ooo»eeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeee»eoe»ee»ooeeeee»eeeeeee Potrebujemo 90 nakladalcev zu delo v premogorovu KIRK-DUNN COAL COMPANY, v West Point, Ohio, le 9 milj izhodno od Ea*t Liverpool, Ohio. Deluvci tu zuiilužijo precej dobro in premogorov je vurn. Življenako stanje v ti tikolici je precej ugodno in novodoftll delavci bodo dobili nova aUnovunja. Najemnina je ik! vsake aobe. So cerkve in Aole. PridlU* pripravljeni za delo in #e izglaHite pri Mr. W. H. Dunn, General Manager, v Went Point, Ohio. Pozitivno nobenih dela v skill neredov LJUBEZEN IN RODOUIBJE. Spisal Fran Oovškar. " Vraga ... veš kaj — lcjw je jm res; zato pa ae K resu prav nič ne čudfni; — no, *sj se menda n«* motim f" je ugil*ai počasi Orožen in sukul kupico med prati. "Kuj pe misliš?" "llm, kaj naj mislim To o čemer že ven Tabor govori in *kleps:jfsda ae vidita." "Tudi meni «e že nekaj čaaa isto dozdeva, /e precej tednov — odkar je ta rdečelaska tu — K« ui akoro prav nič v družim; če ae pa oglaaia pri fabriškili, gotovo ga dobiš ondi z Melanijo." "Morda ae pa re* kaj eplete," je Ugibal dalje doktorand. " Presneto, Krea nima slabega o-kusu . . . <"> jo dobi, zadene kar dve muhi hkrati: Ic)m> dražeatno ženo, pa eel kup kron." "I>a, ree je . . . No, Melanija pa ni le krasim in imovita, temveč tudi jeko izobražena deva. Z njo ae moreš meniti o vsem In vsakem . . . povsod je doma. Slovstvo naše ti pozna do pičice natanko . . . nijedno važnejše delo ji ni tuje, ni-jedeii zna menite jši pisatelj ji ni neznan. A ne samo našo, tudi francosko in italijansko književnost pozna temeljito . . . Maupassant, Da ude t, Bourget, Caatelnuovo, Barilli, in Ada Negri so ji najpriljubnejši. Zgodovina in prirodoelovje stu ji jako prijeten študij; kar pu je najbolj nenavadno: Vse bere. Zato pa ima naravnost moško trezne nazore." "Tak* žene bi si pač vsakdo želel!" je pristavil Orožen. "Žena bodi soprogu tudi prijateljica, tovarišiea, ne pa le ljubica in mati njegovih otrok. — Eh, nevedne ženske ne bi maral, če bi bila pozlačena!" "Melanija je tudi izborita pianistinjo in glns ti ima . . . ah, rečem ti: prava krazotiea! — Zares cela umetnica je; pri tem je pn vendar tako prijazna, ponižnn in preprosta . . . Sedaj pa menda nekaj slika . . . tnko mi je vsaj skrivnostno namignila teta Ana, ko sem se zadnjič čudil, zakaj so postavili klavir k Melanijine sobe v sosednjo." "Torej zadene Kres res celo terno ž njo. .Ja/, mu jo prav prijateljsko privoščim! — Toda — tako lepo dekle — v Trstu živeče — bankirjev« hči . . . morda ljubi Že koga drugega, — vraga, to bi pa ne bilo prijetno . . . Kres je strašno ko-leričnega temperamenta!" "Kolikor znam jaz človeškega dušeslovja in kolikor znam jaz brati iz oči in z obraza, se menda prav nič ne motim, če trdim, da Melanija Se ni ljubila resno ... Tu če je tako, se ni treliu bati Kresu nobenega tekmeca, saj 011 je . . ." "Čuj, čuj, prijatelj," ustavil ga je sredi besede Orožen, — "Nečesa sem se spomnil! Kaj pa tale pl. BraunseissT — Že parkrat sem ga naletel pri Dolžanu, kjer je nosljal ter razbijal svoje ko-samiške dovtipe ter se grohotal in drl, da sem se bal, ds se udere strop nad menoj. Ta karikatura tudi nekam sili in lazi za Melanijo . . . Strašno sladko ji govori . . . dohrika se ji na vse mogoče načine ... pa cvetlic ji je že nanooil, da bi jih bile vse Kresove krave site!" "Ha, ha, tega se pač ni treba bati Kresu ... Melanija pa je tudi toliko pametna, da ne bo gledala le na unifonino iu sabljo. — Tudi juz sem s« sešel že psrkrat s tem postavačem v Melanijini družbi. Strašno je nadležen, bedast, pri tem pa vendar grozovito domišljav. — Zadnjič jc nama hotel po vsi oili obračati note, ko sva igrala z Melanijo čveteroročno Dvora k o ve "Slovanske plese," dasi ne pozna niti jedne note in duši ima vsak pudel več posludn nego gospod Edvard pl. Braunseiss. — No, Melanija mu tudi pri vsaki priliki dovolj umljivo pokaže, da ji je zopern. Ce je res zaljubljen v njo, oziroma v njene novce, ga bo že prav kmalu minulo." "Da bi se le vse prav dobro izvršilo!" je vz-dihnil Orožen. "Na zdravje gospodični Melaniji iu Kresu . . . Živela!" In prijatelju sta trčila s kupicama ter izpila vae vino. Potem pa sta poklicala Potokarja, plačala, oblekla ogrtače ter šla. Ko sta stopila ua ulico, jc svetila luna s polnim svitom raz vedro nebo. Tli-ce ao bile svetle, kakor opoldne. Nikogar ni bilo videti. Skozi zastrta oknn pn ao prodirala luči do-mečih svetilk. Meščani so bili vsi lepo doma. Ko pa sta prišla do Dolžanove hiše, jc začulo tanko Kočevarjevo uho glasbo. "Pot! — čuj, Melanija igrn!" je dejal takoj ves navdušen. "Na oni strani — proti vrtu so . .. pojdiva tja, da alisiva!" Naglo ata zavila okoli ogla, atopila ua tovarniško dvorišče, prehodila mali vrtec ter obstala. Okno v prvem nadetropuj jc bilo na atežaj odpr-to. Melanija je pela in igrala. Prijatelja sta stala nepremično pml oknom. Le K oče ver je pokiutal časih energično z glavo v priznanje, časih pe mu je ušel vzdfli: "Kramo — divno!" Končno pa je igranje prestalo. Od zgoraj stn zečula govorico; takoj na to pN ao zopet zadoneli polni, mogočni akordi klavirja, njim pa se je pri-družilo dvoje m«*kih grl, ki sta peli na pol glasno: "Luna sije, Kladvo bije Trudne, pozne ure že; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste." Prijatelja sta spoznal« ukoj Kresov iu Dol-/snov gla«. "Pomaga j va ie mid\»' ; je dejal tedaj Koče-%ar, in na«e kršena petem .brnela četverogla« no tja v svetlo noč: "Ti si kriva, Ljubeznjiva, Dekliea neusmiljena; Ti ine raniš, Ti mi braniš, Da ne morein spat' doma"... lu prepeli so vso peseiu čustveno, navdušeno Ko pa so se poizgubili zadnji akordi v zrak, je prihitela k oknn Melanija s Kresom iu Dolža-uom ter vzkliknila: "Ali to je bila lepa iu prav originalna podokniea, gospoda! Hvala vaiua... pri prvi priliki se pokažem v čitalnici a svojim i-menitiMin kvartetom. Ha, ha! — To je ideja, kaj, gospod Kresf Ha, ha! — Pu pojdita gor, gospoda!" "Ne — hvala, gospica," se je odzval Koče-var. "Prepozno je že nocoj ... pa poakusimo še drugo pot!" "Torej jutri ... pa prav gotovo!" je odgovorila Melanija. "I^e še jutri je upžno, zakaj — kakor veste — že jutri ponoči se mora odpeljati Dore na Dunaj v parlament." "Da, torej jutri prav gotovo, gospica!" je odvrnil Orožen. "Lahko noč! . . . Sluga!" . "Lahko noč! . . ." sta se odzvala Melaniju iu Dolžan. "Počakajta! -— Takoj pridem," je dejal tedaj Kres. Kmalu Tiato je prišel. Zavratnik si je privihal navzgor, klobuk pa je pomeknil na oči. ^ Nekaj časa so hodili molče. Zdajci se ustavi Kres ter reče z vznemirjenim glasom: "Kočevar — Orožen, vidva sta mi najboljša prijatelja; recitu, povejta mi resnico: — se li tudi vama zdi gospica Melanija blago, plemenito, pošteno dekle? — Govorita, povejta ini, kaj mislita . . . »akaj ja/. se bojim . . , saj vesta, vse vesta!" "Prijatelj moj, druga duša, ne boj se! — Nisi slep, ker ljubiš. Melanija je lepo, veleizobra-ženo in plemenito dekle, kakršpo ti moreva le želeti za zdruŽico," je dejal Kočever. "Hvala vama," je odgovoril Kres, in /x>pet so šli dalje. Silna vznemirjenost se je kazala i/ vsakega Kresovega gibljaju. Prišli so do Kresove hiše. "Jutri torej se odloči inoju usoda," je dejal tedaj zopet Kres, glas pa se mu je tresel. "Tenuia, grozna slutnja me svari, naj ne storim tega, — nerazumen gins me kliče: "To bo tvoja nesreča —-tvoj pogin!" — Jaz pa mu ne morem verovati, — jaz pa moram poalušati le glas svojega srca . . . Prijatelja, da bi vsaj varna mogel povedati vse... vse, pa ne morem . . . Morila jutri!" "Umiri se, Kres, umiri!" ga je tolažil Ko-čevar. "Ne morem te razumeti Vaekdar si bil pogumen in odločen, cel mož, sedaj pa najeden-krat ..." "Sedaj pa javkuin ter se tresem lialik nezrelemu sentimentalnemu gimnazijcu, ki se pripravlja razodeti svojo ljubezen izvoljeni srčni kraljici! Ila, ha! Prav imaš . 1 . toda pomaguti si nc morem." "Andee, zaupaj malo i mojemu očesu, ki vidi bistro in ostro kukor sokol!" je i/pregovoril še O.roŽen, položivši mu desnico na ramo. "Moje oko pu je zapazilo i v Melanijinem očesu, ko se je upiralo vate, neki tajen, u žarek planienček, katerega moram smatrati le za pristen odsev ne-kegu čuta, kateremu se pravi — ljubezen! — a-tuice, ljubezen! — Torej pogum! Sreča te išče, um ti jc dan, našel jo boš, če nisi zaspan! — Pu dobro epi! — Lahko noč" "Lahko noč!" Stisnili so si roke ter sc razšli. Duše pa so jim bile nemirne . . . VII. "Josip! — sem pojdi!" Bil je očetov glus, ki je klicni Kresu, ko je hotel buš zapreti /.a seboj vrata svoje sobe. Takoj jo sel k očetu, v njegovo sobo. Sturi Kres je sedel v komodnem naslonjaču pred veliko pisalno mi/o z različnimi policami iu predalčki. Pred seboj je iiuel kup papirjev. "Dober večer, oče! — Kaj bi radi? — Mislil sem, da že spite." "Hemkaj sedi, pa poslušaj inel — Kje si bil? — Pri Dolžanu zopet, seve . . . No, čudno, orth jajci. Poljedelski department je 1 »ledei« 'izrai« odredil preiskavo iu oblastveni' v"n organi so prijeli dvajset trgovcev in tvrdk. V afero so zapletene tvrdke in trgovci, ki so prodajuli jajcu, da jih vlože v hladilne shrambe, ali ki so imeli na prodaj kokošja juj-eu v škat ljub. ŽUŽELKE UNIČUJEJO KROM PIR. Duluth, Minn. — Majhne zelene žuželke se širijo po severnem delu države in uničujejo krompir. DRUŽINA ŽRTEV POŽARA. Rad Axe, Mcih. — Ogenj je u-ničil prodajalno Andrew Lupa in družina, obstoječa iz petih o-seb, je našla smrt v ognju. PRVI POZIV V SREDO. KAMPANJA ZA NOVE ZADOL ŽNICB PRIČNE 1. OKTOBRA. Washington, D. C. — Ki'111 pa - nja za nove zudolžnice »'/obode prične dne 1. oktobra in knjige bodo zaključene 1. novembra, če ne bo spremenjen program. 4 V podučenih krogih govore, da postavijo na trg za £1,000,000,-000 zadolžnic. Von Schlicku, ^ Z* »keKa Krvnega čaja T naznaniti, da «*m na »loviti Bolgarski'Krvni iljt| varovati pošljite 10i- več. Washington, D. C. — Prvi novinci bodo pozvani v armado v sredo. K prvemu pozivu pripada pet odstotkov od 6«7,000 potrjenih mož in fantov. l>ne~19. septembra jih bo pozvanih v armado štirideset odstotkov, nadaljnih 40 odstotkov bo mobiliziranih .Iti-r i najst dni kasnejše. Ostane jih še petnajst odstotkov, ki bodo pozvani, ko bodo vojaška taborišča zanje pripravljena. Vseh vojaških taborišč bo šestnajst in v vsakem bo prostora z;» 40,000 vojakov. Vojni tajnik Ba r ker izjavlja, da bodo vežbališče pripravljena do časa, ko pozovejo novince v armado. Oseni vežbulišč je skoraj popolnoma dovršenih. Vseh šestnajst vojaških vežbn -lise bo stalo $150,000,000, ki bodo predstavljala 16 mest. Skoraj dovršena so sledeča vež-balisča: Louisville, Fort Sum Houston, Ayer, Petersburg, CliiJIi-cothe, Aimericon Lake, Roakford, in Little Rock. POGREŠANO DEKLETCE SO NA&LI. Portland, Me. — Sedemletno Murv Groggiii8 so našli v ledenici zapuščene koče. Ko se je Mary igrala, se je zaprla v ledenico, neka druga deklica je pa pritisnila vratu. Iskali so jo dvanajst ur in jo našJi skoraj popolnoma onemoglo. Zrak je dobivala skozi luknjo za odtok vode. ifVE ŽENI UMORJENI. Omaha, Neb. — Ljudstvo je bi lo .šc silno razburjeno rudi unno-ru 40-letne C. L. Nethawayjeve, ki so jo našli s prerezanim vru tom blizo njenega doma, ko je v javnost došla vest, da so našli 44 letno vdovo Kristino Anderson umorjeno na njenem domu v O-niahi. Imela je prerezan vrat in ležala je v mlaki krvi. O morilcu nimajo sledi. STAVKA ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV. Boeton, Mass. — V delavnicah Boston & Maine železnice je zu-štrajkalo 3,(MM) delavcev, Governer MoCall in Rowland B, Mathany, zvezni pogajalec, sc trudita, da pride do sporazumu. VESTNI NASPROTNIKI VOJA &KE SLUŽBE MOREJO PRO-TESTIRATI SELE V TA-BORlfiČU. Waahington, D. C. — Vojni tuj-uik Baker naznanja, da naj vestni nasprotniki vojaške službe protestirajo šele v taboru, če jim bo naročeno tako vojaAko delo, ki se ne strinja z njih vestjo. V KRATKEM ZGRADE TRI LA DJEDELNICE. Waahington, D. C. — Ladjedel-ški odbor je oddal pogodbe za gradnjo treh ladjedelnic, ki bodo stale Mfi.OOO.OOO iu ostunejo državna lastnina. V teh ladjedelnicah bodo gradili trgovske lsdje iz jekla. MOGOČE ODIDEJO MILIJONI AMERIČANOV NA BOJlftČE Fort Riley, Kans. — Generalni major Leonard R. Wood je izjavil 11« banketu, ki so ga priredili njenru v počasi, da mlide mogoče od 2,500.1100 do 4.000,000 Američanov na bojišče v Francijo, preden bo vojna dobljena. ————1 SKRIVAJTE STRELNO ORO -ŽJE PRED OTROCI Loo Angeles, Oal. — Sedemletni Harold Mering in njegova 14-leata sestra ata se igrala. Mali Harold je imel v roki samokres, ki se je naenkrat «prožil in krogla lje ubila njegovo aestro. TIPPECANOE, OHIO. Prejeli smo obvestilo iz Tippe caoe, Ohio, kar se tiče tamoinjih premogorovov Still Water Coal Mining družbe, da potrebujejo precejšnje število preinogarjev. Tu absolutno ni nobenih delav -skih neredov in ne stavke. Kar je nam znano, rudnik je varen. Premog je visok in delo je stalno šc za bodočih 25 let. Podnebje in pitna voda je dobra in tam so cerkve in šole. Tam je že precejšnje število slovanskih družin in družba ima še najrajše Slovence kot pre-mogarje, ker ve, da so pridni in dobri delavci. Torej je že to dokaz, da Slovenci nadkriljujejo druge narodnosti. Mi priporočamo našim čitateljem, kateri so brez dela ali imajo slabo delo, da gredo in se prepričajo o tem pre-mogorovu. Kar je nain znano, tu se dobro zasluži, in stsnovsnje se dobi 5—6 sob za 6 do 7 dolarjev na mesec. Kdor želi iti delati v ta rudnik, naj se pelje z B. A O. R R. železnico do Tippecanoe, Ohio in tam naj se zglasi pri Supt. R. I. Koush. (Adv.) Dr. Koli OLOVENSK1 ZDRA\ &3S Parni Av« Pi Is»*4m)* Um. SWhw v tort*, i ln ImtUtU tu k« kri. N* takafel Vm Solmi. U priktM« •d to k a idntlH p« ofnjlul i ker hitro opaiit«, ds vi ■motno«t, m tekajte. \m* TUi J« kom topot povrsiL Suionjo mt U vo« la 1 via v kritkom lui. Hr* kilo oidimvla v U usk ia Smt I •racij«. DoImbI »•kurja, kl ŠOTNO*] Ila* v kril« ta krfcta ia v4a* taj •puManju »od«, «adravia • < *rW te^ Tk^nTlTfvLjI4'UM ki naataaajo vdod a^iite krvi r v kratka« la al p«tr«kM ' Urada« ar*< V . oHkik *d ajntraj U torkih, Mtrtkik ia aototak traj do I. ara iwla. — 0k 4o dvah utaldaa. s re**« aa «•!•■ "-i riles 1 KADITI TILLMAH Uniako izdelaa« Ibykna Cigare.......... S. N. P. J. Cigaro...... TUlman Cigar Oe. AURORA, ROBERT W. UI ARCHTTECT tie N. Li S1II1 St„ Ci kl je izdelel nečrt ta |l. S. N. P. J- «e P/^ vencem za itdelc .tavbinekih načrtom Tel. Franklin M01 TEL' NA D0M0 AUSTIN Zakal se ženite RAD BI IZVEDEL kje se nahaja John Jaklich, doma iz vasi Veliki Podlog pri Krškem. Uljudno prosim vse eenjfne rojake, če kdo ve za njegov naslov najini ga naznani, za kar bom zelo hvaležen ali pa naj se mi sam prijati čim prej mogoče., Važno. Moj nsslov je John Orilc, P. 0 ] in sedsj |»« Box 60, Moon, Run, Pe (Sept. 1—4—5.) Mladi ste, delo im«« ^ alikžek je dober, pa ^ šete ženiti. Vj »" V ^ v voli*dnižinsko vesej-' ■ r Me sc v iiilsilih f . bojite