DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBLJAS Došlo -3. ix. 1930 Leto LXHL, št. 199 V Ljubljani, torek 2. septembra I930 Cen Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznika — Inseratl do 80 petit a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4—. Popust po dogovoru. Inseratnl dauek posebej. _ >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo LJubljana, Knaflova ul. 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3136. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št S.-- CELJE. Kocenova ul. 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št 26. Jesenice, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri post ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. 3 MRTVI, 40 HUDO IN 35 LAŽJE RANJENIH V BUDIMPEŠTI Bilanca včerajšnjih krvavih izgredov povodom demonstracij madžarskega delavstva — 240 jih je bilo aretiranih — Žalostne slike bojišča Budimpešta, 2 septembra. V madžarski prestolnici ki je bila včeraj po-zorišče krvavih pouličnih bo**b med policijo in delavstvom, je zopet vzp*>* stavljen red in mir. Ulice, v katerih so se vršile največje borbe, nudijo sliko razdejanja. V nekaterih ulicah so raz* bite in izropane vse izložbe in trgovi* ne, a tudi na mnogih privatnih hišah se poznajo sledovi krvavih dogodkov. Ulice so polne kamenja in granitnih kock, ki so jih demonstranti metali na policijo, na mnogih mestih pa so cele mlake krvi. Danes še vedno patrulira= 30 po ulicah močne policijske patrulje, vendar pa je splošna stroga priprav* Ijenost policije, orožništva in vojaštva % odlokom notranjega ministra ukinje* na. Točno število žrtev včerajšnjih bo= jev še ni znano. Uradni komunike pri* znava samo enega mrtvega, dočim po* roča organ socialnih demokratov »Nepsava« da so bili v bojih ubiti trije delavci. Tudi število ranjencev še ni končno ugotovljeno. Po uradnih ugo* tovitvah je 30 do 40 hudo in okrog 300 do 350 lažje ranjenih. Izmed ra* njenih se jih 10 bon v bolnicah s smrtjo. Policija je imela sedem ranjen* cev, ki jih je danes dopoldne po nalo* gu državnega upravitelja Horthvja po* setil državni podtajnik notranjega mi* nistrstva ter jim izrazil najvišje pri* znanje. Aretiranih je bilo 240 oseb 40 jih je že bilo izročenih državnemu pravdništvu ter bodo obtoženi, da so hujskali množico in izzvali krvave ne* mire. Vprašanje odgovornosti za včerajš* nje dogodke je predmet živahnih raz= prav v današnjih listih. V glavnem pri* pisujejo dogodke hujskanju komuni* stov, ki so se pomešali med socialno* demokratsko delavstvo ter ga pozivali k nepremišljenim dejanjem Tudi vlad= ni listi priznavajo, da so si socialni de* mokratski voditelji prizadevali. pre» prečiti izgrede, vendar pa so bili na* pram nahujskani množici brez moči Meščansko časopisje jim predbaciva. da so šli predaleč, ko so organizirali včerajšnje delavske demonstracije Oficiozni »Pesti Naplo« pa dolži tudi policijo, da je s svojim neprimernim nastopom izzvala poostritev položaja in pade na njo velik del odgovornosti. Sprva je bila premalo odločna, pozne* je pa je s pretiranim naskokom še bolj razjarila množice in tako povzročila krvave izgrede. Socialnodemokratski tisk ogorčeno napada komuniste ter piše, da so imeli že ves prejšnji teden tajna zborova* nja, na katerih so se posvetovali, kako bi izkoristili socialnodemokratsko de* lavsko zborovanje ter izzvali nerede. Policija se je za to premalo brigala in pade velik del odgovornosti za dogod* ke tudi na njo. V ostalem pa naglašajo socialistični listi, da so ti dogodki le dokaz, kako tli med madžarskim de* lavstvom in kmečkimi sloji nezadovolj* stvo, ki bo slej ali prej prišlo do izbru* ha, če vlada ne bo upoštevala tudi nji* hovih interesov in izboljšala položaja delavstva. Inozemstvo si bo iz teh do* godkov napravilo o razmerah na Mad žarskem sliko, ki je noben službeni de menti ne bo mogel spraviti s sveta. Atentat na generala Cristinija ali slučajna nesreča? Podrobnost! o nesreči vlaka, s ka terim je potoval general Cristini iz Rima v Trst k razpravi izrednega tribunala — Oficijelno priznanje nesreče, splošno pa vlada prepričanje, da gre za atentat Trst, 2. septembra. Listi objavljajo oficijelno poročilo o nesreči vlaka, s katerim se je vozil predsednik izrednega tribunala general Cristini iz Rima v Trst Po uradnih informacijah ne gre za atentat, kakor poročajo zasebne vesti, marveč za železniško nesrečo. Na postaji Battiferro pri Bologni je zavo-zil neki tovorni vlak v tržaški brzovlak od strani in zadel v zadnji vagon, ki ga je vrglo iz tira. Eden potnik je bil težje ranjen in leži v bolonjski bolnici, več potnikov je bilo lažje ranjenih, ki pa so po prvi zdravniški pomoči nadaljevali potovanje z istim vlakom, kateremu je bil priklopljen drug vagon. Zaradi te nesreče je imel vlak 40 minut zamude. Trst, 2. septembra. Dasiravno italijanski listi objavljajo o železniški nesreči, ki se je pripetila brzovlaku, s katerim se je vozil predsednik izrednega tribunala fašistični general Cristini rz Rima v Trst, v bližini Bologne, sa- mo kratko službeno obvestilo, se v javnosti širjo govorice o tem. da ne gre za slučajno nesrečo, marveč za atentat na vrhovnega fašističnega sodnika. To dokazujejo predvsem aretacije železniških uslužbencev, ki so bile izvršene tekom včerajšnjega dne. Fašistični krogi so namreč mnenja, da je nemogoče, da bi tovorni vlak, ki je premikal na kolodvoru, ne zapazil prihajajočega brzovlaka. Ce bi bila oba vlaka na istem tiru, bi se lahko mislilo, da gre za slučajno nesrečo. Tako pa je tovorni vlak zavozil od strani v brzovlak z očivdnhn namenom, da bi zadel vagon, v katerem se je vozil general Cristini. Ce bi vozil tovorni vlak le malo hitreje, bi bilo dotični vagon zdrobilo, pri čemer bi bil general Cristini skoro gotovo ubit. Preiskava se vrši z največjo strogostjo, ker sumijo da so na delu protifašistični elementi. Uradno italijansko poročilo o včerajšnji razpravi pred izrednim tribunalom Trst, 2. septembra. Rimski radio je izdal danes ob 11. tole poročilo o tržaškem procesu: Pod predsedstvom generala Cristi-nia se je pričel pred posebnim sodiščem za zaščito države v veliki avli porotnega sodišča proces proti tolpi protifašističnih teroristov, ki so zagrešili številne zločine in izvršili teroristični atentat na list »Popolo di Trieste«, pri čemer je preminul novinar Guido Neri. Vstop 18 obtožencev je napravil na številno občinstvo globok vtis. Po opravljenih prvih formalnostih je predsednik odredil Čitanje obtožnice, ki vsebuje spisek vseh zločinov, med temi so posebno važni razni požigi šolskih poslopij ki javnih zgradb, eksplozija pri svetilniku Zmage, polaganje bomb in poizkusi umorov. Večina obtožencev je priznala svoja dejanja in izjavila, da so bili člani teroristične tolpe, ki je imela protifašistične načrte in hotela motiti javni red. Direktorij provinčne federacije fašistov s sedežem v Trstu se je prijavil kot civilna stranka. Danes se bo pričelo zasliševanje obtožencev. Komentarji italijanskih listov Rim, 2. septembra. »Tribuna« objavlja v zvezi s pričetkom procesa v Trstu uvodnik, v katerem naglasa, da je glavni namen tržaškega procesa na- praviti konec neprestanim napadom na Italijo ter obraniti civilizacijo pred barbari. Varnost države in naroda je absoluten imperativ. »Lavoro fascista« našteva teroristična dejanja, ki so bila izvršena v zadnjih letih v Julijski Benečiji in pravi, da se je s tem hotelo škodovati prestižu Italije. Taka misel se je mogla poroditi samo v nemirnem narodu, a za take zverinske akcije je bilo mogoče pridobiti samo ljudi, ki so rojeni zločinci. Slovenci in Nemci so v beneški in tridentinski pokrajini neznatna manjšina, ki pa je rtal i jamskega porekla in je Še le pozneje prišla pod vpliv tujih narodov. Preostala manjšina ne predstavlja važnejše etične skupine, in se zaradi tega ne more niti misliti na to, da bi kaka tuja država imela pravico do te izključno italijanske zemlje. 200 milijonov na dnu morja Brest, 2. septembra. Italijanski vlačilec >Artigles< je odkril na dnu morja potopljeni parnik >Egiptes<, ki se je leta 1923. potopil. Na krovu parnika je za 200 milijonov lir zlata. Potapljači so ugotovili, da je zlato še na pa miku in ga bodo poskušali sedaj dvigniti. Nesreča londonskega ekspresa Lord Rothermere ostal nepoškodovan London, 2. septembra. Nočni škotski ekspres je tik pred Londonom zašel na napačen tir in se tam zaletel v tam stoječe tovorne vagone. Vlak je bil nabito poln. ker so se z njim vračali mnogi športniki, ki so bili na škotskem na lovu na race. Nad 30 oseb je več ali manj ranjenih. Med potniki se je nahajal tudi lord Rothermere. katerega je siloviti sunek vrgel na tla. vendar je ostal nepoškodovan. „Mirovna" pogajanja v Indiji Bombay, 2. septemb/a. AA Sir Tej Ba» hadu*- Sapru je izjavil, da se pogaiania za mir. ki naj odstrani agitacijo za civilno ne* poslušnost, še niso končala. O položaju bodo še enkrat razpravljali z Gandjnrem. Sapiii je pri tej priliki poudaril, da »gfa vodilno vlogo pri teh podajan j ib Gandhi in da ne more biti govora o ponesrečenih po* gajsnjih dotlej, da Gundhi ne izreke svoje končne besede. Obletnica kralja Zogu Tirana. 2. septembra. A A. Vsa Albanija je svečano proslavila drugo obletnico proglasitve monarhije. Kralju Zogu so bile prirejene navdušene ovacije. Ministri, visoki albanski dostojanstveniki in člani diplomatskega zbora so bili sprejeti v avdi-jenci in so pri tej priliki čestitali kralju Zogu. Kako so našli Andreeja Oslo, 2. septembra. Voditelj znanstvene ekspedicije, ki je naš&a ostanke polarnega raziskovalca Andreeja, dr. Gunar Horn je povedal novinarjem, kako so prišli do An* dreejevega trupla. Ekspedicija je našla na« pol zakopano v ledu raztrgano moško obleko in je začela na tem mestu kopati. Čez kratek čas so izkopali optične in me* rilne instrumente in truplo, vendar niso niti sumili, da bi to bil Andree, dokler niso našli pri njem nekaj strani zpisnika, iz kas terega so dognali njegovo identiteto. An« dreejevo truplo je bfflo naslonjeno na lede« no skalo. Iz položaja, v katerem so ga n-a= sli. se da sklepati, da si je tam iskal zaščite proti vetru. Dnevnik obsega samo nekaj strani. Pisava je že tako obledela, da jo bo težko razbrati. Dr. Horn je mnenja, da je Andree hodil več mesecev proti jugu, pred* no ga je dohitela smrt. WaJešld princ — maršal 2ti admiral London, 2. septembra. Jutri se bo na svečan na din izvršilo imenovanje waledke« ga princa za admirala vojne mornarice in maršala sunozemske ki zračne vojske. Priprave za evropsko konferenco v Ženevi Otvoril jo bo Briand z daljšim go 26 evropskih držav — K Pariz, 2. septembra. Zunanje ministrstvo objavlja službeno, da je vseh 26 evropskih držav, ki jih je zunanji minister Briand povabil na evropsko konferenco v Ženevo, sprejelo vabilo ter bodo vse države poslale na konferenco svoje zastopnike. Briand namerava že v nedeljo odpotovati v Ženevo, kjer bo še istega večera stopil v stike z voditelji posameznih delegacij in se z njimi podrobnejše dogovoril glede razprav na evropski konferenci. Konferenco bo otvoril Briand z daljšim uvodnim govorom, v katerem b~ iia kra- vorom — Vabilo je sprejelo vseh omentarji pariškega tiska tko orisal odgovore posameznih vlad in podal obenem svoj komentar k tem odgovorom. Po poročilih pariškega tiska bo angleški zunanji minister Hen-derson jutri odpotoval v Ženevo. Spotoma se bo ustavil v Parizu, kjer se bo sestal z Briandom. Pariški tisk pričakuje, da bo konferenca evropslfcih držav o Briandovem predlogu rodila povoljne rezultate ter bo pokazala, ali je Evropa že dozorela za uresničenje tega velikega načrta, ki edini lahko prepreči nov svetovni pokolj. Mihalokopulos o grški zunanji pomiki Grčija za zaščito rojakov v Albaniji — Gospodarsko sodelovanje z Bolgarijo in Turčijo — Evropska konfederacija sredstvo proti vojni Atene, 2. septembra. A A. V Patrasu je imel minister zunanjih zadev Mihalakopu-los daljši govor o zunanji politiki. Naštel je pakte prijateljstva, ki jih je Grčija sklenila z Rumunijo, Italijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko in Ameriko. Govoreč o Albaniji je Miha-lakopulos dejal: Ne bi izpolnil svoje dolžnosti napram grškemu narodu, če ne bi tolmačil nezadovoljstva, ki ga občuti veliki del Grčije glede na žalostne dogodke, ki so se dogodili v tej državi, napram kateri bi morali zaradi naših dedov in sorodstva krvi čutiti zveze ozkega prijateljstva. Upam, da ne bo dolgo trajalo, da dobimo glede na to, kako težko trpimo v nekaterih primerih, od mednarodne strani pravico intervenirati v obrambo svojcev. Prepričan sem, da bodo pogajanja, ki se bodo v kratkem vršila v Ženevi, vpoštevala pravično stališče Grčije. Kar se tiče naših odnošajev do Bolgarije, vlada v nekaterih točkah različnost mišljenja, toda ne prevelika, čeprav ne bi prišlo do sporazuma, bi se mi kakor vedno doslej sklicevali na arbitražo. O odnosih do Turčije je Mihalakopulos dejal: Vsi današnji grški politiki, kakor tudi vsi oni, ki so vodili zadnjih 60 let upravo Grčije, priznavajo, da je sporazum med grškim in turškim narodom na gospodarskem polju zelo lahek in da bi mi ustvarili s Turčijo ta sporazum lažje kakor z ostalimi državami. Glede na Briandov načrt o Panevropi je izrazil Mihalakopulos nado, da bodo morale evropske države priti vse bolj do prepričanja, kako brezpogojno potrebna je taka konfederacija, ker bo samo tako mogoče uspešno preprečiti drugo svetovno vojno, ki preti bodočnosti. Grčija je naklonjena vsaki medsebojni zvezi držav, bodisi širši aH ožji, ki bi mogla doprinesti do preprečenja vojne. Nov francoski prekooceanski polet Letalca Costes in Belonte sta včer aj krenila s pariškega letališča hi bosta drevi pris tala v Newyorku London, 2. septembra. Znana francoska letalca Costes in Belonte, ki se nahajata na prekooceanskem poletu iz Pariza v New York, sta javila brezžično, da je na krovu vse popolnoma v redu. Vzdignila sta se včeraj zjutraj ob 11. v Le Bourgetu z novim tipom letala, ki je težak 7 ton ter nosi s seboj velikanske zaloge bencina. Preračunala sta, da bo trajal let 35 ur na 3700 milj dolgi progi ter bi morala potem takem biti že danes okoli 8. zvečer v New Yorku. S seboj sta tudi vzela 4 steklenice šampanjca, da bi si na poti ohrani- la dobro voljo. Včeraj opoldne sta letela ob južni Irski, kasneje so ju videli s francoskega parnika »Marie The-rese« in v ponedeljek popoldne so brezžično govorili z veleparnikom »Beren-garia«. Kakor se doznava, sta se letalca pripravljala na polet že nad tri leta. Oba sta znana kot letalca in Belonte ima celo svetovni rekord v ravnem poletu. Pariz, 2. septembra. Ob 1 zjutraj sta Costes in Belonte sporočila, da sta že dosegla novo fundlansko obalo. Vreme je ugodno in letita z veliko brzino. Angleško brodovje v naših lukah Split, 2. septembra. V naše luke prispe v kratkem oddelek angleške vojne mornarice, ki se mudi trnotno na Črnem morju. Oddelek mornarice obstoji iz enega nosilca a vi jonov in štirih edinic večje in manjše tonaže. Na vseh ladjah je posadke 2500 mož. Angleško brodovje bo obiskalo Gruž, Šibenik in Split. Pred nastopom novega dunavskega bana Beograd, 2. septembra. Včeraj je dospel z brzovlakom v Beograd novo imenovani ban dunavske banovine vpokojeni general Svetomir Matic z gospo soprogo. Matic se je prišel javit pristojnim faktorjem pred prevzemom svoje nove službene dolžnosti. Zadnji polet Zagreb—Praga Zagreb, 2. septembra. Včeraj okoli 9. ure je odletel iz Zagreba veliki tromotorni potniški avijon tipa Focker, ki je opravljal potniški promet na progi Praga—Zagreb. Letalo se je danes dvignilo posled-njič v tekočem letu ter bo šele prihodnje leto nadaljevalo na isti progi s potniškim prometom. Z avijonom so odpotovali iz Zagreba na češkoslovaško zastopnik češkoslovaške zračne Hnije inž. Kubička, pilot in mehanik. Poskusen samomor zaradi bede Zagreb. 2. septembra, n. Zaradi bede se je poskušala danes zastrupiti z oetovo kislino 21-letna šivilja Marija štefanović. Težko poškodovano obupanko so prepeljali v bolnico. ZaščHa ttaffljanskfh vin Rim, 2. septembra. AA. Uradni list proučuje zakon z doe 10. jutija 1930, ki vsebuje določbe o zaščiti tipičnih italijanskih Samomor rumunske umetnice Bukarešta, 2. septembra. Slovita rumun-ska umetnica, članica bukareške opere Par-cianu, je včeraj v navalu ljubosumnosti streljala v svojem stanovanju najprej na svojega moža, ki je višji državni uradnik, potem pa si je pognala kroglo v srce ri je bila na mestu mrtva. Mož je hudo, vendar pa ne smrtno nevarno ranjen. Znižanje mezd nemškim kovinarjem Berlin, 2. septembra, d. Zveza berlinskih kovinskih industrijcev je v soboto združenim organizacijam kovinarjev odpovedala tarifno pogodbo, veljavno za berlinsko področje. Prizadetih je 140.000 delavcev in delavk. Berlinski tisk je mnenja, da je odpoved pogodbe v zvezi z nameravanim znižanjem mezd. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.71, Berlin 13.4575. Bruselj 7.8752, Budimpešta 9.8878, Curih 1095.90. Dunaj 7.9672, London 274.40. Newyork 56.26, Pariz 221.76, Praga 167.24, Trst 294.05—206.05 (295.05). INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1275, Pariz 20.23375. London 25.0375, Newyork 514.275, Bruselj 71.86, Milan 26.9325, Berlin 122.775, Dunaj 72.70, Sofija 3.73, Praga 15.26, Varšava 57.75, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.07. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 1930? Str*B 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. septembra 1930. btev. 194 Ne v Ameriko, zlasti ne v južno! Zanimivo pismo Slovenca iz Buen so mnogo slabše Najprej bi hotel zaklicati svojim roja» kom: Ne v Ameriko, zlasti pa ne v Južno Ameriko! Še vedno prihaja večina izseljen* cev v Argentino brez vnaprej zagotovlje* nega po=la in zaslužka, na slepo srečo, ker še vedno je preveč naivnih ljudi, ki veru* jejo, da je Amerika zemlja, po kateri se pretaka med in mleko. Zato je velika ve* čina priseljencev kruto razočarana, ko se prepriča, da je tukajšnje življenje mnogo trše, nego v Evropi. Znanci in prijatelji, ako jih imaš tukaj, niso več oni znanci in prijatelji iz stare domovine, ker vsakdo mora skrbeti predvsem zase. Prilike delajo vsakogar sebičnega in brezčutnega za tuje gorje. Zato naš človek ne sme računati z uslugami in se ne more zanašati na prav nikako pomoč. Zaslužek si najdejo le za* res kvalificirani delavci. Naši ljudje se vobče jako težko prilagode novim razme* ram in marsikdo propade. Argentina je zemlja, v kateri se največkrat najde zaslu« žek le po srečnem naključju, toda izselje* nec mora dobro poznati razmere in si za* gotoviti službo, še predno zapusti staro domovino. O razmerah v Jugoslaviji in o našem narodu pišejo tukajšnji listi prav redko ter so tako slabo poučeni o nas, da mislijo njihovi uredniki, da leži Zagreb v Albaniji in Ljubljana na Češkoslovaškem. V čudo* viti nevednosti glede Jugoslavije so si po* polnoma enaki španski, italijanski in nem* ški tukajšnji listi. Nemška »La Plata Zei* tung« posveča še največ zanimanja novim slovanskim državam, vendar pa poroča o njih večinoma tako. da jim ni na korist, temveč le v škodo. Mnogo so krivi tega nekateri naši predstavniki. Vse drugačni so Čehoslovaki s svojimi konzularnimi in di* plomatičnimi zastopniki. Češkoslovaški novi minister Machatv je na pr. prav prid* no na delu. Ne ogiba se stikov s češkoslo* vaško kolonijo, nego jih celo išče. Takoj po prihodu semkaj si je dal predložiti na« slove članov češkoslovaške kolonije v Buenos Airesu ter je povabil posameznike, naj ga osebno posetijo, da mu bo mogoče neposredno se seznaniti z razmerami med rojaki v tej državi. Kako čisto drugače se godi nam, naj vam bo dokaz moj doživljaj. Soproga mi je obolela in je morala celo na operacijsko mizo. Ko so zahtevali od nje v bolnišnici osebnih podatkov. nika* kor niso mogli razumeti, da je iz Jugosla* vije in so ji vedno zatrjevali, da mora biti Čehoslovaška: končno so »ugotovili«, da mora biti torej le iz Avstrije, ako ni iz Cehoslovaške. Italijanska propagandna služba nam je seveda dosledno sovražna in na našo ško* do prav pridno na delu. Često se dogaja, da mora jugoslovanski državljan zatajiti svoj rod. ako hoče sploh priti do zaslužka. Zato se izdajajo naši državljani, ki znajo nemški, prav radi za Oesterreicherje in kot taki dobe delo, dočim bi ga kot Jugoslovan ni ne našli. Delodajalci in delovodje so namreč po večini tujci, Nemci, Avstrijci, Italijani itd., prav malo pa je naših. Pa tudi naši delodajalci m delovodje često os Afa-esa — Razmere v Argentini kakor pri nas rajši jemljejo na delo tujce, ker je pač ža* lcstno dejstvo, da so domačini večkrat pač preveč »domači« in menijo, da od lastnega človeka lahko zahtevajo kar in kolikor se jim ljubi. Med našimi ljudmi je resnično malo uvidevnosti, še manj je pa hvaležno* sti. Tozadevno imam tudi sam mnogo sla* bih izkušenj. Lenoba je tukajšnjemu ljudstvu kot menda sploh vsem južnakom v krvi, da skušajo čim manj delati, a tem več kram= I jati in kričati. O tem se je prepričala mo= ja žena celo v bolnišnici. Sedaj mi nepre* stano zagotavlja, da bi ne hotela nikdar več priti v južnoameriško bolnišnico. Razen muk po operaciji je morala prenašati nam* reč tudi moskite, ki so jo posejali po vsem životu s stoterimi piki, da bi človek mis* lil. da ima ošpice. Južnoameriških bolni* čark glede postrežljivosti nikakor ni pri* merjati z našimi. Amerika ima svoje po* sebnosti in ko bi te »posebnosti« bile tam* kaj bolj znane, bi se marsikdo premislil napotiti se čez veliko lužo. Tukajšnji listi prinašajo vsak dan tržne cene, ker je tukaj pač še orijentalni sistem prodajanja po načelu: le daj ga, če se ti da! Zategadelj morajo biti gospodinje po* učene po novinah o cenah, po katerih se sme in mora po tržnicah prodajati. Kako zelo materialistična je ta obljub* ljena dežela, naj pokaže sledeči doživljaj: Nekega dne sva z ženo čakala na ulici avtobusa. Dalje časa ni bilo nobenega, pač pa se je ustavil prav blizu naju pogrebni voz tukajšnje največje pogrebne tvrdke. Šofer pogrebnega voza je izstopil ter jo mahnil proti hiši. Takoj sem dejal ženi: i Gotovo se gre informirat, ali bo kaj kšef* ta ali nič. ali je X Y umrl, ali ostane pri življenju in kako dolgo mu še prisojajo življenja.« Nisem se motil, kmalu se je Šo* fer vrnil in mi na moj vprašujoči pogled dejal: »Skoda, ni še umrl. Veste, za nas je pač bolje, če jih več umre — tako več za* služimo.« xMož ima gotovo provizije od mr» ličev, ki jih sam iztakne in tako da pod* jetju možnost, da se ponudi takoj telefo* nično za opravilo pogrebnih svečanosti. Tako se pri nas ne izvzema niti smrt, ako je treba napraviti business. Trgovine pri nas sploh ne poznajo določenih ur, nego so odprte od 6. zjutraj pa do 23. ali celo do ene ponoči. Lastnik stanujejo večinoma v kaki sobi za trgovino, saj stanovanjske kulture tukaj ne poznajo v toliki meri kot pri nas. Tako so pri nas trgovine razsvet* ljene še pozno v noč in si zamorete ku* piti, kar ste med dnevom pozabili, tudi po polnoči. Stanovanjska beda je pri nas še večja kakor pri vas. V Ljubljani imate baje ba* rake ob Ljubljanici, tukaj pa mrgoli barak po strehah nebotičnikov. Tudi naši brez* domci si zgrade barake iz starih zabojev, iz pločevinastih škatlic ali pa iz starih vreč ter prebivajo v brlogih, ki bi bili pre* slabi celo za boljše evropske pse. Ponavljam torej: Ne v Ameriko, nego rajši, če že mora biti, se izseljajte v Južno Srbijo! Stiha roba na velesejmu Kaj se vidi v paviljončku, kjer so razstavili svoje izdelke RibniČani Ljubljana, 2. septembra. Velesejem traja pol meseca, pa je tam vsega na ogled za pol leta. Marsikaj bomo prezrli, kakor se pravi, da zaradi preobilice dreves ne vidiš gozda. Res, človek, je kar slep. toliko se tam vidi in nazadnje od vsega, kar je videl, ne ve povedati ničesar. V paviljonu suhe robe pa pravi ribniška pesmica s sliko: Prebrisani možje, od svjetga Primoža Tdje, se zmisljo narpraj, kar se vam zdaj po vaj.« To je pristna ribniška modrost. Ribntčani so res prebrisani možakarji, ki vedo, da je treba vedeti in se spomniti in naštu-dirati, »kar se vam zdaj po vaj«. — Pri nas je pa ta vrag, nikdar nimamo toliko časa, da bi bili taho prebrisani kot Ribni-čani ter bi si izmislili, kaj mamo povedati. Mi začnemo kar tja ven dan, zato pa je tudi povedano vse tja v en dan, ali bolje rečeno samo za en dan. Svoje umetnosti, umetno obrt so RibniČani razdelili ali sortirali tako-le: obo-darstvo. rešetarstvo, strugarstvo, škafar-stvo. žličarstvo. — Zdaj bi si moral izmisliti, kaj naj vam o tem povem. — Seveda, Že zato, ker si nisem zapomnil, kaj sem vse videl. Sicer pa se mi zdi potreben za ogled našega velesejma nekako vodič, da bi mi ubogi nestrokovnjaki vedeli, kaj si prav za prav ogledujemo. Kaj sem torej videl ? Skratka suho robo, izdelano na razne načine, stroje za izdelavo ribniških umetnij, nekakšne statve za pletenje rešet itd. Roba je lepo razstavljena, saj je znano, da so RibniČani prebrisani nad vse druge zemljane; zato radi povsod pokažejo svojo iznajdljivost. Iz rešet so zgradili nekakšne grške stebre, njihove kopilje pa okrasili s kuhalnicami .žlicami in s podobnim. Stebre so medsebojno zvezali z napisnimi tablami, ki govore, kakšne vrste izdelki so razstavljeni za njimi, to so pristni ribniški slavoloki zmage njihove stihe robe, popularnosti in prebrisanosti. RibniČani so kajpada samozavestni in to po pravici. Karakteristične risbe z značilnimi pesmicami poudarjajo pomen ribniške obrti v življenju in njen značaj. Naslednja pesmica s primerno risbo, katero si blagovolite sami ogledati, nam kaže kako je bil svet žalosten, predno so RibniČani začeli izdelovati žlice: -Oh. žaloetn ta svajt je biv zerajs poprajd, ke naj b'lu tn' lj'di, de b' žlice dajlali. S skorjami so župo jajl4, sklajdo ne kolejna dajT, oh, tu je b'lu grdu, od ujst je kapalu.c Seveda ni bilo tako enostavno izumiti prvo žlico, ker so pa RibniČani tako briht-ni, zato so jo seveda oni izumili, tega pa se kulturni svet ne zaveda. Kako so se vršile priprave za ta važni izum, ko so RibniČani spoznali, kako strašno neeetetično je jesti s skorjo, nam spet nekoliko pove ilustrirana pesmica: »Od šroc'h ujst so mjero uzjel*. so žlice dajlat' začjel',..« RibniČani pa se tudi zavedajo, da brez reklame ni trgovine; Ribničan Vrbaa se zastopi na reklamo kot pravi strokovnjak, kar nam pove naslednji stih: »Res hvalt' se ne smajm, le tlilku vam povajm, da take ruobe nej ne lajf, ne dr'gej.« — Slika ga prikazuje z rešeti in z dru go robo »lajt« (tle, tu), katero hvali kakor češ, da take robe ni tukaj in ne dru/t; je---- Paviljonček RibniČanov je majhen vendar je v njem mnogo zanimivega Naše gospe bi morale imeti interes, da s ogledajo lične gospodinjske predmete *v. še slavne domače »industrije«, seveda so jim kuhalnice še kaj pri srcu. Poleg RibniČanov pa razstavljajo tuo Prekmurci redke, lepe izdelke doma lesne obrti, bolje rečeno umetnosti. Mr drugimi izdelki je vreden omembe izre.' ljan okvir za sliko, ki se odlikuje po prt cizni izdelavi. Lep je tudi miniatur tramvaj, pred katerim se naj ljubljen skrije, v njegove stene so izrezljani 1 rodni motivi, srca, rože itd., tramvaj izdelan v vseh detajlih. Tudi Prekmu so iznajdljivi, kar dokazujejo originaj. avtomatične doze pa tudi sod z eno pij za troje (!) vin. Prekmurci razstavlja -raznovrstno blago, povečini same raritei. Zastopana je tudi Tehniška sredn; šola s krasnimi livarskimi modeli za enoje rmenčno stružnico; modele so napravili dijaki strojnega oddelka na šoli pod posebnim mizarskim vodstvom. Modeli so prepleskani z rdečo barvo tako, da so popolna imitacija pleskanega lit. železa. Poleg modelov je razstavljeno nekaj lepih rezbarskih predmetov - To pa ni vse. Poleg naštetega in prezrtega še razstavlja direkcija šum Apa-tin lesene coklje, izdolbene iz enega sh-mega kosa lesa in neške iz lipo vine za gnetenje testa. Žaloigra v Radgoni i. um. V svetovni vojni je bil 97. avstrijski pehotni polk (tržaški), kolikor ga ni na Ruskem padlo, nastanjen v mestu Radgoni. Ker se je po daljšem odmoru njegova četa, krog 260 mož, uprla povelju iti v drugič na Rusko, jo je dala vojna oblast v vojašnici od graškega polka zajeti in gnati v Kodoličeve hleve. Med es-korto so neustrašeni peli: »Jugoslavija mati, nemoj tugovati ....« Bili so sami zavedni Primorci in Istrani. Polna dva meseca so jetniki trpeli v teh hlevih, kjer so morali ležati na gnoju. Vojna oblast je sklenila četo decimirati, t. j. vsakega 10. vojaka ustreliti. Končno pa je bilo sklenjeno ustreliti »samo« 8 najzavednej-ših vojakov. Ko so gnali obsojence med gostim špa-lirjem Radgončanov skozi mesto, na mo-rišče, so peli: »Oj z Bogom mamca, z Bogom oče! Ne vid'mo se ni zdanjikrat. . .! Tu se je več renegatskih gospa tako daleč spozabilo, da so se iz množice zaganjale proti eskorti ter pljuvale in kričale na obsojence: »Nieder mit den windischen Hunden!« Na morišču so jim zavezali oči. Najpogumnejši med njimi, junak TJkovič, si je strgal zavezo s čela ter zaklical junaško: »Na mene streljajte brez zaveze! Naj živi Jugoslavija!« Ko bomo v nedeljo hodili ob mejni Muri in gledali kakih 100 korakov oddaljeno mesto Radgono, naj posvetijo naše duše v tihem žalovanju junakom, mučenikom svoje občudovanje, a srce naše naj zagori z največjim plamenom za Jugoslavijo, katero so nam oni pomagali ustanoviti ter so za njo žrtvovali svoje življenje. Zdi se nam, da šepeta iz njihovih grobov k nam tajni glas: »V globokem snu v grobeh mi spimo A v duhu z Vami vsi živimo. Ki onkraj Mure, mejne reke Doživljate slobodne veke! V svetovni mi smo kruti vojni Za Vas postali vsi pokojni. Naš duh nad Vami budno plava: ;>Na veke živi Jugoslava!« Vso mesto Radgono slovensko V nesrečo spravio je peklensko Odpadništvo, zavist, izdajstvo, Zvijača, črt in rodotajstvo! Spoznanje rodno naj prešine Vsa srca Radgonske zidine! Naj vrnejo se k Vam sinovi, Naj padejo raz njih okovi! O Radgona, grobovje naše, postati mora zopet Vaše, Kot vaši smo, ki v grobih spimo In v duhu z Vami vsi živimo!« Prebivalci mesta Radgone so slovenskega pokolenja ter še govore slovensko. Pod pritiskom tamkajšnjih odpadniških In izdajalskih mogotcev se je večina trgovcev in obrtnikov izjavila pred razmejitveno komisijo, da živi mesto Radgona največ od nemškega prebivalstva, ki prihaja od severa v mesto. Zato je komisija prisodila Radgono in še pet slovenskih vasi, namreč: Poterno, žetince, Dedonce, Zen-kovce in Slovensko Gorco nemški Avstriji. Ta žaloigra, naše malo slovensko Kosovo, naj ne bo nikdar pozabljeno! V Gornjo Radgono! Prijave za izlet v Gornjo Radgono za nedeljo, dne 7. septembra sprejema pisarna Narodne Odbrane v Mariboru v Narodnem domu, vsak dan od 18. do 20. ure. Sedeži v omnibusu po 45 Din tja in nazaj. Stojišča so izključena, ker ovirajo izletnikom razgled; v tovornih avtih za osebo po 35 Din, vsak dan vozeči avto stane v Radgono in nazaj 90 Din. S prijavami ne odlagajte na zadnji dan! Takrat ni več mogoče dobiti omnibusa, niti avta. Pred-plačnikom bodo sedeži zasigurani. Odhod iz Maribora izpred Narodnega doma točno ob 12., prihod v Gornjo Radgono ob 14. uri. Razpečevalca ponarejenih bonov pred sodiščem Tatvine in nesreče LJubljana, 2. septembra. Franjo Zemljarič, višji davčni upravitelj, stanujoč na Rimski c. 12, je naznanil policiji, da je izročil 30. avgusta nekomu bosanskemu piekrovezu turški mlin v popravilo, da se pa piskrovez ni več zglasil :>ri njem. Pfekrovez je okoli 20 let star, oblečen je Ml v slabo delavsko obleko in •e rekel, da se piče Raklć ter da preno-iije pri Tišlerjoi v Kolodvorski ulici. Tam h pa seveda nihče ne pozna. Milami Grgiču, trgovskemu pomočniku, 'anuj. v Vrhovčeri ul. 3, je bilo izpred tr-»vine Ciber na Resltfevi c. ukradeno kolo Turist«, vredno 1200 D4n. Nekemu Heroogu je bila v Zg. šiaki za-njena vrv z lesenim vretencem, ker je i očitno ukradena. v bolnico so pripeljali: Milko Mirtiče-\letno hčerko posestnika iz DeseČe va- ia Dolenjskem, ki je pri igranju tako rečno padla, da si je zlomila desno no-■ : Josipa Riharja, 231etnega delavca iz •brove pri Ljubljani, ki si je pri delu posloval desno nogo; Marijo Uraničevo, 14 no hčerko rudarja iz Zagorja, ki jo je vozil kolesar, in 64 letnega posestnika \-oba Pleska iz Kožarjev pri Dobrovi, ki pred 4 tedni p al z voza in zadobil hude tranje poškodbe. Nesmrtni potepuh (Otvoritev jesenske sezone v Elitnem kinu Matici.) Največji uspeh od vs^h dosedanjih Ufi-nih zvočnih filmov je imel film >Nesmrtni potepuh< — >Der unsterbliche Lump«. Vsebina tega dela, ki je dosegla na Dunaju, v Berlinu m v drugih neštetih mestih presenetljiv uspeh, je v kratkem sledeča: V neki vasi na Štajerskem živi mlad učitelj, po imenu Hans Ritter, — zelo nadarjen muzik — čigar edina vroča želja je, da bi dunajska opera sprejela njegovo opero ^Svitanje v Alpah«. Na to opero je vezana vsa karijera in sreča mladega mo ža; kajti če bi na Dunaju sprejeli njegovo delo in če bi z njim dosegli velik uspeh, bi Ritter gotovo našel milost v očeh vaškega pismonoše, v čigar hčerko Ano je do ušes zaljubljen. Oče se namreč nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da bi njegova hčerka poročila beraškega učitelja in odklonila najbogatejšega posestnika v vasi Lechnerja, ki dan "na dan prosi za njeno roko. Kar dobi nekega dne Ritter brzo javko, da je njegova opera sprejeta in da mora takoj prisostvovati skušnjam na Dunaju. Ritter odpotuje. — Oče je seveda Hansove odsotnosti zelo vesel, kajti le na ta način upa doseči 6voj cilj, da poroči hčerka bogatega Lechnerja. — Vsa Ritter-jeva pisma in brzojavke z Dunaja romajo po očetovi zaslugi v koš in končno, ko ljubljenega Hansa le ni na spregled. se Ana poroči z Lechnerjem. Ravno na svatbeni dan pa se vrne Hans in Anin oče, ki ga pričakuje na kolodvoru. mu sporoči grozno ve«*t. da je hčerka 2e poročena. — Ves iz sebe od silnih srčnih bolečin se vrne Hans na Dunaj, kjer prisostvuje premieri svoje opere. Opera dosele velik uspeh — komponist sam pa stoji strt od tuge za zastorom. Zanj nima življenje nobene vrednosti več. Tam nekje na bregu Dunava se potika Ritter dan in nor; potepuh mu nekega dne ukrade listine. Ko so čez nekaj dni potegnili iz Dunava neznanega utopljenca in našli pri njem dokumente Hansa Ritter ja, je ves svet mnenja, da so našli v utopljencu slavnega komponista. Tri leta pozneje. Mladi Lechner se je na lovu smrtno ponesrečil in Ana vdovi. Hans Ritter pa, ki se je klatil po svetu in se preživljal kot ročni delavec, je zvedel iz časopisov, da mu namerava domača občina postaviti spomenik. Tedaj ga ni več držalo v tujini, napotil se je domov. In ko je zavesa pred spomenikom padla, je spoznala Ana v bradatem, zanemarjenem možu, nje- Danes dopoldne sta se zagovarjal ponarejenih bonov — Eden je Ljubljana, 2. septembra. Danes dopoldne se je vrSila na tukajšnjem deželnem sodiSču obravnava proti obtoženima Hribarju Viljemu in Hladniku Francu, oba trgovska, potnika, oženjena ,prvi ima 4 otroke in ženo, predkazno-van, drugi ima ženo in enega otroka, ie kaznovan. Prvi obtoženec dejanje priznava, se kesa, in ker ni prišel zagovornik, da bi ga zagovarjal, izjavlja, da mu je vseeno. Obtožnica govori, da je prvi obtoženec Hribar Viljem letos februarja razpečaval pri nekaterih trgovskih tvrdkah v Ljubljani ponarejene 20 odstotne bone. Drugi obdolženec zanika vsako krivdo, prizna, da pozna Hribarja iz Trsta in da ni imel z istim nobenih kupčijskih poslov. Na vprašanje predsednika sodišča, kje da je dobil Hribar ponarejene bone, da bi jih razpečaval, odgovarja, da je prišel februarja meseca iz Zagreba v Ljubljano, da bi dobil neko zastopstvo. V kavarni *Slon« se mu je pridružil Hladnik, s katerim se je spustil v razgovor. Hladnik je Hribarja nagovoril, naj prevzame od njega 20 odstotne kronske bone, katerih pa tokrat ni imel s seboj. Zato sta se dogovorila, da se sestaneta pozneje v kavarni »Stritar«, kar se je zgodilo. V omenjeni kavarni je Hribar prevzel od Hladnika 10 komadov bonov z dogovorom, da bo imel pri njih 3 odstotke provizije. Hribar je najprej omenjene bone ponudil trgovcu R., od katerega je zvedel po časopisju, da kupuje bone. Omenjeni trgovec si je zapisal številke bonov, nakar je Hribar iste ponudil v nakup še gospe L. T., katera je ponuđene bone nesla na davkarijo, nakar mu jih je izplačala. Po tej kupčiji se je Hribar vrnil h trgovcu R., pri katerem je bil neki gospod, ki se je interesira! za bone. Izračunal je, koliko bi boni Hribarja stali ter ga povabil v Jugoslovansko banko, kjer bi se naj sklenila kupčija. V Jugoslovansko banko Hribar ni hotel iti ter je počakal gospoda v trgovini R., nakar se je zastopnik Jugo-banke čez nekaj časa vrnil še z nekim gospodom iz banke. Nato so sklenili v trgovini kupčijo. Hribar je še istega dne izročil Hladniku denar, nato je pa od-potoval iz Ljubljane v Zagreb. Vrnil se je nazaj pa čez 8 dni, dobil zopet Hladnika ter sta na poti v kavarno »Stritar« »rečala gospoda T., ki se je istotako zanimal za bone. V kavarni »Stritar« je po Hribarjevi izpovedbi Hladnik izročil istemu zopet 4 bone, katere je Hladnik Še istega dne prodal, zvečer sta se pa zopet sestala v kavarni, ko je Hribar omenjene bone že vnovčil .Naslednjega dne je sprejel Hribar od Hladnika zopet 10 — 12 bonov, katere je ponujal v trgovini Kham, kjer se je zanimal zanje g. K. K. je nekaj bonov kupil, nakar se je Hribar vrnil v a pred sodiščem dva razpečevalca bil obsojen- drugi pa oproščen Zagreb. Pri teh kupčijah je zaslužil Hribar okoli 1000 Din .Na vprašanje državns&a pravdnika, zakaj obdolženec ni šel osebno v Jugoslovansko banko, obdolženec ni odgovoril. Na vprašanje, zakaj se je rrt kupčijah izdajal za Sfiligoja, obdolžence odgovarja ,da je povedal vzrok že pri prvi razpravi, katera se je vršila 30. IV t .1., točnemu odgovoru se je pa izmikal. Končno je pa vendar priznal, da se je izdajal za Sfiligoja zato. ker je bil v kon-kurzu ter se je bal, da bi mu upniki zaslužek zasegli. Državni pravdnik: »Zakaj ste trdili, da ste dobili bone od nekega Godine?* in zakaj ste potem, ko ste bili že skoro štiri mesece zaprti, kar naenkrat istovetili Hladnika, ki je bil istotako zaprt z Godino? Obdolženec: »Hladnika sem poznal iz prejšnjih let iz neke kavarne v Trstu po imenu Godina, kakor so ga pač v kavarni nazivali. Nisem pa vedel za pravo Hlad-nikovo ime.« Predsednik: »In sta se osebno dobro poznala ?« Obdolženec: »Seveda. Poznala sva se že izza predvojnih časov v Trstu in sva imela celo v isti hiši svojo pisarno.« Hladnikov zagovornik: »Ali sta se poznala samo navidezno, ali sta tudi govorila?« Obdolženec: »Poznala sva se in govorila.« Predsednik: »Kako je bil oblečen obdolženec Hladnik?« Obtoženec odgovarja, kot že pri prvi razpravi, da je bil oblečen v temno rjavo obleko ter navaja nadaljne podrobnosti, ki so var->e zaradi istovetnosti obdolž^neca Hladnfka. Nato se je vršilo zasliševanje obdolže-nega Hladnika, ki je vsako soudelžbo pri kupčijah s Hribarjem zanikal, se razburjal ter trdil, da so Hribarjeve izjave zlagane. Hribarja sicer pozna, vendar pa ni im^l z njim nikdar nobenih kupčij. Sledilo je zaslišavanje prič, ki jih je obdolženi Hribar prijavil, nakar je predsednik prečital tako zvano črno pismo, naslovljeno na Hribarja, v katerem je v rokovnjaški latovščini napisano pismo, naj vztraja pri svoiih trditvah. Podpisan je v omenjenem žargonu, odnosno pisavi Di-nago, odnosno v resnici Godina. Državni pravdnik je likal obdolženca kot rafinirana možakarja, ki =ta se dohro zavedala svojih dejanj. Hribar Viljem je bil obsojen na 18 m**-secev strogeca zapora, na izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let ter na povračilo stroškov oškodovanim kupcem ponarejenih bonov. Dosedanji zapor se mu v kazen všteje. Obtoženec je sodbo sprejel. So-obtoženi Hladnik je bil oproščen 7 moti. vacijo, da manjka zadostnih dokazov. ga, katerega je tako željno pričakovala, njega, katerega ljubi še vedno z isto vročo ljubeznijo kot nekdaj. »Ostani pri menu — »vse se še da popraviti € — mu zašepeče — on se pa brani. Končno se le vda in ko se izprehajata objeta po polju med va-lovecim žitom, ju obkroži šolska mladina, pojoča pesem mrtvega — sedaj zopet oživljenega, srečnega komponista. Film ie poln pretresljivih, pa tudi zelo komičnih prizorov. Najbolj smešni so prizori na vasi, prikazujoči nam razne zabave, živinorejsko razstavo itd. Tu pridejo zlasti do izraza izvrstni kmetski tipi, župan s svojim covorom, komična občinska seja. ples, odlikovanje in premovanje živine itd. Efektni so prizori v dunajski operi. Fotografija je odlična, zlasti krasni so naravni posnetki iz zelene Štajerske. Vsi igralci na svojem mestu, prav posebno Liane Haid in Gustav Frohlieh — pretresljiv v vlogi nesrečnega potepuha. Glasovno je film prvovrsten, razumljiv v eovoru od začetka do konca. Film bo nedvomno zelo uerajal. KOLEDAR. Danes: Torek, 2. septembra, katoličani: Štefan, pravoslavni: 20. avgusta, Samuilo. DANAŠJE PRIREDITVE. Kino Matica: Nesmrtni potepuh po istoimenski opereti Edmunda Eyslerja. Kino Ideal: Dobri vojak švejk v ruskem vjetništvu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Suinik, Marijin trg 5; Kurah, Goeposvetska cesta 10. Konec počitnic. — Počitnice imajo tudi svojo neprijetno stran. — Kakšno pa? — Da morajo ljudje občudovati fotografije, katere so napravili njibovi prijatelji med počitnicami. Na plaži. — Grad, ki si si ga napravila iz peska, je zares lep. Navadno se taki gradovi sesujejo, če sedem nanje, na tem pa sedim trdno. — Seveda, teta, ker sem zakopala v esek strica, ko je zaspal. Kdor zna, pa zna. —Slišal sem. da je dosegel vaš najnovejši roman že osmo izdajo. — Da, to je bilo pred dobrim tednom, zdaj imamo pa že enajsto. Kako je mogoče, da ljudje tako radi čitajo vaše romane? • — Cim izide moj roman, pošljem v vse liste oglas, da iščem žensko, ki bi bila^ podobna junakinji mojega romana. In Čez Rdeči križr Po oficijelnem delu se je zbrala vsa družba v vrtnem salonu gostilne KoSak, kier se je razvila neprisiljena in živahna zabava Človekoljubnih delavcev. —lj šentjakobska knjižnica v LJubljani. Stari trg 11, je izrposodila v mesecu avgustu 1930 3213 strankam 12.257 kojdg. šentjakobska knjižnica, naša največoa javna ljudska knjižnica posluje vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer in izposoja knjige v desetih jezikih vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se poišljajo tudi po pošti izven Ljubljane iin znaša izpoaojilni rok za dravsko in savsko banovino ipo tri tedne, za znanstvene štiri tedne, v druge banovine po en teden več. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig. —lj Christoiov učni zavod, Ljubljana, vpisuje samo še september vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din, revni in pridni gojenci popust. Pouk se prične 1. oktobra Dnevni in večerni tečaji. Zavod preskrbuje službe. V gostilni. — Gospod natakar, koliko piva po-točite dnevno? — Navadno 3 sodčke. — Svetoval bi vam, da ga potonite 4 sodčke. — Kako to rnisKte? — Dajajte dobro mero. JSOAP Nm« Manire na ljubljanskem trgu Za. stolno cerkvijo sem te dni kupovala grozdje pri neki branjevki. Pokazala in za* htevala sem grozdje, ki je bilo razloženo v ospredju košare, ona pa je hitela nabirati grozde v ozadju. Ker sem prinesla že par? krat slabo sadje domov, sem zavrnila za* vitek, v katerega ni vložila zahtevanega blaga, češ, vaše je blago, moj pa denar. Branjevka je začela tuliti: »Od kod pa ste doma, kmečke butare?«, da je vse ob* molknilo in je čula to tudi moja mati, ki se je oddaljila že do čipkarice, ki prodaja na vogalu semenišča čipke. Tržno nadzorstvo uljudno prosim, da take in slične surovine nauči primernega vedenja v občevanju s kupovalci in jim svetuje, da si izbero bolj meščanski poklic kot je branjevski. In še nekaj: Ako hočejo gotovi olikan> ci koga ozmerjati ali se drugače znesti nad njim. servirajo takoj kmeta, ne pomislijo pa, da je naš narod ves kmečki in da je nase meščanstvo po ogromni večini krneč? kega izvora. Kmet je jedro naše države, ne more biti torej manj vreden človek in psovko »kmet« naj bi kmet primerno na* gradil. Ljudi vsega sveta vzdržuje edinole kmet, a nikdar me preprosta kmetica ni tako surovo nahrulila kot »olikana« me* ščanka pri svoji stojnici. Kupovalka. Tramvaj in avtobusi Z veseljem pozdravljamo razširjenje tramvaja in torej skorajšnje ukinitve avtobusnega prometa. Avtobusi delajo pač ne* primerno več škode, nego koristi. Skrajno nereden in nezanesljiv promet, (koliko lju* di in kolikokrat je zamudilo vlak ali urad radi avtobusa) prah. ki ga dvigajo, ropo* tajo in hupajo, da je strah in pa kar je glavno, poglejte razorane ceste! Koliko de= z nemškim govorečim velef iiiiiom lajo tu škode. Poglejte samo mestne ulice, ki niso tlakovane in po katerih vozijo av* tobusi, kakšne jame in jarke že kažejo. In po teh jamah vas potem premetava avto* bus; ali je to prijetna vožnja? Dražja je voznina kot pri tramvaju poleg tega skraj* no neprijetna in nezanesljiva! Da poglejmo malo ceste izven mestnih meja. N. pr. na Posavje ali pa v št. Vid, Medvode tja do Kranja ali pa na Vrhniko. Ali so to ceste? To je javen škandal! To so strelski jarki, ne pa ceste. In pa cestarji so tudi tiči! A ne vsi, so tudi tu izjeme, ki znajo pravilno ravnati s cesto. Vendar tu proti Medvodam zasipajo jame in luknje z ostrorobatim gramozom (!) Kaj si ti ljudje mislijo, ne vem. Ali mislijo, da bo pnev* matika zdrobila oster gramoz. Enkrat, dva* krat vozi čez avto in gramoz je razmetan po vsej cesti, luknje pa spet prazne, še večje. Ali se cesta »sodra« celotno in po* valja z valjarjem ali se pa luknje zasipajo s peskom in tudi velja! Cesto posuti z gra* mozom in ne valjati pa absolutno nima smisla. Kam pa pridemo če bo šlo tako naprej? Glavna krivda seveda ne zadene avtobusov, temveč dotična oblastva, ki bi bila morala poskrbeti, da bi bile vsaj glav* ne ceste prej tlakovane, predno se je tako razvil avtobusni promet. Zdaj je seveda prepozno zvoniti po toči. Ceste so razora* ne in razdrapane tako, da je promet resno ogrožen. Meščan. Ljubljana ni zakotna vas Pod tem nasslovom je priobčil Vaš cenj. Hst tožbo neučakanega meščana glede za* nemarjanja Streliške ulice, ki se pa pose* bej tiče mojega posestva. V člančiču je govora med drugam celo o nastajajoči farmi kač in drugih plazilcev, ki se bodo zaredili med kamenjem za ograjo. Ojej, gospod meščan, tako hudo menda ne bo. Če pa stvar le rata — gospod dopisnik — bom »krbel za to. da dobite mesto dobro honoriranega upravitelja bodoče ljubljan* ske zanimivosti. Res jo, da je ob stari ograji navožen trd materjal, ki pa je namenjen za utrditev predela ulice, ki vodi mimo moje hiše. G. dopisniku morda ni znano, da hodnika ob Kumanovski uflici našem mogel dokončati zaradi usedanja terena, čemur pa se bo upomoglo prihodnjo pomlad. Tudi g. dapi* snik najbrže ne ve, da sem odpadajoči del zemljišča že odstopil mestni t.hCini. tako da bo ulica ob mojem zemljišču regulirana najbrže istočasno z delom ulice pod go; stilno pri »Tičku na gričku« in baš tu bo uporabljen materijal med katerimi vidi g. profesor v bližnji bodočnosti divje, stru^ pene kača klopotače. strašne naočarke, vmes pa na solncu pristne kranjske mar= tinčke. Ker sem odstopil mestni občini 212 m sveta brezplačno, česar občina pri prejšnjih lastnikih ni mo^'a doseči, sem mnenja, da gre moje stremljenje za tem. da se Streliška ulica samo polepša, ne pa da bi ostala še nadalje ulica iz zakotne vasi. Še malo potrpljenja in ustreženo bo g. profesorju V. in bo tako tudi zadoščeno njegovemu esteskemu okusu. V primeru pa, da se meni, mestni občini in še komu. stvar izjalovi in ostane pri farmi kač, te* daj bi kazalo samo vztrajati pri gornji ob* ljubi, kajti tudi za vpokojene estete nam bije v prsih srce. Pred končno piko pa bi g. profesorju svetova! tudi še v bodoče, da v sličnih zadevah, dokler ni točno informiran ne apelira na javnost in kliče na pomoč me* stne občine, ker prav gotovo ni na mestu zaradi malenkostnih stvari, da po nepo» trebnem sili v javnost. S. K. Iz Celja —c Brivuice v Celju in okolici bodo v ponedeljek 8. septembra, kakor sporoča Strokovno - obrtna zadruga brivcev v Celju, ves dan zaprte. —c >'ovi obrati. Za odobrenje novih obratovalnic sta bili vloženi pri celjskem sre-skem načelstvu naslednji prošnji: trgovke Pavle Cankove za trgovino z mešanim blagom v škofji vasi 31 in mesarja Ivana Le-skovška v Zavodni 73 pri Celju. Zadevni komisijski ogledi bodo v prihodnjih dieh. Podrobnosti so razvidne z oglasne deske sreskega načelstva. c— Pobiranje cestne naklade v Celju v leto 1030. Celjsko mestno načelstvo razglaša: Ministrstvo financ je s svojim odlokom dovolilo, da sme celjska mestna občina v koledarskem letu 1930 pobirati cestno naklado v višini in po določilih, veljavnih v letu 1929, vendar pa s sledečimi POTEPUH spremembami v nakladnem redu: 1. Člen 6. se glasi: >Kazenska določila. Kdor se kakorkoli odtegne plačilu te naklade, mu sme mestno načelstvo, ne da bi uvedlo zoper njega kazensko postopanje, predpisati največ 20kratni iznos prikrajšane davščine. Zvišek v smislu te določbe je izterljiv z izvršbo šele po pravomoćnosti podpisa. — 2. V Členu 2. se točka 3. glasi: Pošiljatve soli in umetna gnojila?. —c Številne ovadbe zaradi prenagle vožnje. Predstojništvo celjske mestne policije je prejelo v preteklih dveh dnevih 11 ovadb proti avtomobilistom in motocikli stom zaradi prenagle vožnje po mestnih ulicah. —c Prof. Strohschneider je zapustil < > Ije. V nedeljo popoldne in zvečer je priredil znani plesalec in umetnik na vrvi prof. Artur Strohschneider poslovilni predstavi v Celju. Ob slovesu je izjavil, da se mu je Celje, oziroma njegovo prebivalstvo zelo priljubilo in da odnaša najlepše vtise in spomine. Denarni efekt njegovega gostovanja je bil seveda veliko manjši kakor pa v Ljubljani. Včeraj dopoldne so njegovi nameščenci odpeli vrvi s streh in opoldne je bil trg zopet prazen in miren, kot pred tednom dni. Najbrže bo minilo precej časa, predno se bodo zopet zgrnile v Prešernovi ulici take ljudske množice, kot smo mogli to videti v zadnjih šestih večerih. —c Dva kandidata za alkoholno prepoved. Ovaden je bil policiji 341etni mesarski pomočnik Anton 2. iz Celja, ker je v nedeljo zvečer razgrajal v Gorenjakovi gostilni na Kralja Petra cesti in je grozil gostilničarju, da mu bo pobil vse šipe. 2. je dober znanec policijskega zapora in ga bodo zaradi nepoboljšljive vdanosti demonu alkoholu predlagali, da bi se mu za izdaten Čas prepovedal obisk gostiln. Drugi kandidat za enako prepoved pa je brezpo-klicni Rudolf K. iz Celja, ki kljub 54. letom še ni postal pameten. Predvčerajšnjim je pijan na skrajno surov način nadlegoval goste in kavarniško osobje v dobrnskem kopališču. Nekaj »suhih< mesecev mu gotovo ne bo škodovalo. 55 52 »StOKCrfSK] NAROD*, dne 3L septembra r990. 88 Krog zločinov Roman — Ne boste -pili, pravite? — je vprašal. — Ah! Zdi se mi, da boste svoj sklap izpremenili. Malo konjaka — to vam dobro segreje kri. Iz bufeta je prinesel steklenico so-davice in dva kozarca. Nalil je malo konjaka in dolil sodavice. En kozarec je postavil na mizico pred Molly. drugega je pa v dušku izpraznil. — Oprostite, samo za trenutek, prosim, — je dejal, — imam nujne opravke. — Denarja potrebujem — denarja, s katerim se bova preživljala, dokler ne obogativa. Stal je pred njo smeje, glava mu je čepela globoko med grbastimi pleči, kratke, močne noge je imel razkorače-ne. Kar je stopil k vratcom v hrastovih obojih na steni in jih odprl. Mollv je zagledala železno blagajno. — Glejte! Denar vam pokažem, gospodična Mollv. Z dolgim tenkim ključem je odklenil vratca blagajne in potegnil iz nje tri ali Štiri s progastimi trakovi prevezane svežnje bankovcev. — Glejte, tu je najin denar, draga moja Molly! — je vzkliknil. — Pristen denar — ne ponarejen, ki bi nama nakopal sitnosti. Sto. dvesto, tristo, štiristo. To je dobro, toda tu, tu je najino ogromno premoženje. Oči so se mu zaiskrile, ko je privlekel iz blagajne velik zavoj m ga položil na mizo. Zrl je nanj in si zadovoljno mel roke. — Tu je ono veliko odkritje, nad katerim strmi zdaj ves svet. To je opis, katerega sem si preskrbel za vsak slučaj. Vse sem pripravil za naju, gosno-dična MolIy. Prijatelji na kontinentu mi dado za tole celo premoženje — da, stotisoč funtov. In ta denar bova dobro porabila. Odpotujeva še nocoj. Imam prijatelje, ki naju sprejmejo na svojo ladjo. Grbec je pogledal na uro. — Časa imava še dovolj, gospodična. Lahko torej mirno pijeva in tudi tjubiva se lahko pred odhodom. Ko je pa opazil, da se še ni dotaknila kozarca, se mu je zmračil obraz. Molly je pa molče vstala in izlila pijačo v peč. — Odklanjate mojo pigačo, — je zaškripal z zobmi, — toda moje ljubezni ne boste odklonili! Potegnil je iz žepa revolver in ga položil na mizo. Nekaj časa ga je nepremično gledal, potem se je pa obrnil k prestrašeni Molly, stoječi pri naslanjaču. — Imel sem mnogo sitnosti in bil sem opetovano v smrtni nevarnosti zavoljo vas, draga moja Molly. Ko boste moja dražestna nevesta, ne boste odklanjali moje ljubezni. — Oči so se mu čudno zasvetile. — Upam, da tudi zdajle ne odklonite moje ljubezni. Stopil je k nji in jo prijel za roko. Dvakrat se je razlegel njen obupni krik, ko se mu je skušala iztrgati. Toda v Stemholdovih plamtečih očeh ni bik) nobenega usmiljenja. Ko so se njegovi prsti krepkeje oklepali njenega zapestja, se je razlegal po sobi njegov zmagoslavni smeh. Ob pravem času Ko je stopil dr. Ivan Drayton iz Mol-line sobe v Caspianovi hiši in se napotil počasi po stopnicah v vežo, je zagledal policaja, ki je baš vstopil skozi vezna vrata. — Je gospod Bentley odšel? — je vprašal in se prijel za ograjo, kakor bi se bal, da bi ne omedleL Policaj ga je presenečeno pogledal in odgovoril: — Ne, gospod, prav kar sem spremil gospoda Eastwooda. — Eeastwood! — je vzdihni! doktor Drayton. — Pokličite ga — takoj ga pokličite nazaj. Čim je policaj opazil krvavo rano na zdravnikovem Čehi, je hitel na vrt in poklical Eastwooda nazaj. — Nekaj se je zgodilo, gospod, — rrra je dejal. — Zdaj ste potrebni tu. Detektiv je skočil mimo njega v hišo. V veži je vstal dr. Dravton počasi iz naslanjača in povedal Easrwoodu kratko, kaj se je bilo zgodilo. Eastwood je srdito zaklel. — Sternhold! Grom in strela, on je bil tu, je-li? In Molly Langtonova je odšla--- — Mislim, da je George tu nekje blizu, — je dejal Dravton. Hitel je doli iz sobe gospodične Langtonove in če se ne motim, sem slišal loputanje vrat v prvem nadstropju. —Gori mora biti, — se je oglasil policaj. — Nisem ga videl vračati se. Eastvvood je stisnil pesti in hitel v prvo nadstropje. Naglo je prižgal luč in se ozrl. Ko je prišel za njim tudi doktor Dravton, je zrl nepremično na vrata delavnice profesorja Caspiana. — Se vedno so zaklenjena, — je dejal zamišljeno. Toda tole ni bilo tako. Pokazal je na podnožnik, ležeč poševno čez prag, kakor bi se bil kdo spodtaknil ob njega, ko je hitel v sobo. V naslednjem hipu je potegnil detektiv iz žepa sveženj ključev in odklenil vrata. Ozrl se je po sobi, rekoč: — Nekdo je moral biti tu in sicer pravkar. Pokazal je na koš papirja, ki je bil prevrnjen in na stol, naslonjen na mizo. — Prisegel bi bil, da sem slišal, kako je nekdo zaloputnil vrata, — je dejal dr. Dravton. — In vendar se mi zdi to čudno. — Ni tako čudno, — je zamrmral Eastwood. — Ni tajko čudno, samo če bi znali mi pojasniti to zadevo. Še vedno se je oziral po sobi. Kar je dvignil zastor na oknu in pokazal v temo. — Videl sem nekaj posebnega, kar se je pripetilo v tej sobi, — je pravil počasi. — Bil sem neke noči v Bentley-jevem stanovanju tam na sv. Petra nasipu. Imel sem daljnogled in v tejle sobi sem zagledal Caspiana. Okna niso bila zagrnjena. To ga je tudi izdalo. Zaklenil je vrata od znotraj — videl sem dobro — potem je pa ugasnil luč. Detektiv je obmolknil in se prijel za brado. — Cemu neki je ugasnil luč, ko — — ah, zdaj pa že vem! — je vzkliknil Dravton. — Vi mislite--- Eastwood je pritrdil. Zaklad kralja Montezusna najden Angleški arheolog dr. Gimn je n plemena Mavev — Iz Mexika-City je prispela te doi presenetljiva vest, da se je angleškemu arheologu dr. Thomasu Gkmmi posrečilo najti dobro skriti zaklad iz 16. oto4etja in sicer v podzemnem hramu v džungli države Gvatemala v srednji Ameriki. Dei zaklada v vrednosti 5 milijonov dolarjev je že na varnem Zaklad je skrilo indijansko pleme Mayev, katere so evropski osvajalci ed leta 1510 preganjali in izpodrivali. Ko so priseljenci velik del njihove dežele opustošili, so skrili Mavi ostanke svojega bogastva v tajne hodnike svojega hrama in jih zazidali. To se je zgodilo okrog 1. 1520. O zlatem zakladu je bilo znano že v davnih časih, nihče pa ni vedel, kje je ključ, s katerim bi se prišlo do njega. Evropsko zanimanje za ta zaklad pa izvira šele iz novejše dobe. Prvi Evropec, ki se je za zaklad zanimal, je bil višji angleški uradnik John Carmic-hall. ki je poveljeval 1. 1877 med državljansko vstajo v angleškem delu republike Honduras reti Indijancev. Trije Indijanci, ki so iz tradicije baje vedeli za zaklad in katere je John Carmichall rešil smrtne kazni, so pozneje podarili angleškemu častniku krasne zlate posode in kos zlata. Zlate posode so bile tako umetniško izdelane, da so vzbujale splošno občudovanje. Ko je Anglež vprašal Indijance, odkod imajo prekrasne zlate pokale in sklede, so se dolgo obotavljati priznati, slednjič so mu pa povedali, da je pleme Mavev zazidalo v podzemnem hramu ogromno bogastvo. Povedali so mu, da je zaklad skrit v džungli v okraju Tzabella. Ko se je angleški častnik čez tri leta vrnil v dotične kraje, da bi za klad poiskal, so bili vsi trije Indijanci, ki so mu izdali tajno zaklada, že mrtvi. Rojaki so jih bili umorili. Carmichall si je napravil po pripovedovanju Indijancev točen zemljevid in začel je iskati zaklad. Toda Indijanci so ga skrivaj opazovali in nekega dne ga je zadela v džungli zastrupljena pšica skritega Indijanca. Njegove beležke, zemljevid in dokumenti so bili poslani v Florenco, kjer je bival njegov sin, slaven slikar in kipar. Nkaj let ni nihče iskal zaklada. Šele pred 7 meseci se je napotil dr. Gunn z ekspedicijo v džunglo in vzel s seboj beležke in zemljevid nesrečnega anglešk. častnika. Spremljal ga je kapitan Ravson, ki Guatemalo temeljito pozna, ker ie več let preživel v nji. Kapitan je krenil s svojo ekspedicijo proti skrivnostnemu hramu preko močvirij džungle, dr. Gunn je pa prispel tja pod vodstvom Indijancev od druge strani. Bil je sam zelo presenečen, ko je našel hram, ker ni mislil, da je tako blizu. Hram sam je zgrajen pod zemljo in samo neznaten del je nad zemljo, pa še ta je že ves porušen. Zaklad je bil skrit v tajnih podzemnih hodnikih, ki so bili skrbno asei ogromen zaktad indijanskega Zgodovina zaklada sazidani. Dr. G-urm si je moral poĐ*a-gati z dinamitom, da je prišel do zaklada. Zaklat d je pripadal pravzaprav mehiškemu kralju Montezumi, ki je dal zazidati krono, žezlo in druge dragocenosti : v hram \k>ke-Han-Ha. Kdo je bil Moo^ezum? Ko je vdrl Gortez leta 152S v Mehiko, je vladal tam kralj Monteztima. Kraljevi podložnik! seveda nfti, pojma niso imeli o strelnem orožju. Zato ni čuda, da je sam kralj Montezwma priznal Corteza za nadnaravno« bitje in za svojega gospodarja. Kmalu so pa Mehičani spoznali, da imajo ibogovom enaki Španci vse človeške slabosti. Montezuma se ni mogel iztrebiti pritepencev s silo in zato si je TSotel pomagati z zvijačo. Enemu njegovrih vojščakov " se je posrečilo ubiti štiri Špance. Takoj je bila poslana glava enega Španca kralju v dokaz, da pritepenci niso neumrjoči. Ko je Cortez to zvedel, je izvabil Monte-zumo v svoje stanovanje, kjer ga je dal zvezati in mučiti, dokler ni priznal rtndvlade Karla V. V znak podložnosti je izročil Mon-tezum a Španc-em mnogo zlata, toda to mu ni. nič pomagalo. Ostal je navzlic temu njihov ujetnik. Kraljevi podložnik! bo bili zelo ogorčeni in grozili so C ortezovemu namestniku Alvaru z umorom. Montezuma se je pokazal svojemu ljudstvu, da pomiri razburjene duhove, toda podložniki so ga sprejeti s kamenjem, ker so bili ta čas zvedeli, da je postal suženj Špancev. Več kamnov ga je zadelo tako, da šot- ga morali Španci odnesti in ob-vezat i. Kralj je bil pa tako obupan nad nezvestobo svojih podložnikov, da je« odstranil obveze in izkrvavel. Umrl , je 1. 1520. Zapustil je dva sinova irr tri hčerke, ki so pozneje prestopili v krščanstvo. Najstarejšemu je podelil Karel V. naslov grofa Montezuma. ska plaha ali zaupljiva, oprezna ali lahkomiselna, praktična aH dražestna. Prav tako spozna tudi takoj, če ima dekle kaj izgledov, da postane dobra plesalka. Po njegovem mnenju se moškim izplača študirati ženska kolena. Koleno kaže ženski značaj VJ HoIlywoodu imajo plesnega mojstra, *o katerem bi svet najbrž ne vedel niti toT.iko, da uči filmske igralke in igralce plesati, da si ni znal pomagati do po-pulaimosti. Izjavil je namreč, da spozna zna«ij vsake ženske po njenem kolenu. In čim je to izjavil, je šlo njegov ime po vsem. svetu. Čujmo, kaj pravi o zvezi med žensliim značajem in kolenom. Okroglo koleno kaže po njegovem mnenju umetniški temperament ženske. Koničasta kolena imajo ženske energičnega in kifemenitega značaja. Dolga kolena imajo nežne in čustvene ženske. Ravno koleno kaže mikavnost in silo. Na znotraj catornjena kolena imajo plahe in nežne ženske, na zunaj obrnjena kolena pa kažejo nerodnost in robatost. Hollywood-ski plesni mojster se samo ozre na ženska kolena, pa že ve, ali je dotična žen- Ker je držal žene v haremu VpJrvni mohamedanski pogravar Pir-Pigaro je bil v Karači obsojen na 10 let ječe in 2000 rupi j denarne globe, ker je kršil zakon o nošenju orožja in omejevanju osebne svobode. Proti njemu je bflo vloženih 27 obtožb. Krivde umora, katerega je bil rudi obtožen, je bil oproščen. Okolnosti, v katerih je bil Pir-Pi^ra-ro v začetku tekočega leta aretiran, so vzbudile svoj čas veliko senzacijo. Poročilo o njegovi aretaciji in preteklosti se čita kakor pravljica iz »Ttsoč in ene noči«. Pir-Pigaro je prebival v trdnjavi, obdani z visokim zidom. Policijsko stražo so poklicale na pomoč žene njegovega harema, katere je policija ponoči večinoma osvobodila. V trdnjavi sami je našla policija veliko zalogo orožja in municije. Osvobodila je tudi nekega dečka, katerega je imel Pir-Pigaro že 4 leta v svojem skrivališču. Einstein o radiu Otvoritve velike radio razstave v Berlinu se je udeležil tudi slavni učenjak prof. Einstein in njegov govor so oddajali v radiu. Berlinska radio-razstava je svetovna senzacija, obenem pa važen dogodek v evropski tehniki. Ot varil jo je državni komisar za radio 22. avgusta ▼ imenu vte.de in poštnega ministra. Razstava prinaša mnogo novosti na polju radia in filmske tehnike. Otvoritveni govor je imel prof. Einstein, ki je dejal: »Cenjeni prisotni in odsotni! Kdor je videl in doživel čuda radia, se mora vprašati, kako je nastal ta aparat, vreden občudovanja. Pomisliti moramo na radovednost in hrepenenje po znanju, s katerim so se raziskovalci lotili dela in s katerim so tehniki predelali to, kar so raziskovalci odkrili. Spomnimo se velikih mož, ki so položili temelje razvoja brezžičnega brzajova, moža, ki je prvi opazoval magnetične učinke električnega toka, moža« ki je izpremenil zvočne valove v električne, raziskovalca, ki je odkril valovanje, izumitelja električnih žarnic. Spomnimo se mnogih neznanih tehnikov, ki so aparate prekonstruirali in poenostavili. Sramovati bi se morali vsi, ki kar tja v en dan rabijo čuda tehnike, Šele tehniki omogočajo z brezžičnim brzojavom pravo demokracijo. Pesniška dela, godba in dela, ki so bila doslej dostopna samo privilegiranim, so zdaj dostopna vsem. Brezžični brzojav ima bistveno funkcijo pri utrditvi miru med narodi- Narodi se med seboj spoznavajo z brezžičnim brzojavom, ki jih kaže medsebojno v najprikuplji-vejši luči. S tako širokim pogledom moramo zreti na to razstavo, na sadove dela na polju radia.« Žrtev poklica« — Kako se je vam posrečilo prijeti obtoženca? — vpraša sodnik redarja, — Prav lahko, gospod. Saj je nogometaš in čim sem zažvižgal, je obstal. -OLLA GUM Antiseptično prepariran Zaščitni znak zaupanja dokazano nedosegljiva! dhunahfii ve£e&ejm (Wiener TfteMe) 7. do 13. septembra 1930, Rotunda do 14. septembra Posebne prireditve: Ion kožuhovinaste mode — Semenj za čevlje in usnje — Semenj za pohištvo — Reklamni semenj — Razstava »Krščanska umetnost« — Mednarodna radio razstava — Semenj za železno in patentno pohištvo — Pisarniška razstava — Razstava za živila in hranila — Semenj za stavbarstvo in gradnjo cest — Tehniške novosti in iznajdbe — Francoske, grške in indske kolektivne razstave — Kmetijski in gozdarski vzorčni semenj in III. avstrijski semenj za živino. Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnic listom svoboden prehod meje na Avstrijsko. Ogrski prehodni vizum dobite ob predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Precejšnje vozne olajšave na jugosl., ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem merju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice (po Din 50) se dobe pri WIENER MESSE-A. G., WIEN VII ter med jesenskim velesejmom v Leipzigu pri poslovalnici tam, Oesterr. Messhaus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31, Josip Zidar, Dunajska cesta 31, pri Zvezi za tujski promet v ^^nvpniji. Dunajska ces*~ 1. Vsaka beseda SO pw. Plača, se lahko tua% 9 znamkah Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamko no i nd^ovariamo. - NaJinanJS a&aa Din 5«—>. ■ ■ ■ Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccoli-Ja v Ljubljani krepoa oslabele, mai!o-krvne. odrasle in otroke. 58-T Klavirje in pianine „Dalibor" (ČSR) opetovano razstavljamo na Ve-lesejmu v Ljubljani, paviljon E od 31. VIH. do 15. IX. 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta »Dalibor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. 72/T VAJENCA za soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejme Košak Ivan, Ljubljana, Cesta v Rožna dolino 9. 2323 ZIDARJI nobijo notranje delo — tudi akord. — Vprašati: gostilna Habjan, Celovška cesta. 2327 NA STANOVANJE in hrano sprejmemo dva dijaka. Poizve se: Sv. Petra cesta št. 46. 2332 Na lOOO ljudi nosi dežne plašče tvrdke Janči-gaj. Enega se lahko prevara, ali tisoče ne. Kupujte zato dežne plašče samo pri Jančigaj-u, Tavčarjeva 1. — Obiskovalci velesejma dobe znaten popust. Novost Gospodje! Likanje, čiščenje, barvanje klobukov Lep klobuk vas napravi elegantnega, zato ga pošljite v VALLET EXPRES, Stari trg št. 19, Ljubljana, da ga srazo-ni ra po najnovejši modi, zlika, očisti, popravi, na željo poljubno pobarva. ČOLNI na Ljubljanici se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 2333 ZIDARJI dobijo notranje delo — tudi akord. — Vprašati: gostilna Habjan, Celovška cesta. 2327 POSESTVO prodam zelo ugodno v bližini Maribora. Poizve se v gostilni Prah, Rošpoh, ,p. Pesnica. 2335 IŠČEM STANOVANJE 3 sob, event. t sobo za služkinjo, kopalnico in pritiklin; najraje ob Dunajski cesti ali za Bežigradom. PlaČEim dobro in točno. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovec/2331« Vozniki za odvoz materijala pri gradnji nove tramvajske proge sprejmejo pri špediciji TURK Priglasi se sprejemajo na Scu gradnje MLAJŠEGA DIJAKA sprejmem v popolno oskrbo. Dobra in zdra va hrana ter strogo nadzorstvo. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2338 ŽIČNATE MREŽE ali bodeče žice (več metrov) za ograjo vrta. — kupim. — Lenarčič, Mengeš. 2340 št. 32.261/30. Kot višek velesejma priredi modna palača JULIUS KRUPNIK, Wlen VII., Kaiserstrasse 115, 10. septembra 1930 ob pol 8. z v. velikansko isaoduo revijo v velikem dunajskem Konzcrthaussaalu. Rezervirajte si prostor brzojavno! RAZ P IN. Načelstvo mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo slikarskih in pleskarskih del v uradnih poslopjih na Mestnem trgu št. 1, 2 in 27. Razpisani pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Zapečatene ponudbe je vložiti do dne 9. septembra 1930 do 11. une dopoldne v mestnem gradbenem uradu, šolski drevored 2 II. Mestno načelstvo v Ljubljani. dne 30. avgusta 1930. se priporoča gostilna »Grajska klet«, Mestni Jrg štev. 13. Izborna vina, prvovrstna kuhinju. Por-_cifa piske 6.— Din. Od dnevne svetlobe napise (sistem Verrphos) izvršuje tvrdka Brata Eberl nasl. JU o*»£**tc, Čeme & Rothweil-skim« smodnikom — ima vedno v zalogi puškama F. K« KAISER, Ljubljana Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo. -TIHi Vezenje nevestinih oprem, najcenej&e ln najfinejše & MIKEŠ, Ljublj (poteg hotela Štrukelj) predttekanje tako* Urejuje Josip ZopančiS. — Za >Narodno tiskarno« Pran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christof. _ Vsi v Ljubljani.