219. fieviim.
• uuaou. i ponedeflek, ll septembra nos.
iti. leto.
* s**ia **** ImtBfi aedftlte li ftnvttUrc m vel)i po p« iti prejemati ta a v
Xi a* pol leta 12 K, aa Četrt lata S K aa oa mešat I K Kdtr hodi tam ponL plača aa
gpji iato 10 K. fe Na naročbo eraa Ittidaoao ifoM|attl naroenina te ne oaira. — Ca _ Dapisi naj aa iavoli frankevatL — Veke pad m aa vrasajo. -
-^?OaVa1itra tclcfea Št ii
i ?ae leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|a»l|a»0 t pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol leta 11 K, a* ietrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Measćljo celo iato 28 K. Za vse droge deiele in Ameriko ae plačuje od peteroatopne petit-vrste po 14 h, če ae oananila tiaka enkrat« po 12 h, če se tiaka dvakrat in po 10 h, če se tiaka trikrat ali večkrat je t Knaflovlli afieak it i. — Upre?niitvu naj aa blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t j. administrativne stvari.
številko po It k. Coramistva telefon it 85.
Krvava noč
Minolo noč je po Ljubljani divjalo vojaštvo tako grozovito in besno, da kaj takega svet še ni videl. Kri je tekla v potokih, pokale so puške, divjali so bajoneti in mrliči in ranjenci so s svojo krvjo močili ljubljanska tla.
Kar je počenjalo vojaštvo, presega vse meje in počenjalo je to brez vzroka in brez povoda.
Ogorčenje zaradi ptujskih dogodkov se je bilo že poleglo vsaj toliko, da se ni bilo ničesar več bati. Poziv župana Hribarja, osebno po-mirjevanje vplivnih someščanov in pisava časopisja vse to je ugodno vplivalo na občinstvo. Nevarnosti ni bilo prav nobene več.
Ze v soboto zvečer ni bilo več nevarnosti, in se tudi vzlie provoka-toričnemu postopanju vojaštva in orožništva ni nič resnega zgodilo. Včeraj je bilo že celo nepotrebno, razpostaviti vojaštvo, ker je moral tudi najomejenejši birič vedeti, da te vojaške in orožniške gonje po mestu ljudi samo razburjajo. Namesto da bi se bilo pomirjevalno vplivalo na ljudstvo, jih je vojaštvo in orožni-štvo s svojim nastopanjem samo dražilo in izzivalo.
A ljubljansko prebivalstvo je pohlevno in prizanesljivo. Brez vsakega odpora se je pokoravalo vsem poveljem. Na en kamen ni bil vržen, ne en spopad se ni primeril, prav ničesar se ni zgodilo, kar bi moglo dati le senco opravičenja groznemu divjanju vojaštva. Ljudje so se pač tu in tam zbirali v večjih gručah, prepevali slovanske pesmi in žvižgali vojaštvu zaradi njegovega sirovega ]X>stopanja ali drugače se ni ničesar zgodilo, prav ničesar in nobenega vzroka ni bilo, rabiti orožje, kaj Še streljati.
Vojaštvo je divjalo po mestu, kakor bi hotelo vse pobiti, vse poklati in vse postreliti.
Vodstvo »varnostnih« odredb je bilo v rokah nemško - nacionalnega kazinota deželnovladnega tajnika dr. Mat h i asa. Policijskemu svetniku Wratsehku je vlada odvzela vodstvo, ker je v soboto premilo postopal in vsled tega prišel v konflikt z žandar-skim polkovnikom Riedlingerjem, ki je menda komaj čakal, da vidi teči slovensko kri.
Dva mrliča, sedem smrtno ranjenih in več sto lahko ranjenih — to so žrtve minole krvave noči, ne-« dolžne žrtve, katerih kri kriči do neba.
Nečuveno in vnebovpijoče je, kar se je zgodilo minolo noc. Vsa srca drhte sočutja do ranjencev in mr-ličev, vse duše planite v neskončnem ogorčenju nad postopanjem vojaštva.
Kaj imajo ljudje na srcih, kaj jim je na ustnih, se ne da povedati na tem mestu, to bodo povedali poklicani zastopniki ljubljanskega prebi-valstva na pristojnem mestu.
Ljubljana plaka danes nad žrtvami minole noči. S krvavimi črkami ostanejo dogodki te noči zapisani T vseh srcih, nepozabno in neizbrisno. .
Ustreljena
sta bila Pred škofijo
Rudolf Lunder
221etni strojnik »Narodne tiskarne« T trenotku, ko je s svojo nevesto od-tajal; zadet je bil od zadaj v pljuča ln bil na mestu mrtev;
Ivan Adamič
kletni četrtošolec, kateremu je krogla predrla pleča in šla skozi pljuča na drugi strani ven. Katehet je ranjenca dal v poslednje olje.
Ranjenci
Težko so bili ranjeni:
Anton Adamič,
J^atranec ubitega Iv. Adamiča. Pre-^den je bil od zadaj z bajonetom;
Josip Simončič
lTletni kleparski pomočnik ima na levi nogi meso popolnoma raztrgano;
Albina Traven
komptoaristka, je bila mirno idoč po cesti zabodena z bajonetom v meča;
Božidar Borštnik
ISletni sedmošolec, ki ima obe nogi pod kolenom prestreljeni in je na levi nogi kost popolnoma prestreljena;
Mihael Golavšček
201etni mesarski pomočnik. Krogla mu je od zadaj prebila glavno žilo;
Albin Tomšič
lTletni kovaški pomočnik ima prestreljen prsni koš in ranjena desna Pljuča;
Pavel Štrukelj
31 letni delavec, ima globoko rano na desnem stegnu, prizadejano od zadaj ;
Martin Štrukelj
411etni delavec, je od zadaj zadet skozi ledje v trebuh.
Ti ranjenci so v bolnici in so vsi v smrtni nevarnosti.
Poleg teh je pa še nebroj oseb, ki so lahko poškodovane in so ostale v domači oskrbi.
— Med vojaki 27. pešpolka je bila zarota! V vojašnici 17. polka je splošno znano, da so imeli vojaki 27. polka po oddelkih tajno posvetovanje ter so sklenili, da se pri vsaki priložnosti krvavo maščujejo nad ljubljanskim prebivalstvom. Izmed častnikov je bil baje v zaroto posvečen poročnik Maver.
— Vojaki ploskajo krvavemu klanju. Ko so začeli snoči pod komando poročnika M a v e r j a pokati puške, zaploskali so pred Prešernovim spomenikom stoječi v o j a-k i. Za to imamo več prič. Znana nam gospa, ki je vojakom v obraz zaklicala, da je tako postopanje podlo, ne pa junaško.
— Pijani dragonci so kakor divji mahali s sabljami, s posebnim veseljem proti ženskam in otrokom. Pred kavarno »Avstrija« se je neki dragonec brez vzroka zagnal s konjem proti mali gruči žensk ter /. golo sabljo mahal mednje. Baje je neka ženska ranjena. Naj se nam javi!
— Junaški častnik. Neki častnik je pozval snoči orožnika, da je spremil njega in v njegovi dražbi se ii<i-hajajočo se zakonsko dvojico naprej na Rimsko cesto, potem pa je moral orožnik Se tega junaka v uniformi spremljati na Žabjek.
— Poročnik Maver je v petek rekel moštvu: »Haut nur drein, wo ihr nur drein hauen k<innt! Ta poročnik je zapovedoval vojaštvu na najbolj eksponiranih točkah- Deželno predsedstvo je bilo snoči telefo-nično obveščeno, da se bo brez dvo« ma zgodila velika nesreča, ako se bodo poročniku Maverju še nadalje pustile svobodne roke. Deželni predsednik baron Sehwarz je odgovoril po komisarju baronu L a z a r i n i j u , da nima na varnostne odredbe nobene ingerenee in da nosi za vse odgovornost edino komisar dr. Mathias. Četrt ure kasneje se je že streljalo. Streljati pa je ukazal poročnik Ma-yer!
— »Gospa Belina« v Židovski li ulicah je baje rekla, ko je slišala o žrtvah: »Prav je tako! Čemu pa hodijo na pot?« Pripomnimo, da je ta »dama« svoj čas kot mlekarica porivala dan na dan voziček iz Kleč v mestp in da do 20. leta ni znala nemške besede, kar se jej še danes ne posreči popolnoma. A vkljub temu je vsa rodovina hudo nemčurska.
— Kazi not — lopov. Stalo je snoči šest slovenskih žensk pred kazino in so se razgovarjale. Kar pri-rlrvi nekdo z gorjačo iz kazine ter lopi eno po glavi, da se jej je zvrte-lo. Ko so šle k orožnikom, ki so poleg
stali (!), po pomoč, so jih ti z bajoneti nagnali!!! Kdo je tista dama, kdo je tisti lopov?
— Neki oficirček je snoči vdrl v frančiškansko cerkev, ter je v cerkvi z golo sabljo tepel neko žensko in druge ljudi preganjal, da so preplašeni begali.
— Nemeurji v Šiški so snoči v senci bajonetov izzivali s »Heil«. Slovenci so bili pa-sivni, seveda, ker so bili tam orožniki in vojaki, ki bi jih začeli klati.
— Lekarnar Mardetsehlager pri čevljarskem mostu je zavpil oficirju Maverju: »Schiessen Sie die windi-schen Schweinehunde nieder!« (Po-strelite slovenske svinje in pse!)
— Gostilna »Črni Orel« pri »Narodni kavarni« je torišče nemškutar-stva«.
— Krojač Reisner je stal včeraj pred kazino, se roga) Slovencem in repeničil: »Tu sem, kaj mi morete?!« Reisner je doma iz Št. Janža na Dolenjskem, žena njegova, nekdanja tobačna delavka pa še nemški ne zna. Preobjedla sta se slovenskega kruha.
— Junaki — proti 21etnemu otroku. Ko se je snoči vračala žena čevljarja Blaža z 21etnim otrokom domov, ustavili so jo vojaki ter je vojak 28. pešpolka najprej nastavil bajonet materi na prsi, potem pa še otročičku. Na ta način nastopajo nemški vojaki med Culukafri!
— Napredno dijaštvo (O. s. n. n. d.) je sklenilo nadzirati, kako se izpolnjuje geslo »Svoji k svojim«. V ta namen bodo vedno ]»azili, kaki ljudje hodijo k nemškim trgovcem in če se zasači Slovenca pri njih, doživel bo takoj na cesti škandal, nato pride pa še v liste. Odločno se bo nastopilo tudi proti nepotrebnemu nemškemu govorjenju, in če ne bode zadostoval enkraten opomin »Govorite slovensko!« takoj na mestu, pričelo se bo take ljudi družabno bojkotirati. To velja zlasti za dijake in dijakinje, kateri se čutijo blažene, če morejo v nemčurski družbi govoriti german-ščino. Iz ljubljanskih ulic mora izginiti nemščina! Slovenci! Podpirajte edino odločno narodne trgovce, tudi ne takih, ki imajo »Prosvetine« reklamne tablice, pa anonsirajo v »Sudmarkiuem« koledarju. Na vse take stvari bo liberalno dijaštvo strogo in brezobzirno pazilo. Vsak prestopek bo kruto kaznovan!
— Vladni svetnik Kulovec je po prvi salvi ob oknu svojega stanovanja s ploskanjem izražal svoje veselje. — Ob oknu so bile tudi dame in med njimi okrajni ko-i misar S i m a. Ploskanje je slišal gosi ilničar g. Zajec, ki je ogorčeno radi te sirovosti glasno zaklicali »I'Yj!« Na ta klic je družba v stanovanju vladnega svetnika dr. Kula-vieza znova jela ploskati. Ves dogodek je videla in slišala ploskanje tudi gospa dr. Robidova. Lastnik hiše je vladnemu svetniku dr. Kulaviczu takoj danes odpovedal stanovanje. Izseliti se ima iz stanovanja tekom treh dni.
— Tudi med častniki je bila zarota. Neka gospodična je šla zraven grupe oficirjev in je mimogrede slišala besede: »Die Slovenen werden schon spiirn, was sie getan haben.« To pomeni, da so se oficirji med sabo dogovorili, da nastopajo proti Slovencem na svojo pest.
— Belgijska godba bi nikdar več ne smela v Ljubljani igrati; treba nastopiti z isto odločnostjo kot so v nemškem Gradcu nastopili proti bošn jakom.
Nemci so dosegli svoj namen. Iz prav zanesljivega vira vemo, da je vladalo od petka sem v krogih tukajšnjih kazinotov veliko ogorčenje proti Schwarzu, ker se ni v petek streljalo na demonstrante. Zahtevali so, da naj takoj odstopi. Pokorno se je odzval povelju visokorod-ni baron in včeraj je vojaštvo popra« vilo, kar je v petek zamudilo.
— Demonstracije je umetno aranžiralo vojaštvo samo. Včeraj ob petih popoldne je jezdil po tivolskem drevoredu, kjer drugače niti kolesar
voziti ne sme, cel eskadron dragon-cev, ki je mirno tam stoječe ljudi izzival z žaljivimi klici. Zadnji konjik, neki stražmojster je vihtel sabljo okrog sebe in vpil: »Te proklete krote smrkave!«
— Poročnik Mayer je imel očividno nalogo ljudi toliko časa izzivati, da bi našel vzrok za streljanje. Na Marijinem trgu je napravil kordon s svojimi Štajerci po sredi trga, vihtel tam sabljo in grozil ž njo demonstrantom. Nekega pasanta, ki je povsem mirno prosil, naj ga puste skoz kordon, je tam stoječi vojak prav divjaško naskočil z bajonetom in se ima dotičnik le svoji spretnosti zahvaliti, da ni danes med žrtvami.
— Značilno! Da je sploh prišlo do izgredov, je povzročilo vojaško poveljstvo, ki je poslano poročnika Maverja ljudi pobijat, dasi je njegova sirovost že znana izza prejšnjih dni, dočim so poročnika Perlesa, ko se je v petek precej taktno vedel, obdržali v vojašnici.
— Vsa Ljubljana naj razobesi žalne zastave in se udeleži pogreba.
— Belgijski regiment ne sine ostati v Ljubljani!
— Kolikšno zločinstvo so uprizorili, so brž merodajni faktorji iz-prevideli, kajti poročnik Maver je ponoči v civilni obleki pobegnil iz Ljubljane, hudodelski vojaški oddelek pa so adjutanti na kolesih takoj odpoklicali nazaj v vojašnico.
— Žrtev brutalnosti. Pevsko društvo »Slavec« se udeleži korporativno z zastavo pogreba svojega zvestega člana gospoda Rudolfa L u n -d r a , ki je padel kot nedolžna žrtev nečuvene sirovosti nemške vojaške brutalnosti. Da izkažemo mučeniku zadnjo čast kakor tudi, da s polnošte-vilno udeležbo demonstrativno obsodimo nemško objestnost, pozivlje odbor svoje člane, da se zanesljivo udeleže danes zvečer pevske vaje za na-grobnice nedolžni žrtvi. — Odbor.
— Poziv. Poživljamo vsa narodna društva, da se korporativno udeleže pogrebov nedolžno padlih žrtev nemške brutalnosti.
— »Wer hat d en Befehl gegeben zu schiessen«? Snoči ob 9. uri 10 minut je vojaštvo tudi streljalo na Marijinem trgu pred Urbančevo hišo. Na prvo salvo je prihitel neki višji častnik — bil je menda polkovnik — ter zakričal: »Wer hat den Befehl gegeben zu schiessen?« Predstavil se mu je poročnik dotične čete ter samozavestno odgovoril: »Ich«.Konšta-tujemo, da so vojaštvo vodili sami mladi poročniki in kadeti, ki so jedva zapustili kadetno šolo. In taki ljudje, ki menijo, da je poročnik prva oseba na svetu, so postopali tako, kakor bi gotovo ne nastopal nobeden oficir v vsaj nekoliko zrelejši dobi. Čemu ni vojaška oblast izročila poveljstva nad vojaštvom starejšim stotnikom, ki bi gotovo postopali pametneje, da bi ne bilo treba prelivati nedolžne krvi? Vsak količkaj pameten človek bi prišel do tega, samo vojaška oblast si tega ni domislila. Zato jo tudi zadene vsa peza krivde, da je snoči v Ljubljani tekla slovenska kri v potokih! Pripominjamo, da tiče v Urbančevi hiši tri krogle in zlomljena dragonska sablja. Konšta-tujemo, da se je tu, kakor povsodi, streljalo brez povoda — žvižganje in klici »živio« menda vendar niso zadostni razlog, da se strelja na ljudi kakor na divjačino — in da se .je streljalo v ulicah, kjer se nahajata dva hotela!
— Kako se je streljalo? Vojaki so večinoma posamezno streljali, v salvah so menda streljali samo mi Marijinem trgu. Puške so pokale kakor na lovu, ko se strelja zajce. Vsak vojak je dobro meril, ker drugače bi ne bilo mogoče, da bi bilo toliko žrtev. V Gradcu je na primer za časa demonstracij proti Badeniju oddalo vojaštvo v ozki ulici več salv, a je bil vkljub temu samo eden zadet in ustreljen. Tu v Ljubljani pa je toliko žrtev! Kako je to mogoče? Pri tej priliki omenjamo, da tiči 6 krogel v zidu, kjer je prodajalna Arko, v dre-
voredu, kjer stoje mesarske stojnice, v prvem kostanju 2 krogli, v Bon-čarjevi hiši, Pred Škofijo pa 6 krogel.
— V soboto ob 11. zvečer je šel mimo hiše fotografa Bertholda neki starček, ki prodaja slaščice. V ulici ni bilo nikogar razen dveh pasantov. Naenkrat prijezdarita dva dragonca in se zaletila proti starčku. Ukazala sta mu, naj se vrne. Starček je takoj ubogal in se vrnil. Toda dragonca s tem nista bila zadovoljna. Hotela sta, naj starček teče in ker ni mogel teči, sta se zapodila za njim in ga z golo sabljo obdelavala. Kakor rečeno, ni bilo tu nič ljudi in prav nobenega vzroka za tako divjanje.
— Včeraj ob 5. uri pridrvi po Lattermanovem drevoredu 34 orožnikov in kakih 40 dragoncev Drevored je bil poln mirno se šetajočega občinstva, ki je osuplo detelo na vse strani. Ko pride oborožena sila do konca drevoreda, razdeli se pri Koslerju v oddelke. Trije orožniki z nasajenimi bajoneti udarijo nazaj po Lattermanovem drevoredu ter razkropijo in potisnejo iz poti občinstvo, ki se je šetalo. Kakih 150 korakov za orožniki so plesali s svojimi konji 4 dragonci ter razburjali s tem šetalce. Neko gospo, ki je peljala v vozičku Svojega otroka ter se ni mogla pravočasno umakniti, bi bil konj pohodil, da tega ni zabrćmil neki gospod.
— Zdravnikov niso pustili k ranjencem! Ko so snoči vojaki jeli streljati, je hitel dr. Oražen na mesto nesreče, da bi bil na pomoč ranjencem. Toda na Frančiškanskem mostu ga je ustavil tamkaj službujoči častnik in ga ni pustil naprej. Ko je dr. Oražen povedal, da je zdravnik, je častnik odvrnil, da je pri ranjencih že itak vojaški zdravnik, drugega pa tako ni treba. Šele, ko je intervenirala policija, so dr. Oražna spustili skozi vojaški kordon. Takšno je vojaško človekoljubi je!
— Poročnik Konig je snoči vdrl v Auerjevo gostilno. V veži je kričal :»Ausraumen, \ver nicht hinaus geht, den stechet sofort nieder!« Te besede je slišala gospa dr. Oražnova.
— Zakaj je poročnik Maver dal streljati? Ko se je zgodila snoči nesreča, je hitel na lice mesta zdravnik dr. Oražen. Naletel je na poročnika Maverja, ki je dal povelje, naj se strelja. Dr. Oražen ga je vprašal, zakaj je dal streljati. Maver je odgovoril, da za to, ker so demonstranti metali kamenje na vojaštvo. Dr. Oražen ga je na to pozval, naj mu pokaže od kamnov ranjene vojake. Maver mu je pripeljal vojaka, ki je imel črn noht na prstu. Dr. Oražen: A to je vse? Maver: A demonstranti so imeli tudi revolverje. Dr. Oražen: Ali imate dokaze za to? Maver: Sodim tako! Dr. Oražen: Zakaj potem niste revolverjev odvzeli tistim, o katerih ste samo domnevali, da jih imajo 1 Poročnik je ostal odgovor dolžan na to vprašanje.
— Zakaj so dragonci tako divjali? Ker so bili do nezmožnosti pijani. To suho dejstvo konštatujemo in smo pripravljeni to tudi dokazati. Vemo namreč in lahko tudi dokažemo, da je dal pivovarnar Kosler včeraj popoldne dragoneem 2 hektolitra piva v sodčih in dva zaboja piva v steklenicah. To pivo so popili. Potem se seveda ni čuditi, da so pijani dragonci divjali po Ljubljani, kakor pobesne li, da niso bili pred njimi varni niti otroci.
— Tvrdki Krisper in Terdina sta danes tudi razobesili črni zastavi. Razjarjeno ljudstvo je poslalo k trgovcema deputacijo, ki je zahtevala* naj se takoj s na met a zastavi, ker se ne more trpeti, da bi ob padlih nedolžnih žrtev kdo hlinil žalost, ki jo ne čuti. r
— „ Hinaus mit de r Windischen11.
Prizor v soboto zveSer. Četa kakih 15 dr a gon oe v se je zapodila na tri ali šler dame, vračajoče se domu po Dunajski cesti. Revioe so zbežale v kot med Matjanovo in Holserjevo (Burgerjevo) hišo. Stisnene bo proseče
dvigale ob sidu roke. Prestrašenni konji so se vspenjali. Eoi teh dam se je posrečilo med konji uiti v Hol-ser j evo vežo. Nakrat je prišla stara gospa Holzer, baje mati trgovoa Burgerja v vežo. Dama jo je milo prosila, naj ostane toliko Časa v veži, dokler ne odidejo dragODoi. — In kaj je storila nemčurka? Besno je savpila: rHinaus mit den Windisohen, hinans!u Poklicala je na to Se orožnika in dala revico Še iztirati iz veže. In ta dama je bila slučajno odje-malka tvrdke Holzer (Burger.)
— Veseli« med nemškimi vojaki- Ob vojaškem oskrbovališču je stal kordon vojakov, ki so zapirali cesto. Podčastnik, ki je prišel po krvavih dogodkih zraven, je šaržom-krajnikom vidno raz vesel jen prišepnil „Zwa san sohon hin, etliohe ham Looher.u
— Vojaki so grozili z ubojem!
Trgovec g. Korbar iz Cerknega na Goriškem se je pripeljal pred polnočjo z gorenjskim vlakom ter zaman iskal prenočišče v Kolodvorskih ulicah. Tam sta se sestala s tujoem, ki je imel enako usodo. Ko sta se posvetovala, kaj storiti — v mesto ju ni pustil vojaški kordon — prišla je proti njima 5 ali 6 mož broječa patrulja 27. polka. Vojaki. zaČuvši slovensko govorico, so klioali: „Hier sin d wieder zwei Windisohe. Die mussen hin werden!u
— Vojaki v frančiškanski cerkvi. Tudi cerkev ni bila varna pred vojaštvom. Okoli 8. ure zvečer so ljudje bežali v frančiškansko cerkev, vojaki so vdrli za njimi in kolikor se nam je dosedaj sporočilo, je neki vojak v cerkvi nekega dijaka popolnoma z bajonetom zdelal, mu strgal suknjo in ko ga je pretepelf\S puškinim kopitom, jo je hrabro pobrisal iz cerkve.
— Kazinotje mečejo kamenje, Okoli 8. ure zvečer gre ženska družba v spremstva dveh moških domov na Kongresni trg. Kar začne deževati kamenje iz steklenega salona kazin-skega, kjer se je zbralo precej nem-Čurske pakaže. Ondi stoječa žandar j a sta ta napad mirno opazovala in nista čutila potrebe, posredovati v prilog napadencem.
— Dva kmetska fanta so včeraj aretovali vojaki v Prešernovih ulioah. Dasi nista storila prav ničesar drugega, kakor da sta bežala pred vojaškimi bajoneti, vendar so jih trdo vklenili in jih goali v vojaško pre-skrbovališče. Ta so vojaki 27. pehotnega polka navalili na nju in jih s puškami tepli kakor črno živino. Kaj se je z njima kasneje zgodilo, ni znano. O dogodku je bil telefoniČno obveščen dež. predsednik baron Schwarz, ki pa je izjavil, da nima nobene ingerence na varnostne odredbe.
— Črnilo in kame a je je letelo
snoči na zbrano množico Pod Trančo iz stanovanja znanega nemčurskega zlatarja F. Meisetza. Steklenico je pobral stražnik, istotako so mu izročili iz stanovanja padli kamen. Ljudstvo je bilo seveda skrajno razburjene, a da se ni zgodila nesreča, priča le o hladnokrvnosti in dostojnosti Slovencev. Značilno je, da so se v Meisetzevem stanovanju vselej okna odprla, kadar je mimo prikora-rakala vojaška patrulja, nato pa so okna brž zaprli. Pri Meisetzu smo še v soboto zvečer videli nakupovati gospodični Fabjanovi s Cesarja Jožefovega trga.
— Taktika vojakov, Vzlic temu, da je generalni štab pokupil pri Bonacu vse načrte ljubljanskega mesta, in na podlagi teh načrtov vodil vojsko zoper mirne Slovence in vzlio temu, da bi se bilo smelo pričakovati, da ljubljansko vojaštvo pozna vsaj ljubljanske ulice, se je pripetila cela vrsta slučajev ki taktikom niso v čast. Na magistratu so istočasno atakirali ljudi z mestnega trga pešci, ki so potiskali ljudi proti dragoncem, ki so zopet pridrvili izpred škofije in iz Stritarjevih ulic in udrihali po ljudeh z golimi sabljami. Ob tej priliki bi se bila pripetila neznanska nesreča, ako bi občinstvo ne moglo bežati v gornje prostore magistratnega poslopja in če bi župan Hribar ne bil rešil pravočasno napadencev iz nevarnega položaja. — Istotako kritičen je bil položaj za one, ki so zbežali v Ribje nlioe: od Ljubljanice sem so jih atakirali dragonci, z Glavnega trga pa so drveli nanje Belgijci.
— Ustrel]eni Lunder je bil včeraj popoldne na slavnosti tiskarjev v „Nar. domuM. Ob pol 9. zvečer je odšel s svojo nevesto domov. Stanoval je na Sv. Petra cesti. Ker je bila tu cesta od vojaštva zaprta, je šel preko Frančiškanskega mostu, misleč se preko Šolskega drevoreda in Jubilej-skega mostu napotiti na Sv. Petra cesto. Bil je ravno pred „kresijo", ko je pridivjal poročnih Maver, ukazal streljati ter naskočiti ljudstvo z bajoneti. Ljudstvo je jelo bežati. Ko so prišli v temo Šolskega drevoreda, so se zaslišali posamezni streli. Lunder je bil oddaljen približno 10 korakov od trgovine „Pri solncu". Tu ga je
zadela krogla od zadaj v pljuča. Na
tem mestu je bilo videti lužo krvi. Dasi mu je kri brizgala ia rane, vendar je fie šel do stopnic, ki vodijo k Šenklavški cerkvi. Tu se je zgrudil in izdihnil. Pot, ki jo je hodil od vogala Šolskega drevoreda in Pogačarjevega trga, je zaznamovana s krvjo. Dasi je ležal v krvi na stopnicah mrtev, vendar vojaki Se niso prenehali s streljanjem. V divjem fanatizmu so se zagnali proti škofiji ter jeli skozi ozko ulioo med Škofijo jin Sen-klavžko cerkvijo streljati na trg „Pred Škofijo", kjer je mirno stalo lju dstvo, nič hudega sluteč. Sest krogel je zadelo hišo, kjer je gostilna „Pri kolovratu*, sedma krogla je zadela četrtošoloa Ivana Adamiča, ki se je na mestu zgrudil. Umrl je v par minutah. V poslednje olje ga je dal gosp. katehet dr. GorŠe. Prenesli so ga v .Mestni dom" na rešilno postajo. 'Pločnik pred gostilno je bil ves oblit s krvjo. Dasi so pločnik takoj ieprali, vendar se na mestu še danes vidijo maroge krvi.
— Napad oficirja na damo.
Danes ob pol 2. popoldne je šel pi satelj in duhovnik gospod dr. Lena r d od obeda v MarijanišČu proti svojemu stanovanju. Blizu vojašnice je videl teči nekega oficirja za dvema damama in ga slišal kričati „Halts Gosohen, halts Maol — ioh werde euoh arretieren". Tudi je videl, da je ofioir zavihtel s pestjo. Dami sta dr Lenardu povedali, da je ofioir sunil eno iz med njiju v prsi. Ena teh dam je v javni službi v Kranju, druga v Galiciji. Poslednja je šele pred nekaj urami prišla v Ljubljano. Delavke, ki so videle ofioirjevo ravnanje, so bile razburjene in so zavriščale. Dr. Lenard je pohitel tja, da bi preprečil kak izgred. Ob enem je stopil pred oficirja, mu ponudil svojo vizitko in ga vprašal za ime. Oficir pa ni hotel povedati svojega imena, nego začel besno kričati nWas geht Sie das an" in druge besede potem pa ušel v vojašnico. Dr. Lenard je stopil k straži in jo prosit, naj mu pove ofi-oirjevo ime. V tem pa je ofioir že pritekel iz vojašnice, in je kričal na stražo „Sagts ihm nichts — er hat niohts hier zu suohen — er soli sioh davon machen. — Potem je pa še v slabi slovenščini zaklioal: Jaz govorim tudi slovenski. Dr. Lenard je sprevidel, da oficirjevega imena ne izve in je odšel.
— Mladi Nagy, sin železninarja na Vodnikovem trgu, je v soboto dopoldne hodil pred trgovino gori in doli, se smejal ter dejal: „Naj le razbijajo, saj mi smo jim že dali svoje v Ptuju. Saj sem bil jaz tudi tam, sem jim šel povedat, kdaj pridejo in kakšni ljudje tja!" Slovenci, zdaj veste, kako se vam je ravnati napram Nagyju!
— Nemški izzivač. Na Marije Tereziji cesti v hiši pekovskega mojsta g. Jenko izvršuje urarsko obrt neki tevtonski izzivač z obskurnim imenom Linhart. „TVindische Schweine, Hun d etc." se kar vrste iz njegovih umazanih germanskih ust. Posebno se odlikuje v tem njegova debeluhasta boljša polovica, ki se redi od samih slovenskih grošev. Odjemalci so namreč izključno sami slovenski kmetje. Zelo se pa čudimo, kako more trpeti g. Avg. Jenka, ko ga poznamo kot vzornega Slovenca, tega protestentov-skega izzivaČa v svoji hiši.
— Duhovnik dr. Lenard v nevarno stL Nasproti magistrata pri Grobelnikovi hiši je ravno neki žandar obdelaval čisto na samem stoječega in mirnega moža, ga davil za vrat, tlačil na prag in mahal z bajonetom po njem, ko pride mimo dr. Lenard na poti proti domu. Isti hip se obrne žandar in sune z bajonetom v dr. Lenarda in le njegovim spremljevalcem, ki so ga potegnili pravočasno nazaj, se je zahvaliti, da ni bil prehoden.
— 0 vladni komisar dr. Ma-
thias je nas naprosil v njegovem imenu konstatirati, da Jo poročnik Maver brez n|egove vednosti ukazal streljati na ljudstvo.
Belgijci so kričali „Heil". Značilno za snočnjo krvno tolovaj stvo je, da so belgijski vojaki, po končanem svojem junaškem činu vpili na Frančiškanskem mostu: „Heil".
„Sokol11 v nevarnosti. Ko je nSokol" snoči prišel s kolodvora in je Sokole nekdo pozdravil z nNa zdar", je izdal tam stoječi poveljnik belgij-cev ukaz: „Scharf sohiessen". Le intervenciji nekega policijskega organa se je zahvaliti, da se ni izvrSilo drugo prelitje človeške krvi.
— Dogodki od soboto, v soboto zvečer je nastopilo orožniStvo in vojaStvo napram ljudem z največjo brutalnostjo. Zlasti sirovi so bili dragonci, ki so sekali po ljudeh in vdirali v gostilne. Ranjenih je bilo mnogo oseb. 0 teh dogodkih več jutri.
Delegacije.
Dunaj, 20. septembra. Uradna lista na Dunaju in v Budimpešti
sta prinesla danes cesarjevo lastnoročno pismo na oba ministrska predsednika in na ministra barona Aehrenthala glede sklicanja delegacij. Delegacije so sklicane na četrtek 8. oktobra v Budimpešto. V ogrskem državnem zboru se vrše volitve za delegacije takoj v prvi seji.
Volilna reforma zaGališko.
L v o v , 20. septembra. Deželni zbor je včeraj izvolil odsek za volilno reformo. Za načelnika je izvoljen socialni demokrat dr. 6 1 a b i n s k i, za namestnika pa Stapinski (ljudska stranka) in grof Wod-z i c k i (konservativna poljska stranka).
Gonja proti Srbom na Hrvaškem.
Zagreb, 20. septembra. Včeraj so zaprli jetniškega paznika Vi-gnijeviča, ker je proti obstoječim ukazom dovolil, da so se zaprti srbski zarotniki pri sprehodih smeli sestajati.
Poslanec Svetozar P r i b i č ii -v i e je izjavil, da mora vsak poznavalec srbskega jezika takoj spoznati, da je znani Nastičev »revolucionarni« statut prevod iz nemščine. Tudi je značilno, da ta revolucionarni statut govori največ o Ogrski, Bosni in Crni gori, a najmanj o Hrvaški. Kako tedaj ne čuti ministrski predsednik potrebe, da bi osvobodil Ogrsko »zarotnikov«, in zakaj ne rešuje baron Beck Dalmacije, dasi je glasom Nastičeve brošure srbski major Vasic živel tri mesece v Dubrovniku, da študira avstrijske vojaške posadke? In zakaj se ne zasledujejo »zarotniki« v Bosni ? Kako da je edino ban Ranch tako dinastično navdahnjen? Ali pa potrebuje Rauch zarotnikov za svoje politične namene r To bi ne bilo nič novega, ker se je gonja proti Srbom uprizorila vselej takrat, ako je stremila monarhija za gotovimi cilji na Balkanu (n. pr. leta 1876.) ali kadar so hoteli Madžari usiliti Hrvaški svojo voljo. Namen celi gonji je razviden najbolj iz tega, da ne zasledujejo srbskih »veleiz-dajnikov« blizu srbske meje, temuč v zapadni Hrvaški, in sicer ravno v tistih okrajih, kjer je vladni stranki že pri zadnjih volitvah primanjkovalo najmanj glasov do zmage.
Politični prevrat na 1$] Ogrskem.
Dunaj, 20. sept. »Reichspost« poroča, da je v najbližji bodočnosti pričakovati prevrat v političnih razmerah. Novi dogodki bodo za javnost prinesli veliko presenečenje. Agitacija za samostojno ogrsko banko provzroča vladi velike zadrege. Vladi je znano, da niti koalicije ne bo pridobiti za Andrassvjevo volilno reformo. '
Volitev srbskega patrijarha zopet brezuspešna.
Karlo v ec, 20. septembra. Pri včerajšnji volitvi patrijarha je dobil škof S e v i č 40, škof Niko-1 ič 27 in kandidat madž. vlade škof B o g d a n o v i č le 3 glasove. Sevič se je proglasil za izvoljenega, a je izjavil, da izvolitve ne spre j -m e. Nato je kongres sklenil, da bo zopetna volitev patrijarha 22. t. m.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. septembra
— Zaplenjeni I Zjutraj smo izdali krotko pisano posebno izdajo z naznanilom o žrtvah minole noči. T a list je bil zaplenjen. O tem bomo tudi Še govorili.
— Ven s črnimi zastavami. Na mnogih hišah so že razobeŠene črne zastave v znak sočutja in sožatja z žrtvami minole krvave noči.
Poživljamo vse narodnomisleče someščane, da posnemajo te iz-
g ede in razobesijo črne zastave v
znak sožalja z ubogimi žrtvami, ki
so po nedolžnem prelili kri
— Vse one kline posestnike,
ki so razobesili na svojih hišah črne zastave v znak splošne žalosti, objavimo jutri imenoma.
Pogreb po nedolžnem umorjenih žrtev bo Jntri popoldne ob 4 url iz mrtvašnice pri 8v. Krištofu.
— »Slovenec" se je v teh težkih dnevih tako vedel, da je sramotni vrhunec pa je dosegel v današnji posebni izdaji, kjer skuša tragične dogodke minole noči izkoristitivumazane strankarske in političe namene. V trenotku, ko Čuti vsak poSten Slovenec, kako potrebno bi bilo skupno in složno postopanje, pa kaj taoega! „Slovenecu se pač boji za klerikalno-nemikntarsko zvezo, ko se tako vneto poteza za kasinote. Fej, fej — to je edino, kar se more reči na tako početje.
— Samoalovenake napise na
prodajalnah prinesejo ti dnevi slovenski prestolioi. Danes opoldne se je oprijelo občinstvo načela samopo-
moči. V gručah, a povsem mirno in dostojno hodijo ljudje pred prodajalne trgovcev, ki so do danes še trpeli dvojezične napise in zahtevajo od lastnikov, da jih odstranijo. Skoro povsod se je to zgodilo povsem mirno in brez rabuke. Le pri nekaterih vro-Čekrvnežih je bilo treba nekoliko pomagati. Ko so pri Kastnerju snemali samonemški napis, pridrvela se je proti množici četa orožnikov z nasajenimi bajoneti. — Sploh je videti, kakor da bi se c. kr. orožoištvo samo vnemalo za to, da spravi v Ljubljano še več nemških napisov, kot jih je bilo doslej. Gospa SeŠarkova, lastnica znane trafike v Šelenburgovih ulicah, je dala iz lastnega nagiba sneti nem-ški napis izpred prodajalne. Ta pri-drvi na kolesu neki žandarmerijski stotnik in komandira g. ŠeŠarkovi, kot bi imel svoje stražmojstre pred seboj — seveda v nemškem jeziku — naj takoj obesi teblo nazaj. Kje pa smo? Ali imamo Še osebno prostost? Zahtevamo tudi v tem slučaju najstrožje preiskave! 41    g| • ^^kffi
— Kakšne pomočnike imajo nail nemški trgovci- Snoči so se
zbrali na oknu trinadstropne hiše na Marije Terezije cesti št. 1 trgovski pomočniki Klicne r in Maczek pri tvrdki Sohneider in Verovšek, Ju vantsohits oh pri tvrdki H. K e n d a in realec M o 11 e r ter so vpilinaoesto: „Windisohe Hunde, sohlaget nieder windisohe Bu-gage;" Take pomočnike imajo nastavljene trgovci v Ljubljani, medtem ko si morajo Slovenoi služiti kruhv tujini. Nemci pa se zgražajo, da je v Slovencu končno vendar zavrela kri.
—: Nemški trgovski potniki« Po Ljubljani se potika vse polno nemških trgovskih potnikov in nemških asekurančnih agentov. Ta pakaža zabavlja in sramoti Slovence po jav nih lokalih na vse načine Priporočamo to svojat vsemu občinstvu, zlasti slov. trgovcem
— Rešilna postaja. Ljudje so
bili snoči nevoljni, ker rešilna postaja ni odpeljala mrličev. V pouk občin-občinstvu bodi povedano, da postaja ne sme prepeljavati mrličev, posebno ne, kadar se je bati, da bo imela posla z ranjenci.
— LJubljana vsa v črnih zastavah. Vsa Ljubljana se je ovila v žalobno obleko. Raz vseh hiš Slovencev vise črne zastave, istotako vihra tudi z Grada taka zastava. V vseh mestnih cerkvah zvoni z vsemi zvonovi zaradi padlih žrtev.
— Pevska vaja. Odbor »Zveze slovenskih pevskih društev« sklicuje skupno .pevsko vajo vseh ljubljanskih pevskih društev za jutri v torek ob 2. uri popoldne v prostorih Glasbene Matice. Vadile se bodo žalostinke k pogrebu nesrečnih žrtev.
— Run na , Kranjsko hranilnico1'* Slovenci so danes trumoma jeli dvigati denarne vloge v »Kranj-ski hranilnici«, ter jih nositi v »Mestno hranilnico ljubljansko«.
„Slovenische Bestien". Na Št.
Peterski cesti je imel nadporočnik baron Lazarini tale nagovor na svoje vojake: „Slovenische Bestien habet?" Revolver; Behaltet kalltes Blut, Ihr wisset ja, was ihr zu tun habet!u Svedoke za to imamo, kdor je bil navzoč pri tem govoru, naj se zglasi v našem uredništvu!
—Pevsko društvoLjubljanski Zvon11 se udeleži korporativno z zastavo pogreba narodnih žrtev, ki so padle vsled nečuvene surovosti nemške svojat i. Da izkažemo našim narodnim mučenikom zadnjo čast, kakor tudi, da s polnoštevilno udeležbo dokument u jemo svoje ogorčenje napram nemški objestnosti, pozivlje odbor vse člane, da se zanesljivo udeleže pevske vaje, ki bode danes večer točno ob 8 uri za nagrobnioe v „Narodnem domuu.
— Pri Izgredih v Ptuju, takonam piše očividec, bil je tudi celjski gimnazijec, absolvirani sedmo šolec Sohmuck. Zahtevamo od ravnatelj stva stroge preiskave 1 Kaj bi se zgodilo v sličnem slučaju s slovenskim dijakom ?
Slovensko dijaštvo je ob času velikih demonstracij nastopilo v svesti si svoje časti popolnoma drugače kot nemški akademiki proti Slovencem in celo proti slov. damam. Nikjer se slov. dijaki niso izpozabili s fizično silo nastopati ali s kamenjem in pobijanjem vračati Nemcem zasluženo povračilo. Niti to jih ni spravilo iz ravnotežja, da so jih kadetje vojaških patrulj, dasi mirne gledalce, suvali s sabljami in se v svoji nemški nadutosti dovoljevali različne psovke, katerih jue bodo slov. dijaki nikoli več prenašali. Končno si dovoljujemo opozoriti na čudno dejstvo, da je nekaj nemških dijakov promeniralo nemoteno med vojaki, proti Slovencem je pa drevilo z bajoneti.
— Han S Eder, znani restavrater v kazini, je imel v petek posebno srečno noč. Med demonstracijami je namreč nenadoma planil na cesto ter
popal nekega tam stoječega dečka ter ga vlekel s silo v velo, kjer mu ie po ptujski maniri hotel dati pokusiti nemške kulture. Toda možakar se je pošteno vrezal Priskočilo je namreč par tovarišev dečku na pomoč in pri tem so nemškutarja Ederja prav „p0 notahu po grbi namazali, da bo pora. ni), kdaj je poskusil Slovenca zavlejj v kazino. Drugi kazino tj e so bili pr6. vidnejši in so se pametno poskrili p0 luknjah kakor ščurki.
— Prav tako I Več reserv. nih častnikov je izjavilo, da odlože svoje šarže, ker nečejo več nositi oficirske uniforme in biti tovariši morilca M»yerja. Imena teh mož bomo priobčili.
— Mesto venca na grob Schwarzevin žrtev'je nabralo >i,.. vensko omizje npri Roži" 26 K, ti se bodo porabile za ranjence.
— Iz Ptuja. Da so Nemci in nemČurji dne 12. in 13. t. m. posto, pali po načrtu, kateri je bil naprej in natanko določen, sledi tudi is sle. dečih takt: Pionirski bataljon ima svoje vežbališče na desnem bregu Drave v občini Breg, tedaj v kralje, stvu Stra8chillov. O 0 bregu Drave je pripetih kakih dvajset pontonov. Vsi ti pontoni so bili po noči od 12. rta 13. t. m., akoravno se nahaja voja ška straža na vežbališču odpeti ter spuščeni po Dravi. Ko se je to izvedelo, morali so vojaki v nedeljo na vse zgodaj za pontoni, da jih spra vijo nazaj. Tako je bilo vojaštvo iz mesta odpravljeno! Pripomni se, da so bili oficirji v teku teh že večkrat prisiljeni od strani meščanov, da so izostali iz krčme v „deutsches Ve-reinshausu. Pa prejšnji komandant, ki je baje vsakemu vojaku strogo prepovedal obisk ^Narodnega doma", je zahajal sam v. V. h, ter je znal tudi vse oficirje za reden obisk pri-praviti. To je Še v navadi dandanes! V nedeljo dne 13. t. m. je v „Ve-reinshausu" govoril poslaneo Malik, da bi navdušil ptujske, celjske, mariborske in druge bandite in pretepače za program proti mirnim Slovencem! Malik je govoril celo za združitev Avstrije z Nemčijo ter klical dinastiji Hohenzollercev rheil", kakor je poročal „Arbeiterwiliea v št. 218. Med tem so iskali pionirji svoje pontone! Toda narodna čital-nioa je v očeh raznih vojaških oblasti nacionalno ali celo panslavistično društvo, ki niti vojaške godbe ne dobi za plačo, društvo „Deutsches Vereinshausu pa je patnotično, ker pri vsaki priliki slavi Bismarcka, Ho-henzolierja itd. Za to poveljnik pre poveduje obisk »Narodnega doma", priporoča pa d. V-h. Mi živimo pač v Avstriji.
— Državni poslanec dr. Rybar pred svojimi volilci. Včeraj poporodne se je vršil v „Narodnom doma" v Barkovljah javni shod, ki ga je sklicalo tržaško politično društvo nE lino st". Na dnevnem redu sta bili dve točki: n Poročanje drž. poslanca dra. Rybarau in pa „slučajnosti". No, teh poslednjih ni bilo. — Shodu je predsedoval dr. Slavik. — Drž. poslanec dr Rybar je poslušalcem najprej pojasnil, kako je državni zbor sestavljen in kako državni zbor deluje. Povedal je, kako vlada o raznih prilikah paktira z raznimi strankami, da pridobi slučaju potrebno večino. — G-lede perečega šolskega vprašanja je dejal, da je stvar že v teku, da pa ne more ničesar več povedati. Volilci naj se zadovolje s tem, da jim pove, da je stvar že v taku. Dejal je še, da se je sicer nekaj že pridobilo, a te pridobitve, da so tako male, da je njega skoraj sram, da se ni več doseglo. — Povedal je pa tudi, zakaj da ne sme natančno povedati, v kakem stadiju se nahaja to vprašanje, in zakaj da se ni moglo vet' doseči. Stvar da je sploh težavna, ker v politiki ne obvelja pravica, ampak le moč, — Branil se je pred očitanjem, da hoče postati nHofrattt-Če bi pa to kaj koristilo milemu mu narodu, tedaj bi hotel postati tudi Hofrat. Dejal je dalje, da če hodi po ministrstvih, dela to le za korist svojih volilcev. „če hočete, da bom radikalen, — je dejal — tedaj bodite radikalni tudi vi. A dokler bom dobival vsak dan prošnje od rasnih volilcev, naj jim poskrbim, naj jim i*' poslujem to in ono, dotlej bom moral hoditi po ministrstvih prosit in se klanjat. Nikdar se nisem uklanjal za se, ampak uklanjam se, da izpolnim zelje svojih voliloev! — Poslušalci so dra. Rybafa burno aklamirali in mu s tem izrazili priznanje in zaupanje.
Pošta Loka pri Zuimu v šrnar-skem okraju na Spod. Štajerskem in»» še vedno samonemški pečat „Laak bei Su3senheimu. — To je za čisto slovenski kraj pravi škandal!
Svetnik Šnklje. K neki častiti
gospe v Črnomelj pride brihtno dekle iz Predgrađa in pripoveduje, da bo šla železnica po Poljanski doliui ter pripomni: nNam je sprosil to ž©* leznioo sveti Šukljeu. Dekle jenajbr* čitalo v „Domoljubu" o svetnika Šukljeju in je brala okrajšava svet. (namesto svetnik) aa „sveti4'. Bog nam pomagaj in čudni svetnik Šuklje-
„Mariborskoga Sokola11 pri-ttteljski sestanek se vrsi v sredo, Jae 23. kimavoa zvečer po telovadbi v sokolski sobi ^Narodnega doma" v Maribora. Obhaja se obenem odhod-pioa bratov Kavčič, Medved ter Po-Ček, ki morajo letos oditi k vojakom. Ka zdar!
Usposobljenostae preizkušale %« občo ljudsko in:za meščansko
£ole v jesenskem terminu se prično pri o. kr. izpraševalcu komisiji v Ljubljani v torek, dne 3 novembra 190S. ob osmi uri na o. kr. učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremaj ene prošnje za pripust k usposobljenostmi preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vlo-jiti tako, da bodo do 26. oktobra v rokah i spraševal ne komisije.
Akademično ferijalno društvo Sava" v Ljubljani naznanja svoj občni zbor, ki se vrši v proslavo petnajstletnice društvenega obstoja v nedeljo, dne 27 sept. t. 1. ob polu 10. v Narodnem domu. Po občnem zboru obhod po mestu, popoldne izlet Odbor.
Tržaške Slovenke v Ljubljani. Včerajšnja „Edinostu je "prinesla jako lep podlistek izpod peresa gospe Karle P oni k var j e ve, ki opisuje s toplimi besedami izlet tržaških Slovenk v Ljubljano dne 13. t. m. Gospa Ponikvarjeva podrobno opisuje razstavo „Otroku ter se izreka o njej nad vse pohvalno in poživlja še druge Slovenke in Slovence, naj gotovo posetijo to znamenito, zares srečno nspelo razstavo.
„Mariborski Sokol" priredi v v nedeljo, dne 8. listopada v veliki dvorani „Narodnoga doma" v Mariboru sokolski večer s koncertom, veseloigro, javno telovadbo Sokolio ter vzorne vrste Soko!ov. Mariborska, kakor tudi okoliška narodna društva se že zdaj opozarjajo na to ter se prosijo, da se blagovolijo ozirati na to prireditev. Na zdar!
x Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 30. avgusta do vstevši 6 septembra 90 volov. 2 kravi, 4 biki, 1 konj, 158 prašičev, 221 telet, 42 ko-štrunov in kozlov in 2 kozliča; zaklane živine s* je vpeljalo 9 prašičev in 12 telet in 573 kg mesa.
Jubilejna sadna in grozdna razstava v Novem mesta. Sadje in
grozdje za razstavo in sadni semenj naj se pošlje kmetijski podružnici v Novem mestu do 2 8. septembra. Razstava, ki traja tri dni, se otvori v soboto 3 oktobra. V nedeljo, 4. oktobra se vrši povodom razstave sadjarski tečaj. Razstava bo odprta vsak dan od 8 dopoldne do 6. po-popoldne. Vstop je prost. Vabimo vse interesente k obilni udeležbi.
Crna kuga v Trsta. V petek dne 18 t. m. je pripiul z Reke v Trst Llovdov parnik „Nadvojvoda Fran Ferdinand. Poveljnik parnika, Kapetan E. Nitsche, je takoj obvestil pomorsko oblast, da je eden mornarjev parnika bolan. Vsled tega je Šel takoj na parnik zdravnik pomorske oblasti dr. Cosuiich. Bolnik je bil neki krmilar, imenom Sponza, doma iz Rovinja v Istri. Zdravnik je konstatoval, da ima Sponza hudo mrzlico in da so mu linguinalne glandule) (bezgavke nird nogami) precej zatekle. To seje zdravniku zdelo sumljivo in vsled tega je obvestil mestnega protcfizika dra. Constantini. Ta je prišel pregledat boln ka in potem takoj odredil, da se ga je preneslo v bolnišnico za nalezljive bolezni pri sv. Mariji Magdaleni.
— No, v petek popoldne je Sponza umrl, a bakterijologična preiskava po obdukciji njegovega trupla, je dognala, da je umrl za črno (bubonsko kugo).
— V petek popoldne je pa na istem parniku obolel še drugi mornar. Tudi ta drugi bolnik prikazuje simptome Črne kuge. Prenesli so tudi tega v gori rečeno bolnišnico. — Pomorska ii zdravstvena oblast sta pa odredili, da se je vse moštvo, ki se je bilo že izkrcalo, vrnilo na parnik. nakar je isti moral v kvaranteno v Lazaret. — Parnik je bil dne 20. avgusta t. 1. pri-plul iz Bombava v Trst in od tedaj ni bil več v krajih, koder rfz«aja kuga. Sodi se, da je bila kuga os ala ^ed podganami na parniku m da ie Šele sedaj prešla od teh na Jjud«. — «1 parniku so našli dve crknjeni podgani, ki so ju zdravniki vzeli s seboj za nadaljno preiskavo.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 6 septembra do 12. sept. 1908. Število Novorojencev 13. (= 16 90%0), mrtvo-*ojenca 2, umrlih 19 (= 24707«n). toed njimi so umrli za jetiko 3 (2 tujaa), vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 14. Med njimi tujcev 9 (= 47 36 %), iz »avodov 11 (= 57 89%). Za infekoi-Jozrurni boleznimi so oboleli, in si-Cer: za škrlatico 1, za grižo 6 (vsi v v°jaški bolnici, za vratico 1, za ušesom 2.
Štiridesetletaiea „Društva ti-»aarjev na Kranjskem".  Ko so
tu ^?6a ^kateri Se sedaj živeči iskarji ustanavljali društvo, ki je čeraj praznovalo Štiridesetletnioo, si
Pac niSo mislili, da bo njih trud rodil lep sad — uspehi so prekosili
vsa pričakovanja. Društvo tiskarjev na Kranjskem je danes najstarejše in
tudi najtrdnejše in najuglednejše strokovno društvo na Kranjskem. — Slav-nost se je pričela s prostim sestankom v restavraciji „Narodnega doma" ob 8. zjutraj in se je zbralo tamkaj veliko število tiskarjev, mislim, da z malimi izjemami skoro vsi društveni Člani poleg nekaj zunanjih gostov, ki jih omenimo pozneje. — Po 10 uri so se vsi udeleženci zbrali v okrašeni mali dvorani „Narodnoga doma" k slavnostnemu zborovanju. O tvoril je to zborovanje tovariš Mlinar, ki je v imenu odbora pozdravil vse navzoče in prispele goste. Omenja, da so se tiskarske organizacije snovale takrat, ko je bilo pri nas v Avstriji najbolj razburjeno javno življenje. Takrat je pričelo prihajati na površje kulturno vprašanje in tudi naše društvo je bilo izpočetka zgolj kulturna institucija. Govornik navede nato imenoma vse zastopnike zunanjih društev in organizacij, ki so prispeli na zborovanje. — Nato je društveni predsednik tov. W e r z a k govoril slavnostni govor in v kratkih potezah orisal zgodovino društva Misel, osnovati društvo se je porodila že leta 1867 , pravila pa so bila potrjena šele 6 februarja 1. 1868. Društvo je imeio takrat tudi zunanje podporne člane in -e bilo prvi čas samo izobraževalno društvo, pozneje se je pa osnovalo tudi podporno društvo, bolniška blagajna, blagajna za potujoče, vdovska blagajna itd 1871. leta je stopilo društvo v vzajemnost e drugimi tiskarskimi društvi, 1. 1878 se je pa preosnovalo v kronovinsko društvo. Kriza 1. 1^3. se je kmalu polegla, društvo pa je uspevalo blagodejno naprej do današnjega dne. Izmed prvih Članov društva so živi še tov. Arselin, Krajec, Maver in Riitting in pa Jelovšek, ki je še vedno aktiven Črkostavec. Govornik omenja tudi dobrotnikov društva in zaključi govor. Nato so govorili in čestitali društvu zunanji odposlanci insioerza „Zvezo avstrijskih tiskarskih društev" t. Reifmtiller z Dunaja, za „Hr?atsfco tipografsko društvo" t. Herijavić, v imenu „Ljubljanske strokovte komisije" g. A Kristan, za koroško društ ;o tov. M i t s c h k e , za spodnjeavstrijsko tov. P o cho p , za štajersko tovariš Lessiak in za štajerski pomočniški zbor M a c h o 1 d . za Primorsko pa t. Apollonio. V imenu tvrdke Maver & Comp. je pozdravil g. Gherbaz. — Brzojavno ozir. pismeno so pozdravili tiskarsko drnštvo za Moravs o, tiskarsko društvo za Gornje Avstrijsko, pomočniški odbor društva tiskarjev na Duna u društvo, za Tirolsko, tov. Ramisch iz Jablonio, Mohor, Nafd in Gostič iz Gradca, tiskamar Slatnar iz Kamnika, Škrbeo iz Lipskega, g. Bamberg ml. — Tovariš Mlinar je na to zborovanje zaključil z zahvalo vsem udeležnikom. Opoludne so se vsi udeležniki fotografirali na vrtu Narodnega doma. Ob 1 uri popoldne je bil v areni Nar. dcma banket za 170 oseb. Govorila sta tovariš Mlinar in tovariš Sussmann Banket je okusne oskrbel resta^rater g. Kržišnik, igrala je pa izborno ter jako pridno „Društvena godba", ki je igrala tudi pri popoldanski veselici na vrtu Nar. doma. Vsa zabava je bila jako animirana in so se mladi pari spustili v areni tudi v vesel ples. Pripominjamo, da so poslali pozdrave tudi društvo „Ogni-sko z Krakova, t. Tavčar iz Opa tije in urednik Ebbin Kristan.
Krvavo klanje in ljubljan skl občinski svet.
V Ljubljani, 21. sept.
Zaradi včerajšnjih krvavita dogodkov je sklical župan za danes ob 11. uri izredno občinsko sejo. Občinski svetniki so prišli polnostevilno, vsi v Zidnih oblekah. S tresočim glasom je izpregovoril župan o včerajšnjih žalostnih dogodkih, ko se je prelivala nedolžna kri (viharni klici ogorčenja.) Razburjenje zadnjih dni se je spremenilo v globoko žalost; Ž;i!o>t čuti vse prebivalstvo, ki je poštenega mišljenja in dobrega srca. Vsled lahkomisljenosti od tiste strani, ki mu je bilo povrjeno zdrževanje r*da sta padli dve mladi življenji (Viharni klici: fej! škandal! morilci!), 7 pa je hudo ranjenih. Župan je povedal, da se mu je srce trgalo, ko jo našel te žrtve ležati v lužah krvi. Res smo imeli v Ljubljani burne dneve, toda zgodilo se ni ničesar takega, kar bi opravičevalo to, kar se je včeraj zgodilo. Župan je predlagal, da se nesrečne žrtve pokopljejo na stroške mestne občine. Naprosil je občinske svetnike, da se pogreba polnostevilno udeleže. Občinski svet dovoli za dostojni spomenik žrtvam 100 K. (Klic:) »Ki so bile umorjene!«) Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Župan je tudi naznanil, da je dal po vseh ljubljanskih cerkvah zvoniti. — Potem je župan govoril o vzrokih naših burnih dni. Edini vzrok je bil storjen   v Ptuju,
kjer so mirne in dostojne zborovalce skupščine družbe sv. Cirila in Metoda tolovajsko napadli in ranili; niti damam niso prizanašali, a državna oblast je odgovorila Slovencem, da nima povoda intervennirati. Napadi so bili organizirani v ptujskem občinskem svetu, dasi mu je bilo znano, da skupščinarji niso še nikamor prišli z namenom demonstrirati. In vendar je občinski svet poklical v Ptuj redarje iz Celovca, Maribora in Celja. To bi bilo moralo biti državni upravi v dokaz, da se pripravlja nekaj resnega. Po vsem, kar se je potem zgodilo, smo v Ljubljani morali protestirati. Protestovalo se je dostojno in oba govornika sta pozivala zborovalce, naj ohranijo mirno kri. Vkljub temu je sicer prišlo do izgredov, kakršni se pač dogajajo pri enako razburljivih prilikah povsod. Žili pan je upal zdrževati red s policijo. Tega mnenja je bil tudi deželni predsednik. Župan ostro obsodi nepremišljeno postopanje nekaterih demonstrantov, ki so dali s tem lažnjivim nemškim listom povod za brezmejno blatenje in obrekovanje Slovencev Zupan je temeljito zavračal vse take laži. Nadalje je povedal, da je takoj po žalostnem dogodku snoči brzojavil ministrskemu predsedniku: »Ravnokar je na demonstrante, ki niso provzrocili nobenega nasilstva, temuč le žvižgali in klicali, vojaštvo streljalo. Eden demonstrantov je obležal na mestu mrtev, eden se bori s smrtjo, trije so hudo ranjeni. Naznanjam to Vaši ekseelenci z opazko, da me deželni predsednik ni povabil k dogovorom o odredbah, ki se naj ukrenejo za nocoj. Uradno se je dognalo na podlagi izjave orožniškega ritmojstra, da se je odredila največja ostrost. (Viharni klici ogorčenja: Škandal! tepci!) — V imenu občinskega sveta in v svojem imenu kot državni poslanec ter v imenu humani tete protestiram najodločneje proti temu tiranskemu postopanju ter naj bodo za posldice o d g o v o r nn i tisti faktorji, ki so jih zakrivili s svojo trmoglavo birokracijo in s pomanjkanjem vsakršneg-a človeškega čuvstva.« Obenem je župan naprosil ministrskeg-a predsednika, naj ne veruje poročilom v nemških listih, temuč naj počaka na uradno obvestilo. — Nadalje je prosil in rotil župan občinske svetnike, naj vplivajo pomirjevalno na občinstvo. Mestna policija je vzorno vršila svojo dolžnost. (Klici: A vojaštvo je izzivalo!) To pokaže že preiskava, r
Občinski svetnik dr. Tavčar je rekel, da nas res preveva globoka žalost, kakor je povedal župan, toda mestni svet ljubljanski obsoja tudi z vsem srdom in gnevom, katerega more roditi človekoljubje in brato-ljubje, da se je včerajšnjo noč nemško vojaštvo pod vodstvom nezrelega in brezvestnega častnika spozabilo tako daleč, da je brez vsake potrebe streljalo na neoboroženo množioo (viharni klici: morilci!) ter ubilo prav kakor v mesnici dve osebi, deloma še v otročii starosti (v harni klici ogorčenja) Koncem svojega temperamentnega in neprenehoma s klici ogorčenja prekinjenega g^ora je predlagal: Mestni svet zahteva najstrožjo preiskavo v sledečih točkah: 1 Čamu da je civilna obtast pri tej priliki porabila ravno ne*ršk;i polk, ki vedoma sovraži vse, kar jo slovensko? 2. Čemu se je izročilo vodstvo mladim častnikom, ki žive po nauk h takozvane ,,halts' Maul" Kulture? 3. Čemu se je streljalo na množco na mestu, kjer sploh nikeke škode napraviti m mogla? 4. Čemu se sJre jaio na množico, ka'era je bežala? Čemu se je večkrat In posamezno streljalo? in 6. Čemu se je streljalo brez ukaza političnega kom sarja , ne da bi se bila poprej nožica, kakor je to v kulturnih državah v navadi, opotorila, da hoče vojaštvo streljat«? Končno apel uje občinski svet na vse slovenske in slovanske poslance, da v državnem zboru, kakor tudi v delegacijah, vse potrebno ukrenejo, da bo vojaška strahovlada postavljena pred polno odgovornost za prelito kri, tutera se kadi z ljubljanskega tiaka
Med oelim govorom so odmevali neprestano klici najhujšega razburjenja, kakor: morilci, živica! na vislice ž njim! Resolucija je bila soglasno sprejeta. — Župan je odgovarjal, da se vrše stroge preiskave. Vladni komisar Mathias se je taktno obnašal po patentu iz leta 1844 (Klici: „Saj ne živimo v 40tih letih! Po teh patentih nas lahko vse pobe-sijo!u)
Občinski svetnik dr. Oražen je konstatira! kot očividec več nezasli-Čauih nasilstev podivjane soldateske. V Wolfovih ulioah so demonstrantje le žvižgali, nato pa se umaknili v gostilno, a poročnik Konig je dal opetovano z vojaki vdreti na dvorišče ter kričal: „Hinaus mit ihnen, oder nie-derstechen 1M Ko so padle zadete prve žrtve, mu je isti poročnik zabraml iti na pomoč ranjencem, češ, da je že vojaški zdravnik tam. — Poročnika Maver j a je govornik po usodepolnih
strelih vprašal, kaj ga je napotilo k temu. Poročnik se je izgovarjal, da so bili vojaki napadeni, a na zahtevo, naj jih pokaže, je pripeljal vojaka, ki je bil — le za nohtom na prstu Črn.
Župan je potrdil, da tudi dvema drugima zdravnikoma niso pustili iti k ranjencem. (Viharno ogorčenje: nNemška kultura v uniformi !u)
Občinski svetnik L en če je navajal slučaj nasilstva in sirovosti posameznih dragonoev.
Župan je ostro kritiko odločno zavračal, češ, da so se dragonoi vedli dostojno
Občinski svetnik Franohetti pa je navedel takoj slučaj, ko je dra-gonski častnik mahal neki dami pred obrazom z golo sabljo, rekoč: nJetzt sohreie „Živou!
Občinski svetnik dr. M a j a r o n je interpeliral župana, kdo je odredil tiste direktive, katerih posledice smo ravnokar obžalovali.
Župan je pojasnoval, da je slutil demonstracije v petek ter vse potrebno ukrenil. Tudi deželni predsednik mu je izavil, da bo zadostovala vzorna policija. Glede orožnikov in vojakov mu ui predsednik ničesar povedal ter je deželna vlada zvečer brez njegove vednosti poslala v akcijo orožnike in vojake. Sploh je vse nadaljno ukrenila dež. vlada le dogovorno s poveljnikoma orožništva in vojaštva, ne da bi bil tudi župan povabljen k posvetovanjem. Le kordon okoli kazine se je na županov nasvet napravil v soboto zvečer.
I u ter pel aut je vzel odgovor na znanje s konstatiranjem, da se je župana preziralo in oviralo ter se kršila občinska avtonomija. — Predlagal je sledečo resolucijo: -*i I *j Občinski svet protestuje kar najodločneje proti kršenju občinske avtonomije s tem, da je c. kr. deželno predsedstvo — v direktnem protivju z določbami § 3. žandarskega zakona iz leta 1894 drž zak. št 1 in 1895 brez vednosti županove in celo ne-zasliŠavši ga, odrejalo za pretekle dni varnostne odredbe do tako nečloveških posledic. — Rasoluoija je bila soglasno sprejeta.
Obč. svetnik dr. Tavčar je interpeliral župana, ali se je res iz stanovanja vladnega svetnika Kula-vicsa ploskalo, ko so začele pokati vojaške puške. Ako je stvar resnična, je treba tega človeka poslati t mestno klavnico, da se napije gorke krvi. — Župan je odgovarjal, da mu ni o tem ničesar znanega ter se mu vest ne zdi verjetna, ker si ne more misliti tako podivjanega Človeškega bitja. Končno je še naznanil župan, da občinski svet položi venec na krste žrtev.
Telefonsko in Brzojavno poročna.
Za Ptuj. Postojna, 21. septemba. Protestnemu , shodu zoper nedeljske nečuvene napade ptujske sodrge na Slovenke se pridružujemo tudi mi in vam kličemo iz dna naše ogorčene duše: Proč z vsemi oziri, neizprosen boj nemški nadutosti!
Postojski Sokoli.
Postojna, 21. septembra. Postojnski narodnjaki odobravajo v polnem obsegu storjene sklepe ter izražajo gnjev in ogorčenje nad ptujskimi tolovaji. Vedno z vami. izgredi v Celju
Celje 21. septembra. Celjani so dobili včeraj za demonstraoije pomoč iz Maribora in Ptuja. Mariborčane in Ptujčane je čakalo pri kolodvoru kakih 400 Celjanov. Popoldne so imeli shod. Ob 6. zvečer so pridrli pevaje „Die Wacht am Rheinu pred „Narodni domu, kjer so trgovcema Vaniču in Kolencu pobili šipe. Polioija se je držala docela pasivno, a prišlo je takoj orožništvo, ki je demonstrante razgualo Na to jeJdohod|k „Narodne-mu domu" zasedlo vojaštvo. Nato so nemčurji nemoteno razsajali po mestu. Na Kapuoinskem mostu so napadli tri Slovence in jih pretepli. Neki nemški burš je atakiral nekega slovenskega rudarja. Med njima se je razvila borb** na življenje in smrt. Rudar je zabodel burša, ki je bil baje takoj mrtev. Rudarja, na smrt stepenega, so odnesli v bolnico. Nemčurji so razbili vse table slovenskih trgovcev in obrtnikov. Pobili so tudi Šipe slovenskih privatnikov. Koncert v „Narodnem domu" je bil sijajen. Udeležba tako ogromna, kakor še nikdar. Zlasti kmečkega ljudstva je bilo na konoertu izredno veliko.
Nemftki izgredi v Mariboru.
Maribor 20. sept. Danes po noči so bile neznano surove demonstracije nemškoradikalne drhali mariborske. Okoli 300 fakinov je orne* tavalo tričetrt ure Narodai dom s kamenjem ter po trlo šip za več ko 2000 K. Posojilnica nima škode, ker je pri nemšk h zavodih zavarovana. Potem je druhal potrgala vse slovenske firme (nadpise), osobito pri klerikalni   posojilnici  drja.   R osina itd.
Pobite so tudi Šipe na ordinarije t^ki pisarni in nekterih privatnih hišah. Kogar so spoznali za Slovenca, so ga na ulici pretepli. Maogo Slovencev je ranjenih. Policija se je skrila, niti eden ni bil aretiran. Napad na Narodni dom se je vršil brez ovire dvakrat. Aranžiralo se je vse od nemških visokošoloev in nekega uredništva. Kmetsko ljudstvo stoji v trumah okoli poškodovanih poslopij. Bati se je še hujših izgredov.
Naklepi nemških mini stro / in poslancev.
Gradec, 21. septembra. Ministri Prade, Marchet in Dersohatta ter 35 nemških poslancev so imeli včeraj štiriurno posvetovanje zastran z e d i n j e n j a vseh nemških strank. Po informacijah dr. Egra so tudi delali naklepe zoper Ljubljano. Zahtevati hočejo izjemnih odredb v Ljubljani.
Včerajšnji dogodki v oficiozni luči.
Dunaj, 21. septembra „Neue Freie Presse" javlja, da je došlo ministrstvu za notranje stvari uradno obvestilo iz Ljubljane, da je oddalo vojaštvo preden je jeio streljati slepo salvo iu da Jo šolo potom ostro streljalo, ko slepi streli niso nič izdali (Vsa LJubljana ve da je tO laž- Kdo si upa trditi, da je vojaštvo prvič slepo streljalo, ko je dokazano, da vojaštvo sploh slapih patronov nI imelo I Dokaže se tudi lahko, da so Imeli vojaki 27 pešpolka vsak po 100 ostro nabasanib patronov, doolm so \h imeli  domobranci samo po 20.
Opomba uredništva )
Obsedno stan e v Ljuoljani ?
Dunaj'^1 septembra. Vlada je nameravala že proglasiti obsedno stanje v Ljubljani, vendar pa je za sedaj opustila to nakano, ker se nadeja, da vendar-le sastane mir. Ministrski predsednik baron B e o k je konferiral danes dopoldne z ministrom baronom Bienerthom o ljubljanskih dogodkih. Nato je dal poklicati k sebi poslanca dr. šu-s t er š i č a.
Dr. Eger intervenira. Dunaj, 21. sept. Dr. Eger, vodja kranjskih Nemcev, je bil v soboto pri baronu Becku da intervenira pri njem radi demonstracij pretekli petek. Dr. Eger je pred vsem dolžil slovensku časopisje, da |e ono zakrivilo demonstracije proti Nemcem; denun-ciral je slovensko dijaštvo, zahteval, da se izroči preiskava radi demonstracij nemškemu sodniku in da se takoj plača Nemoem odškodnina. Baron Beok je Egerju odgovoril, da si bo o stvari dal poročati.
Mobiliziranje nemških ministrov zoper Ljubljano. Gradec 21. septembra. Tukaj so nemški ministri Prade, Marohet in Dersohatta. Včeraj je prišel sem v imeuu ljubljanske kazinotske bande dr. Eger, ki je imel dolgo konferenco z ministrom Pradejem. Razlegal mu je. kaj pišejo slovenski listi Ko seje Prade začudil, da je tudi „Sloveneo" imel nekaj vrst v upravičenje slovenskih demonstrantov, mu je dr. Eger zatrjeval, da je to prišlo v „Slovenca" zoper voljo dr. ŠusterŠiča. Pozneje so bili še razgovori med Egrom, Pradejem, Mar-ohetom in Derschatto.
Napad na Slovence v Kočevju.
Kečevje 21. septembra. Kočevski tolovaji so snoči zopet izvršili napad. Na potu od kolodvora so Kočevarji po ptujskem vzgledu navalili na slovenske gospode in dame. Nekdo je udaril dr. Kermavnerja s palico po glavi. Da si reši neovirani dostop do stanovanja, ustrelil je v zrak. Navalili so zopet nanj. Da ni v tem hipu interveniralo orožništvo, bilo bi za Slovence pogubno. Daljše poročilo sledi.
Nova zastava vojne mornarnice
Budimpešta, 21. sept. BBuda-pesti Hirlapu javlja, da je cesar dovolil, da postane trgovinska zastava avstro ogrske monarhije uradna zastava voine mor nar ni oe.
Kolea na Ruskem.
Petro grad, 21 septembra. Doslej je na Ruskem za kolero obolelo 10359 oseb; umrlo jih je 4233.
Bratje Sokoli!
Bratje, udeležite se vsi, prav VSi pogreba včeraj ustreljenih bratov.
Zbirališče v krofu pol ure pred pogrebom v „Narodnom domuu.
Predsedstvo -Slov. Sok. Z voze'
Slo
Svobodomiselni Slovenci irTSlovenke
prispevajte za Trubarjev spomenik
L:
HetEorolositno porodio.
,ukd morjem MM. Srednji m*nt tiak TM •
E « o.	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	So I ► H 1	Vetrovi	
18.	9. zv.	743 6	11.2	brezvetr.	jasno
19.	7.zj. 2. pop.	743 6 742 7	52 17*7	sr jjvzh. ^sr jvzh.	megla del obl.
	p. zv.	743*4	10*3	si. szah.	jasno
14. •	7. zj. 2. pop.	743*0 740-7	5 4 si. jjvzh 181 srjjvzhod		megla jasno
temperatura 11*2« in lit*'; norm 14*3* in 12 2" Padavina v 24 urah 00 mm in 0 0 mm.
Avtomobil
znamka Mercedes s 4 sedeti se ugodno proda
Kje, pove upravništvo „Sloven-skepa Naroda**. 3304-3
Isčo s@ primeren
prostor za trpi
z mešanim blagom.
Ponudbe pod „prostor" na uprav-
3339—2
niitto „Slov. Naroda4*
2 ključarska
vajenca
se sprejmeta s 15. oktobrom pri Ivanu Trillerju Ključavničarju na Bledu 3366-1
Sprejmejo se takoj
3336 2
Šivilje
pri A« Singer, Gosposke ulice 4, kjer se poučuje tudi
sanje.
rojijo r
Novo hišo
S velikim vrlom iz katerega se proda za 800 K na leto, in ki ima vpeljano Špecerijsko trgovino, poleg te se lahko dobi gostilna in trafika, stoji na najlepšem prostoru v novem delu Ljubljane, se proda. Gotovine ni treba velike 3336-2
Pojasnila daje J. Toni. mesar Llngarjeve ulice v Ljubljani
Društvo tiskarjev aa Kranj-skem je primorano beležiti pretresljivo vest, ki se je pripetila na dan slavitve društvene 401etnice po nesrečnem naključju
Sinoči ob pol 9. uri so vojaki ustreliti našega vrlega člana, tovariša
RuBolja tundra
strojnika v „Nar. tiskarni"
ki se je mudil vračaj e se z naše slavnosti na javnem prostoru ob Šolskem drevoredu.
Kdaj se vrši pogreb, se pravočasno naznani. 3369
Tovariši, vljudno Vas vabimo, da vsi spremite dragega pokojnika k zadnjemu počitku.
V Ljubljani, dne 21. sept 1908.
Odbor.
tO
Slovensko delavsko »ovako društvo „Slavae" naznanja pre-tužno vest, da je njega vestni in marljivi član gospod
Rudolf £undcr
strojnik »Narodne tiskarne«
padel sinoči ob V410. uro kot nedolžna žrtev nečloveške vojaške brutalnosti.
Ljubljana, 21. septembra 1908
,J(arodna tiskarna" v Ljubljani naznanja pre-ružno vest, da je njen vestni in marljivi sotrudnik. gospod
Rudolf Lunder
strojzilit: bil snoči ob 1 4 10 uri kot  nedolžna žrtev
ustreljen.
Blag mu spomin.
V Ljubljani, dne 21. septembra 1908.
Dr« lake lepši ««tlorlava
psa Jazbečarja
sta naprodaj.
Kje, pove is prijaznosti upravni* Stvo BSlovenskega Naroda".     33H 3
Stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami ae Odda IS   november  mirni  stranki brez
otrok na Ambroževem trgu it 24
▼ LiUDlIaol. 3262-3
yHsolventinja praškega konservatorija
uči za zmeren honorar
igranje na klavir.
Naslov pove upravniStvo „Slovenskoga Naroda". 3341—2
Mlinarja
za fttnle mleti takoj sprejmem v
Kamniku, oziroma se da mlin v najem.
Avgust Terpinc
3348 2 v Kamniku
^nton Gu^elj
i poročena.
3351
Škofja Loka, 2t septembra 1908.
trgovsko izobraženega, popolnoma veščega slovenščine in nemščine v govoru in pisavi išče aa takojšen nastop večja tovarna strojev in livarna železa na Moravskom. Gospodje z znanjem lašČine imajo prednost.
Ponudbe s prepisi izpričeval, ki se ne vrnejo, pod »Tovarniški uradnik11   na   upravništvo   „Slo- j venskega Naroda". 3354—2
Žalujoča rodbina Lunder naznanja v svojem ter v imenu vseh sorodnikov, prijateljev in znancev, pretužno vest, da je bil nje iskreno ljubljeni sin, oziroma brat in svak, gospod
Rudolf Lunder
strojnik „Jfarodne tiskarne"
sinoči ob 'A 10 UBtreljen, kot nedolžna žrtev nečuvene vojaške okrutnosti v 22 letu svoje starosti.
Kdaj se vrši pogreb, se pravočasno naznani.
V Ljubljani. 21. septembra 1908.
Globoko žalujoča rodbina Lunder.
\   Otvoritev jesenske in zimske sezone! F Popolnoma sortirana zaloga
= za jesensko in zimsko sezono =
m največja Izbira moške In damske obleke ter
Jb%oufV-  olj** ^t* cieek«3 tu <I**Kli<_?e.
Čudovito  tii»lfe   «-«©«m^ X
»Angleško skladišče oblek"
Bernatovi6 v LJubljani, Mestni trg štev. 5.
Št 30.778.
Razglas.
3369
Farni pralnica in IMnic:
<x Motornim obratom)--
C J. HanwM o LjuUl
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje In likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ati pa se posije venkaj.
Uđoše Jako varuje. Zmerne cene. Perilo Mor noro-
R
i tli
nL
mu
27i6     Slavna zaloga v lokami
Ob. pL TrnkoczyjD o LJubljani,
/s==— °\
Primarius
dr* U. Gregorič
L j ii fc>I jana
kronska ustno voda
EUODItl
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vode. Cona 2 kroni.
Olovna zaloga"v lekarni
. Trnkoczuja u Uul
%
9
9
m
S
#
s
I
Z ozirom na osodepolne dogodke povodom demonstracij dne 20 t. m. odrejam v svrho vzdrževanja javnega reda in miru sledeče:
Od danes naprej do preklica imajo se hišna vrata ob 8. zvečer
zapirati.
jffladini do 16. leta je prepovedano po 6. zvečer na nlico in imajo hišni gospodarji ter gospodinje strogo na to paziti, da se mladina tej zapovedi pokori.
Zajedno svarim kar najresneje pred zopetnimi demonstracijami, ker bi posledice bile nepreračunljive in utegnejo, kakor kaže snočnji slučaj, zadeti tudi nedolžne.
Jttestni magistrat ljubljanski
dne 21. septembra 1908.
Iv. Hribar
župan.
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, na Kongresnem trgn štev. 2.
popolno zalogo
vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, slasti na o. kr. I. in H. državni gimnaziji, na o. kr. državni gimnaziji a nemškim poučnim jezikom, na o. kr. višji realki ter na o. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na mestnem dekliškem liceju in višji dekliški šoli tukaj, na zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih hnils
¥ najnovejših Izdajali ln po najnižjih cenah. Zaznamki navedenih knjig se dobivajo zastonj 3213-8
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraanovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in §mrt ■ manjšaj oči m i m vplačili
Vsak 'Sian   aa po  preteku   petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ A" ^
■  •  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -   -  • . Roz. fondi: 41,335.041 01 K. Izplačano odškodnino in kapitalije 97,814 43097 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vaeakozl «le% anike-narodno upravo.
Vu pojaaaila dajo:
•oaoralal SaUrttp V LfnbllanL, tigar piaame so t laatnej banenej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjnje takoj in najknlantneje. Uživa  najbojjši  sloves, koder posluje
Dovoljuje  is čistega   dobička izdatne podpore   v   narodne  in občnokoristne namena.
Lastnina bi ti»k »Narodna tiskarna*.
iaaajatoU ln
atntto ffnalaaloanlaa.