27. številka.	Trst, v soboto 3. februvarja 1900.	Tečaj XXV
..Zdtnost'-
izhaja citrit na dan. rmzun nedelj <n pmznikov, ot> uri zvećer.
Naroruinn /nrtin :
V^i. celo leto........24 kron
za g»ol leta.........12
.Ta eetrt leta........ *» _
z « en mesee........ 2 kroni
Naročnino je puuvviiU naurej. _S* na-ro^be hrer. prilotene nanrfnmf uprava ne ozira.
Po toltakarnah v Trstu •*** }>i<»lajejo jhk--amezne -tevilke po »i stotin k lv» nvt\ : izven Trsta pa	stotink (4 n\r.)
Telefon 4t*. S7«.
(Glasilo političnega društva nost" za
Primorske u
. *
Oglasi
se računajo no vrstah v petitu. 'An vet* kratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zalivale. •!<» mači otrlasi itd. se računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se no^iljajo ureilnlStvu. Nefrankovani doiusi 'se ne sprejemajo. Komnu.*?'se ne vračajo.
v'	-
N.Hti#ninO. reklamacije in oglase »pre-jfijifr/flpi^ufiUvo. Naročnino fu oglase
ffrrfništv«) In tiskarna se nahajata v ufici Carintia *tv. 1*2. 1'pravništvn. in
* edinosti Je moč
prs
sprejeifianje in sera tov v
^iceolo £tv. .'». li. muistr.
ulici Mulin
Ifdajatelj in i dgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Bolehni pojavi v našem narodnem življenju.
Kdor bi Imtel tajiti velikansko škodo, ki prihaja našemu naroda od ljutih mej sel »oj ni h bojev v toli resnih rasi h. o tem hi morali mi--!iti : ali da je brez kriterija in da nima | /misla /a ]>ogoje lw»ljše in Kigovljene bodočnosti naroda, ali pa da nima — rodo-Ijuhja. V teh časih : ko vidimo, kako že kaić iz kaosa nove vodilne ideje, ki l>odo določale >iner l)odočim dogodkom v tej monarhiji,* v <"a-ih. k<» Iti torej rodoljubje neizogibno za-htevalo o< 1 vseh sinov naroda, da pokladajo na žrtvenik nannla tudi še tako trd saerifizio del intelletto, da se dvigajo nad osel)no politično prepričanje in pomisleke in združujejo vse svoje misli, skrbi in prizadevanja v ta jedini namen, da i)o narod poučen in pripavljen za veliko evolucijo, ki se pripravlja in ki se tudi hrez dvoma izvrši v življenju, v vladanju in v z iste m u monarhije.
Tako hi moralo biti, a kako je?! Da se l>og usmili! Pač redkokedaj so veliki trenotki zalotili tako pritlikav rod, kakor so ga sedanji trenotki zalotili v — voditeljih naroda slovenskega! Mesto samozataje vanj a v sveti službi naroda, v fazi, ki bo odločilna, vidimo |>ovsodi bolehne pojave, ki nam pričajo, kako e naše narodno življenje razdejano po strankarski strasti in zastrupljeno po osebnem so v r a ž t v u. V zadnje čase smo morali beležiti z rodoljubno žalostjo dva taka tipična pojava — jednega z desne, drugega z leve, ki pričata, da ne na tej ne na oni "-trani ne povprašujejo, da-li je stvar dobra in koristna za narod, ampak vprašujejo vedno le: kdo je sprožil to misel, od katere stranke je prišla iuieijatva?! To jedino odločuje: če dotična oseba ne nosi našitkov istega polka — stranke in ako je prišla inicijativa od one druge strani, sodba njih je gotova: pobiti treba neizprosno — stvar samo!! V teh dveh tipičnih slučajih, ki so nam na misli, so jedni grešili v ime »liberalnega«, drugi v ime verskega načela: obojni pa so v resnici — t:iko s<» nam zdi — le prostituirali ta načela, ker -o v imenu teh načel grešili proti — koristim naroda.
Ko smo nekega dne, nedavno temu, vzeli v roke tisti eeljski listič, pisan od najstrupe-nejega, uprav bestijalnega sovražtva do našega naroda, pisan od ljudij, katerim se vitli |*> pisavi, da niso še nikdar prišli v dotiko z resnično evropsko civilizacijo in da jim je -ree okamenelo in je nepristopno za vsako vs|>odhujo resnico- in človekoljubja: so nam črke kar plesale pred očmi in nismo mogli umeti, kar smo čitali. »Deutsche \Y a <• h t« ie namreč pisala jako simpatično o jed nem, }M>ljem _ kakor je rekla — delu slovenskega razumništva, sosebno pa o trgovskem -tanu. In kateri je bil vzrok temu velikemu zadovoljstvu z »boljim delom« slovenskega razumništva v oni časnikarski kloak:, v kateri se sicer steka vsa gnojnica, ki jo spodnješta-jerski efijalti in izdajice svojega slovenskega rodu zlivajo na vse, kar je slovenskega, torej tudi na slovensko razumništvo, bilo njega 1 >oljši, bilo slabši del?! Od kod naenkrat ta prijaznost? Ktr so nemški tnjovci na Spoii-ttjem Št irskem baje dobili z a (jo to rilo, da ze i i nt tadi slorenski trgorri pridružijo za bor t to proti al o renski m konsnmnim drnštrom, in ker da se baje (tuli reljarni možje slo renske li-I te ral 1*4; stranke na Kranjskem /tri trdil i taki koojterai i ji ! !	'
Mi smo že večicrat pojašnjevali svoje stališče ozirom na konstimna društva. Mi nismo za ta društva kar tako na počez, a tudi proti njim nismo načelno. Proti njim smo, kjer jih ni treba, pozdravljamo jih tam, kjer so na vstala iz potrebe. Treba pa jih ni
tam, kjer imajo domači na-trgovca — pošte- j pouk županom, kako se jim je vesti v go- „„Edinost", stara ta t' a r o v š k a kitnega, knlantnega in solidnega. Sosebno pa tovih in kočljivih vprašanjih, ne le v obrambo	h a r i c a tržaška, že zopet rogovili. Iver je smo proti konsnmnim društvom tam, kjer so j dragocene občinske avtonomije, ne le v	na Krojnskem nikdo za svet ne povprašuje, se ustanovila le iz političnega nasprotstva. j obrambo županov pred šikanami političnih	se pa sama vsiljuje, kakor se nevednii
kmetom vsiljuje prav nadležni zakotni pisar, ki ničesar ne ve, vendar pa hoče o vsem govoriti! Nekaj časa sent je stara devica
Snovanje zadrug le iz taci h razlogov ne od- oblasti, ampak — bodimo odkritosrčni — govarja ozirom zdravega narodnega gospodar- tudi za narodno-politiške cilje naroda slovenstva. Naravnost zločin na narodnem gospo- skega sploh. Razdeljeni in razcepljeni smo na darstvu in narodnem kapitalu pa je, ako se več upravnih skupin. Ta razcepljenost naša mirovala, ter bila s plitvini k o f e tom, ko it s a m tu/ drnštra snujejo lahkotni.Ujeno, to je tem usodneja za nas, ker nam zakon ne ki ga vsaki dan skuha tržaškim rodoljubom, je, ttr tla bi imeli r sposobnosti oseh jamstro, dovoljuje političnega delovanja od pokrajine zadovoljna. Ali sedaj seje pa zopet zdramila, da bo ttjirara odrjorarja bi za h te rani rotijo- do {»okraji ne, torej vseukupne narodno-poli- in svoj lonec je postavila sredi Ljubljane, ter ttalne tnjorine.	tične organizacije ! Kako divno nam bi zveza iz njega oblila najprej deželni odbor, potem
Istotako pa obsojamo mi one, ki na sploh županov nadomeščala tako potrebno narodno „frakarst-vo« v Narodnem domu — ali ni-in načelno zamečejo zadružno življenje—in ki organizacijo. Saj so vendar županje prvi pred- mate Tržačani res nikakih drugih skrbij ? — uprizarjajo slepo gonjo proti vsakemu takemu stavitelji naroda in potom županov se more končno pa sprožila še znanega nekdanjoga podjetju — obsojamo tem bolj, ker tudi tem pojavljati pristna volja naroda. Mi bi menili »opazovalca« — ki j«' p r e j kot ne nasprotnikom konsumnih društev niso toliko torej, da ga ni pametnega Slovenca, ki bi u e k i p i s a r n a l j u b 1 j a uske m odločilni gospodarsko-stvarni, marveč zopet le mogel nasprotovati taki zvezi. Ali na našo m a g i s t r a t u". (Tu navaja polemik Na-— politično-strankarski oziri. O takih zadru- žalost se je celo glasilo narodnokonservativne rodov neko notico, ki smo jo priobčili tedni ga h na tržaškem ozemlju smemo reči, da de- stranke na brezprimerno oduren način ogla- o političnih razmerah na Krajnskem in na-lujejo blagodejno ne le po slojem ožjem go- sij0 j>mtj že ustanovljeni zvezi županov!! In daljnje potem:)
spodarskem cilju, ampak so važne tudi v	? Kakor smo rekli gori: v Slovencih	„Čestitamo! To je k l a j a, ki bi jo dru-
širšem narodnem pomenu, ker družijo svoje se dandanes ubija, vsaka tudi najplemeniteja god najstarejše osle ne povohalo, v Trstu člene okolo domačega ognjišča. Lep del po- miseif ako se ni zlegla v lastnem taboru!!! pri »Edinosti« pa jo s slastjo poli r ustaj o ! litične in narodne samostojnosti, kolikor seje »Slovenec« je dne '2'2, m. m. s kolom ubijal Dober tek! Mimogrede pa bodi povedano, je ohranilo v tržaški okolici, smemo se za- župansko zvezo, a razlog mu je bil ta, da bi da se časih oglasi pri nas tudi tržaški »opa-hvaliti bas ten® društvom. A mi, ki vidimo, kako ljub. župan utegnil postati načelnikom zveze in da valeč«, ki ni zadovoljen nit- z »Edinostjo«, nam tu narodno življenje visi ua jedni niti, se ta župan slučajno imenuje— Ivan Hribar! niti z zlato uro njenega ured-naj bi ubijali ta društva ?!	t€^a ^ jzvaja, da bi zveza služila le li- n i k ». To bi pisano gledali gospodje pri
Toliko smo hoteli povdariti, da ne bi se l)eral„jm namenom. Za božjo voljo, ali je »Edinosti«, če bi mi vsak teden sprožili tega mislilo, da smo slepi oboževatelji konsumnih konservativna stranka res že obupala na svoji opazovalca. Pa ga do sedaj še nismo opuščali, društev, ali — po najnovejšem političnem |,(KJočnosti v Ljubljani, mari je res že sama ker smo za trdno pričakovali, da se tržaška leksikonu slovenskem: hlapei klerikalcev, ko jygU|Ml:l „ado, da bi kedaj prišla v Ljubljani klerikalna m a in c a vendar enkrat izjavljamo, »laje vsakdo, kije kakorsibodi so- na jirinji0f ter meni, da je napredni stranki že privadi, da ne bode neprestano s svojimi deloval na shodu nemških in nemškutarskih /ugotovljeno gospodstvo za vse večne čase? škrbastimi zobmi obirala našo na-trgovcev v Mariboru, vršivšem se nedavno ^ je konservativna stranka res že abdici- predno stranko. Če pa brezkrvna starka temu, zagrešil atentat proti življenskim kori- ra[a -»;	se je res ^e definitivno odrekla ne bo dala miru, ji pa za res posvetimo en-
stim naroda.	*	nadi, da bi kedaj konservativen krat z našim tržaškim opazovalcem!"
Tudi slovenskemu trgovcu je pravica in ljubljanski župan načelo val zvezi	Tako odgovarja glasilo kranjske »inteli-
celd dolžnost, tla varuje svojo korist, ali v slovenskih županov?!	gence« na naše članke in dopise resnih mož
tem varovanju ne sme nikdar prekoračiti one	Vidite, kako bedasto, nezmiselno in za v/ Ljubljane, narekovane od golega rodoljubja
meje, katere mora spoštovati sleherni stan in ugled konservativne stranke škodljivo je, ako jn ()(| najboljšega namena koristiti — stvari ! sleherni posamičmk naroda, meje, kjer se nje glasilo s kolom bije okolo sebe v strahu	tok »odgovor« ne izjavljamo drugega,
■ pričenja nevarnost za ukupnost naroda. Ka- pred — liberalizmom v zvezi županov. Ne, neg0 t]a bomo, kakor »loslej tudi odslej gra-kor smo se — ob vseh odkritosrčnih simpa- gospoda moja, to ne bi bila »Hribarjeva« jajj odkrito vse, kar za greš a ka terasi bod i tijah, ki jih gojimo do prevažnega učitelj- zveza in le od županov samih bo odvisno, da slovenska stranka proti načelom in koristim skega stanu — postavMi proti postopanju bo ista v resnici le zveza slovenskih županov na£ega naroda, pa naj bo to prav ali ne, onim, jednege dela učiteljstva na Primorskem, ko (in n.č druzega), v kateri se bodo razprav- j.j ge (~Mltjj0 zadete in naj se ti pišejo za dra. je hotel prekoračiti tu označeno mejo, tako ljala »z občinsko upravo v zvezi sto- Tavčarja ali za dra. Šusteršiča. moramo in hočemo postopati proti vsakomur, ječa vprašanja ter kulturne in gospo-	Dvojnemu pa se čudimo posebno. Naj-
ki si je — bodisi ob katerem-koli povodu— darstvene zadeve slovenskega in j>rej temn> da nas glasilo stranke, ki se s pridobil simpatije eeljske »\Vachte«. Mi vsaj hrvatskega naroda.« Ne, »Slovenčeva« ponosom imenuje narodno, zasra milje, ker bi — če bi nas doletela ta nesreča, da bi stranka ga nima nijednega veljavnega stvar- gmo 0l)S<)dili nenarodni sklep deželnega odbora nas hvalil tak list — hitro zahtevali, naj se nega razloga za tako nasprotovanje. Kar pa kranjskega; in nadalje se čudimo, da se zasnuje narodno razsodišče, ki naj hitro pre- se tiče osebnih invenktivov p r o t i »Xarod« s tako vnemo identifikuje z »fra-iskuje, da-li nismo kje zagrešili kakov zločin Hribarju, nakopičenih v »Slovenčevem« kovstvom«, ko vendar njega polemike tako proti koristim naroda slovenskega?! A gre- članku, naj nam konservativna stranka ve- malo diše po — salonu!
siti proti koristim naroda, ni dovoljeno niti v ruje, da smo ta članek položili z rok z za-	Koliko pa je »Narod« podal v tej no-
imenu — nasprotstva do klerikalcev!!	vestjo, da smo čitali nekaj jako — nizkega. stvarnega odgovora: na to vprašanje
O brnimo se k drugemu slučaju. Na Govorč o »agentu* Hribarju je »Slovenec« naj sj čitatelji izvolč odgovoriti sami. shodu županov povodom cesarjevega jubileja postavil svoje šatore prav blizo v sosedstvo	Vprašanje slovenskih napisov V
v Ljubljani seje sprožila in tudi dozorela misel, "jndij, ki pišejo v liste, kakor je gori ozna- Ljubljani. Predno se nadalje bavimo s tem da se zasnuje zveza slovenskih županov, ka- čena »Deutsche \Vacht«. Osebni invektivi velevažnim vprašanjem in / ominoznim ukre-teri bi bil namen, označen v pravilih doslovno !>a ne dokazujejo ničesar: tudi proti Hribarju j p0ra m} nas že označenega in obsojenega tako-Ie:	i ne! In invektivi v »Slovencu« napravljajo ! sklepa deželnega odbora kranjskega, oziroma
»Društva namen je: pouče vati svoje člene na nas utis kakor da jih je spisala ona ista 7 govorom dra. Tavčarja v občinskem svetu o predpisih občinskih zakonov in druzih zau-. roka, ki je tudi nam zalučala v obraz »lo- j ljubljanskem, hočemo navesti na kratko, kar kazov, ki vrejajo občinsko uradovanje, po- povstvo«, roka moža, ki hoče z somenjsko j so poročali ljubljanski listi o referatu obč. speševati kulturne težnje slovenskega in hr- kričavostjo nadomestiti, kolikor mu p r i-j svetovalea Plantana.
vaLskega naroda ter , potezati se za gmotne manj kuje na globini prepričanja.; Na pritožbo 90 ljubljanskih Nemcev
koristi njegove.
To doseza društvo
tem : da izdaja
I'a zaključimo: kakor nismo mogli do-j ker je župan samooblastno dal nabiti samo-
volj ostro obsoditi narodno-napredne stranke,
strokovni list, da izdaja ali pospešuje izda- ki se je toli potrebni »Naši straži« odtegnila vanje zbirk za občinsko upravo važnih zako- *g<>lj «n jedino zato, ker jo slučajno sedaj nov, da pošilja peticije in resolucije oblastvom vodijo konsevativci, tako obsojamo tudi kranj-in postavodajalnim zborom, da sklicuje redne konservativno stranko, ker ubija zvezo in izredne društvene shode (občne zbore), na županov zgolj zato, ker bi jej slučajno katerih se razpravljajo z občinsko upravo v utegnil načelovati — Ivan Hribar! zvezi stoječa vprašanja ter kulturne in gospodarstvene zadeve slovenskega in hrvatskega naroda.«;	Trst, dne 3. februvarja 1900.
Iz tega izvadka mora biti jasno vsako- : Kako odgovarja »Slovenski Na-mur, kak«) potrebna bi bila taka zveza, ne rod«! V »Slovenskem Narodu« od minolega le za korist uprave naših občin, ne le za! četrtka čitamo:
slovenske napise — je deželno preilsedništvo odgovorilo, da tej pritožbi ne more ustreči, pač pa je naložilo občinskemu svetu, naj za-dobi naknadno dovoljenje od strani deželnega odbora za samoslovenske napise. Le ta pa je stal na svojem svoječasnem sklepu, s katerim je bil prepovedal samoslovenske napise in je na ministerstvo u loži 1 priziv radi k o m p e-tence. In ministerstvo je seveda rado ugodilo tej pritožbi. Zupan je na to v svojem poročilu na personalni in pravni odsek povdar-jal, da deželni odbor od 1. 1894 ni i d e n t i č e u z sedanjim, in t e d a-
nji sklep je 1 e i z v i r p r e p r i č a-[i j a te «1 a n j i h e 1 e n o v te k o r p o -racije. Uvaževati pa je tudi razsodijo državnega sodišča <>«1 1. 1	ki je razsodilo,
d:« s^ 8 ]><«]<»bnim sklepom praške občine :i i s o kršile pravice jednako p ravnosti nemških prebivalcev v Pragi!! Vlada je torej potrdila — je nadaljeval po-vale«* sklop občinskega sveta ljubljanskega in je zahtevala le, naj tudi deželni odbor j k »trdi ta sklep. Prošnja za odobrenje ni našla milosti na deželnem odboru, marveč je le-ta rekuriral iz golega formalizma. Ker pa obr-in-ki -vet ne sme mirno utakniti te zaušnice, j<- predlagal poroČevalee pritožijo na upravno sodišče. Zajedno je predlagal, da je naložiti mestnemu magistratu, da po vseli ljubljanskih ulicah in cestah nabije samoslo-venske napise.
Potem, ko je dr. Tavčar v daljšem govoru branil ]>ostopanj«; deželnega odbora — - tem govorom se hočemo, kakor rečeno, baviti poeel>ej — je bil predlog poroeevalee v vsprejet z vsemi glasi proti glasu gosp. dra. Tavčarja.
Politični pregled.
TKST. februvarja 1900.
K položaju. Glasilo jug) »slovenskih poslancev - D e r S n d e n« priobčuje zopet uvodni članek, v katerem britko toži, da <e narn |>ovodom spravnih konferenc zo-jw»t godi kakor jm> navadi: Jugoslovani smo />>j>et ]>rezirani !! Ne le da moramo istotako kakor Cehi trpeti pod nemškim pritiskom, dovoljeno je tudi neznatnemu številu pripadnikov italijanske narodnosti, da vodijo uničevalen boj proti našemu jeziku in naši narodnosti. Zopet nas tolažijo z staro frazo, naj potrpimo, da se poprej reši češko-nemški konflikt, mi pa izjavljamo, da smo že siti ved nega krmljenja z menicami na megleno l»odočno-*t. Ali naj pridemo res tudi mi do spoznanja, da v Avstriji je možno kaj doseči i-- tedaj, ako se zapušča pori zakonitosti ?! Al naj pozabimo tudi mi, tako treba tlopri-našati žrtve za državo?! Tako bi se moglo zir<»diti, ako se bodo vsi našioziri na državno korist — tako zaključuje Sfiden« — plačevali s tako nehvaležnostjo.
Kar se dostaje konferenc, ki se menda prično v j>onedeljek, so menenja listov jako različna in se gibljejo od skrajnega pesiipizma do optimizma. Listi, ki so prijazni gospodu Korlieiju. trde, da stvari ne stoje tako slabo, kakor se v obče sodi, dočim so drugi ali jako skeptični ali pa prorokujejo popoln fiasko. Ali o čuda: »Neue Freie Presse , ta zastavo-nositeljiea skrajne nestrpnosti, kakor je izražena v binkoštnein programu Nemcev, je pri-olK-ila v zadnji številki članek, ki bi hotel «iokazati. tla ne treba druzega nego dobro stegniti roko in veliki problem češko-nemškega sjK»ra !n» rešen. Ta pot je celo overjena o vestnosti čeških j>oslan<*ev. Kdor noče sprave tako vsklika dunajski list —, noče Avstrije. Kaj j »omenja to? Češkim listom bodi ta nenadna in po vsem, kar se je godilo do-sedaj, nekam čudna .-pravoljubivost v opomin, naj j»odvoj«' svojo paznost, da ne padejo v kako past. Za slučaj, da ostanejo konference brezvspešne, javljajo »Lidovc novinve, glasilo jh^L Stranskega, da bo državni zbor sklican nemudoma, da vlada stori zadnji poskus, - tem, da predloži svoj načrt jezikovnega zakona za Češko in Moravsko. Ako zbornica ne vsprejme teh načrtov, bo državni zbor raz puše en (in v to ima vlada že jtolnomoć v mkah) t e r bo ustava deloma -isti rana. Za izdelanje nove ustave I m> poklicana gosposka zbornica, ad hoc pomnožena od poslancev, izbranih od dežel-niii zl-orov. Prihodnja zbornica poslancev po novi v-*avi lx> imela ožjo kompetenco, nego sedanja. Polovico nje členov bodo pošiljali deželni /i»ori, jx>loviea bo j>a izvoljena na temelju splošnega in jednakega volilnega pra va.
Odgovornost za te podatke moram«» prepustiti reče nem u moravskemu listu.
Angleški parlament seje tudi včeraj bavil z adreso na prestol ni govor. V zbornici poslancev je ojtozieijonalee Brvce zavračal trditev, da bi hotela o]»ozicija uporabiti sedanji kritični jm>1<»žaj v svoje strankarske svrhe: objašnjenja, ki so jih podali ministri glede vzrokov vojne, ne morejo nikogar zadovoljiti. Pritožbe tujcev (uitlanderi) v Transvaalu so bile zelo pretirane; isti bi si bili lahko [»omagali sami, ne da l»i se Anglija za nje jxxlala v tako nevarnost. ('ham-
berlain edini je hotel vojno na vsaki način. Čudno jo le to, da je vlada na eni strani postopala tako. da je moralo priti do vojne, na drugi strani pa se ni pripravljala na vojno, kakor da bi imelo biti vedno vse mirno. Vlada je dala sovražniku v roke še to orožje, da je krivica sedaj na strani Anglije. Govornik je sklenil ironično: Pravijo, vojna je bila neizogibna; to je res: vladni diplomati so jo marveč hoteli. Ob enem pa bode neizogibna tudi — indignacija dežele.
Italijansko-turški spor. Kakor javlja »Agenzia Štefanic iz Carigrada z dne 1. t. in., so dne ol. m. m. Silvijo Gemeli privedli na italijansko poslanstvo ter jo potem izročili njenemu očetu. S tem je ta najnovejši italijansko-turški spor poravnan.
Tržaške vesti.
Smrtna kosa. Včeraj ob 1. uri popo-ludne je umrl znani slovanski gostilničar, g. F ran P o t o č n i k. Pokojni je hiral že dolgo. Bil je vsikdar pošten naroden značaj, Ohranjen mu bodi blag spomin mej nami.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Odlična oseba nam je svetovala, da bi tudi mi po vzgledu Nemcev brez vrednostne stvari spravljali v denar. Na Dunaju so začeli decembra meseca pridno nabirati : n e p o ra b-1 j e n e »ček e«, vozne liste, poštne nakaznice in sploh take tiskovine, katere trgovci proč mečejo, ker vsega ne porabijo, pa imajo vendar le svojo vrednost.
Oni nemški časopis pravi, da, če so se nabrale znatne s v o t e z odrezki cigar, ki so pač celo malovredui, tedaj smemo pač pričakovati boljših vspehov z n e p o r a b-1 j e n i m i poštnimi tiskovinami. Premišljevali smo o tej stvari, ali bi uspevala ali ne tudi pri nas. No, da odkrito govorimo: velicih vspehov ne pričakujemo. Vendar pa nočemo opustiti ali zavrči nobenega dobrega sveta, danega v prid dražega naroda našega.
()menjeni nemški časopis (t. j. »Der ostcrreichische Kaufmann«) ima od deeembra v vsaki številki celo vrsto imen dopošilja-teljev nerabljenih čekov. Vsi se navdušujejo in pridno podpirajo izvrstno misel. Prosimo torej slavno občinstvo, posebno pa spoštovane trgovinske t v r d k e, tla bi nam izvolili doposlati vse nerabljene poštne tiskovine. Mi jih hočemo potem urediti in poslati onim tvrd kam, katerih so bile prvotno, a te nam dajo za nje primerno odškodnino. Cisti dobiček obrnemo pa za družbo sv. Cirila i n Metod a.
Misel smo sprožili, a zdaj pričakujemo različna menenja. (Saj cen. »Edinost« daje rada prostora, da moremo slobodno povedati svoje želje in potrebe.) (e kdo želi kacega pojasnila, naj to stori javno v »Edinosti«, ali pa privatno.
S v. I v a n, T r s t.
K. P o n i k v a r. Smesno-žalostiio in resnično. Pišejo nam : Vodstvo neke godbe v tržaški okolici, ki je že večkrat bila razglašena kakor »narodna«, poslalo je te dni s pošto neki zavitek z sledečim naslovom : Ali' Sigr. Hraber Kažem H a zo v izza L i to rale Campione senzavalore. Mi sicer ne vemo, da-li ie to vodstvo v resnici tako kakor se kaže na gornjem naslovu, ali pa je to storilo le iz nekake mržnje do osebe naslovljenca, ker je po dolgih, dolgih prošnjah zahteval, naj se mu vendar vrnejo posojene muzikalije
Dotično vodstvo bi menda lahko na kak drugačen način skazalo hvaležnost za uljudnost, nego s »Campioni senza valore«. »Brivec«, kje si?!
Vojaškim novincem. Letošnji glavni nabor se bo vršil v Trstu v prvi polovici meseca maja.
Izpred naših sodišč. Dne 1. t. m. so bili na tuk. deželnem sodišču obsojeni : 40-letni že kaznovani Bertram B e r t r a n d o zaradi javnega nasilstva v 5 mesecev težke poostrene ječe : 1 7-letni nekaznovani Josip D o l-1 j a n e zaradi istega čina v dva meseca težke ječe, ker je prisilil nekega finančnega stražnika, da je izpustil osebo, katero je ustavil zaradi tihotapstva. 45-letni Jovan E r a m a-z i n i je dobil zaradi poneverjenja kasiranih 1*03 kron., (> mesecev težke ječe. 2t>-letni Natal G r in i č iz Gorice, že večkrat kaznovan in izgnan iz Trsta, katerega so zasačili, ko je hotel vlomiti v neko prodajalnico v ulici Campanile, je obsojen v IS mesecev težke ječe.
Črna vojska. Oni Tržačani, obvezanci črne vojske, ki so rojeni v letih 1'854., 1855., IS;")«',, in 1857., a še niso prejeli svojih od-pAstnic, naj se javijo tekom meseea februvarja na vojaškem oddelku tuk. magistrata i (ulica S. Martiri) ter prineso s seboj črno vojniško izkaznieo.
Ponesrečil na deln. 58-letni Anton Saražin, iz ulice del Rivo št. 10, je dobil na delu v nekem skladišču premoga več ran na glavi : spravili so ga v bolnišnico.
Povožen. Včeraj predpoludne je prišel '.►-letni Josip M a r s i 1 i v uliei S. Spiridione pod voz ter se je poškodoval na več mestih.
Aretiranje. V neki prodajalnici v ulici S. Katerina, so prijeli Antonijo P. s Konto-! velja, ko je skrivala vrečo z 10 kilogrami kave. Prodajalničar je poklical redarja, ki je aretiral tatico.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje, 21. do 27. januvarja t. 1. je umrlo 6i> možkih in 54. ženskih, skupaj 12o oseb, proti 107 v isti dobi minolega leta. Starih je bilo mrtvecev do 1 leta 2o, do 5 let 26, do 20 let 8, do 30 let U, do 40 let 9, do 60 let 77, do 80 let 20, nad HO let 1. Povprečna umrljivost je znašala 3H-3 od t;soč. Smrt so pro-vzročile: sušica v 25, bolezni v sopilih v 37 slučajih. Na škrlatici je umrla 1 oseba, na davici in krupu o, na hripavici 1, na tre-! Imšnem maču h u (tifu) 2, na ošpicah 1 oseba.
Mrtveei prijavljeni dne 1. t.: Šaplja Karla, 1., ul. del Bosco št. 32. — Itetter Ivana, 45 1., ul. Fonderia št. H. — Renier Alojzija, 70 1., ulica Giustinelli št. 3.
—	Sanguinetti Eliza, 77 L, ul. S. Giovani št. 5. — Ijepre Renat, 1 m., ul. Carpisori št. 3. — Piščane Ivan, 52 1., Roj a n št. 221.
—	Damini Bruno, 2 1., ul. Fornace št. 6.
—	Taraszie\vicz Kornelij, 66 1., ul. Aque-dotto št. 13. - Lukež Ivan, 69 1., ul. Co-merciale št. 5. —- Capello Marij, 10 1., ul. Čomert-iale št. 4. — Gregorat Olga, 1 l/L» !•» ul. S. Franeeseo št. 2. — Durbešič Jola 1 <1., zagata Gusion št. 2.
V	bolnišnici: Zaecaria Josip, 73 I.
—	Amodeo Karolina, 34 1. — Bonifacio Anton, S 1., — Skapin Magdalena, 80 1.
1* r i j a v 1 j e n i d n e 30. min. mes.: Casaratto Ivan, f> m., ulica Solitario št. S.
—	Fano Ines, 6 m., trg Barriera veeehia št. 7. — D'Agostini Peter, 1 lji 1., ul. Ferriera št, 7. — Miskul Ludvik, 24 1., ul. Belve-dere št. 55. — Vi voda Gabrijela, 4'/« I-» ul. Molin Grande št. 9. — Macerata Bettina, 92 L, ul. Scussa št. 2.
Dne 31. j a n u v a r j a : Olenik Jo-žefina, 10 m., S. M. M. Spodnja št. 323, — Longo Ivana, 41 1., S. M. M. Zgornja št. 147. — Granatelli Dante, 13 m., ul. Majo-liea št. 6. — Lisjak Jožef, 78 L, ulica Med i a št. 1. — Gandolfo Jakob, 46 1., ul. Eco-noroo št. 7. — Zifier r Josip, 24 L. ul. Far-neto št. 7<>. — Grimani Fran, 63 I., ulica Giulia št. 17. — Preska Marjeta, 56 1., ul. Verzieri št. 5. — Rossiadi Aleksander, 55 1., lesni trg 7. — pl. Ralli Penelope, 80 1., trg Škorklja št. 5. — Zernee Ivan, 11-, ul. Candele št. 2. — Peterka Vineeneij, 54 I-, ul. Rosetti št. 13. — Fabro Dominik, 74 1., ul. Stadion št. 27. — Maslič Marija, 1 m., Verdela št. 118. — Bosello Bruna, 3 m., ul. Ospitale št. H.
V	bolnišnici: Kroin Josip, 50 1.
—	Marlič Ivan, 29 L — Raab Moric, 87 1.,
—	V a t ta Lavra, 61 1. — Deeilia Marija, 62 1. — Pomini Avgust 62 1. — Jazbec Iv., 71 1. — Divo Ernestfna, 2 1. — Dovsolini Peter, 11/, 1. — Bizjak Josip, 6 1. — Zaina Marija, 2 d. — Ofel Karol, 59 1.
Veliki pauoptik, ki se nahaja na Ae<jue-dottu št. 21, obseza mojsterska dela iz mehanične plastike. Razstavljene podobe, ki so v naravni velikosti, so izdelane od voska ter se gibljejo, kakor da bi bile žive. Najzanimivejši mej temi je posnetek 7-letnega dečka Nobonta afrikanskega plemena, ki bo letos živ razstavljen na pariški razstavi. Glej j oglas.
Priloga. Današnji številki pridejali smo vabilo na naročbo »Prosvjete«, najvećega in bogato ilustrovanega lista, ki izhaja v Zagrebu dvakrat na mesec na 32 straneh sČ1 7 do 8 slik ter stane po pošti 14 kron na leto.
Ta list priporočamo društvom, knjižnicam in vsem onim, ki se hočejo seznaniti z hrvatskim leposlovjem, kajti pri listu sodelujejo najslavnejši hrvatski književniki.
Veliki ples trgovskih pomočili kov.
Slovenski trgovski pomočniki v Trstu opozarjajo in vabijo s tem še enkrat slavno občinstvo na njih veliki ples, ki bo jutri zvečer v gledišču Armonia. Skrbelo se je za vse, da bo ta edini letošnji slovenski ples v gledišču najsijajniji.
Ai'imatejsko društvo v ISarkovIjali
vabi svoje člene na občni zbor, kateri bode jutri v prostorih »Narodnega Doma«. Začetek ob 2 uri pop.
Veselica slovenske dekiiske sole.
Opozarjamo slovenske stariše, rodoljube in dobrotnike naše šolske mladine na veselico, ki bo v nedeljo dne 4. februvarija ob 5 in pol uri popoludne v prostorih »Tržaškega Sokola«, Corso (Monte verde). Vstqpnina 4u stotink. Na dnevnem redu bodo: petje, predstava žive slike in igra Iz Marijinega srca<. Vse bodo izvajale naše slovenske deklice iz šole družbe sv. Cirila in Metoda, ki so vselej pokazale veliko nadarjenost in spretnost. Dokler imamo tako mladino za seboj — še se nas bodo bali. Mi pa se navžijemo nove srčnosti in žilavosti za daljše boje. Na svidenje !
S Prošeka nam pišejo: Stara navada je našim društvom v mestu in po okolici, da švoje veselice pravočasno naznanjajo v Edinosti«, to pa v namen, da se ne križajo veselice sosednjih si društev po okolici. Zalibog, da se je zadnji čas jelo grešiti v tem pogledu. Društvo »Hajdrih« na Prošeku je že pred mesecem dni j naznanilo svojo veselico za dan 18. februvarja, sedaj pa čitamo, tla je društvo »A d rij a« v Barkovljah, ki je bilo določilo svojo veselico za dan 25. februvarja, preložilo isti* na isti dan, ko bo veselica »Haj-driiia«. Obžaljujenio totem bolj, ker društvo »Hajdrih« že ti ve leti ni imelo svoje veselice. No. mi ne moremo druzega, nego da opozorimo občinstvo še enkrat, da veselica društva »Hajdrih« bo dne 18. februvarja t. 1.
»Delavsko podp. društvo« v Trstu vabi še enkrat na plesni venček, ki bo nocoj v dvorani -»Mallv«, ulica Torrente štev. 1)5. Vstopnina za gospode 40 nč., za gospe 30* nč. Začetek ob pol 9. uri zvečer.
Ceski krog v Trstu pozivlje ulj ud no na plesni venček, ki bo v četrtek, dne 15. februvarja t. 1. v prostorih »Slovanske čitalnice«. Vstopnina: za osebo 2 Iv, za rodbino 4 K. Početek ob uri zvečer. Samo za pozvane goste. Cisti dobiček je namenjen v zaklad »Narodnega doma« v Trstu.
Knjige «Matice Hrvatske« za leto is(.»i» pridejo te dni. Iver pa nekateri členi še niso upiačali členarine, poživljajo se s tem, da se izvole prijaviti čim prej pri poverjeniku, gospodu Ante Bogdanoviću, ali pri čuvaju v »Slovanski čitalniei» (Via S. Franeeseo št. 2 I n.)
Vesti iz ostale Primorske.
X Dopolnilna volitev na Goriškem. Da smo mi v »Edinosti* — v članku «Po dopolnilni volitvi na Goriškem»
—	popolnoma resnično in dejstvom odgovarjajoče označili dogodke na Goriškem in so-sebno še pomen dopolnilne volitve, to nam potrja popolnoma tudi zadnji »Primorski list>. Ta list piše u. pr. v uvodnem članku, naslovljenem »Nauk zadnje volitve» med drugim n. pr. tudi tako-le:
«l)ne 29. t. in. je namreč «Sočina stranka p r e m a g a 1 a staro «S 1 o g o» z vse m i voditelji vred in 1 e p o m o č čisto s a m ost o j n i h možje rešila «S1 o go popolnega poraza, pomoč zlasti tistih mož, katere je »Slogino» glasilo tako hudo napadalo. Številke govorijo dovelj jasno, dokazov ni treba. Iz tega pa tudi sletli, tla je nemogoče, da bi se »Sloga* še nadalje uzdr-ževala, ako se ne preosnuje in učvrsti z novimi cilji in močmi*.
In tlalje: «Naj si nikedo ne obeta, da bo «Slogo» rešil, ako ji pridobi še to ali ono osebo, ako morebiti potegne v nje tiskarno naš list, ako uniči tega ali onegfa nasprotnika itd. To so malenkostni računi, to je politika za silo, ne po poklicu. To politiko mora «Sloga» popolnoma popustiti, ker del j časa, ko ostane vodnica osebn i h prepirov, manjši bo nje upliv*.
V notici «Gorica» postaja smešna, pa piše «Pri morski list« :
«Gospodje! V ponedeljek smo vas imeli na vrvici, ker od nas je bila odvisna vaša zmaga. Ali se spominjate, kako ste nas prosili ? Lehko si mislite, da bi nam bila nasprotna stranka marsikaj obljubila, ko bi bila zapazila, tla smo omahljivi. Dasi ste nas v sobotnem listu tako nizko obdelali, vendar nismo omahnili. Gotovo pa je, da bi bili mi volili z nasprotno stranko, ako bi bila imela krščanskega kandidata! Tega ne zakrivamo. Pisali srao že pred volitvijo, da grof Coronini ni naš in kmalu tudi, ne
—	vaš !*
Ti-le ritati potrjajo v polni meri naš izrek, <la dne 29. je bil izvoljen grof (oronini, kar pa nikakor ne poinenja, <la bi bila zmagala njegova stranka.
Redka slavnost. Danes <lne H. februvarja praznovala sta v Svetem pri Komnu Josip in Marija Kovacie zlato poroko: oba skupaj imata 145 let. Odgojila sta «» otrok. od katerih je jeden umrl v nežni mladosti. Pridružujemo tudi mi najsrčnejša voščila in jima želimo, da bi srečno ueakala tudi briljantno |»oroko.
Iz Komna smo prejeli in objavljamo: Prosim, da objavite resni«-i na Ijuiio, da se na tukajšnji c. k. pošt: niso nikoli prodajale zalepke z italijanskim napisom.
Zali valu je se Vam
K 1 i z a B o r g i, r. k. poštariea v Komnu.
Odbor slovenskega učiteljskega društva za koperski okraj lx» imel v četrtek dne s. t. m. ob 9. uri zjutraj -vojo sejo v < >spu. Predmet tej odb. seji so: vprašanja o morebitnih in ]>otrehnih preostrojbah šolstva, in to: 1. o šolah, 2. o učiteljih. — P. č. g. P. dr. C'hersa, <lež. poslanec, je doposlal prej omenjena vprašanja, na katera hoče o< Um »r učit. društva odgovoriti. Ker so vprašanja kakor tudi odgovori na isto velevažni za vse učiteljstvo, vabi od I m »r vse učiteljstvo v sejo, da se upoštevajo tudi njih izjave.	ODBOR.
Vesti iz Kranjske.
*	Blagoslovljen) e delavskih h i ki jih je jn»stavilo »Slovensko delavsko sta v bi a sk o društvo* v Vod matu pri Izubijani, se l>o vršilo prihodnjo nedeljo.
*	Zahteve zagorskih in trboveljskih prem oga rj e v je upravni svet na Dunaju sprejel in potrdil; mej drugim tudi zvišanje plače za .V Štrajk je torej do cela od vrnjen.
*	Dovoljenje za potovanje v Ameriko je v mi m »lem mesecu v Litiji prejelo 4'*» osel« in prav toliko se je izdalo dovoljeni za potovanje v Nemčijo.
" Celjski dogodki v občinskem -vetu 1 j u ':»1 j a n s k e m. V seji ol>činskega sveta ljubljanskega dne 1* februvarja je bila še neka druga zanimiva stvar na dnevnem redu. <io-|». svet. Plantan je |>oročal namreč, da je vlada Kranjska prepovedala izvršiti -klep občinskega -veta od ll*. septembra ls99, s katerim je ta obč. svet izrazil svoje ogorčenje na dogodkih v <elju in je županu praškemu <m1|h»slal brzojavko. Poročevalec je povdarjal, da je ta prejK»ved tem čudneja, ker vlada nemškim občinskim zastopom ni prepovedala niti takih *klej>ov, s katerim so odobravali obstrnkeijo.
Predlaga torej, naj se 1 proti rečeni prepo-vedi vlade uloži rekurz. Ta predlogjebil vsprejet -•►glasno: kajti težko nam je verjeti Slovencu*, ki trdi. da g. dr. Tavčar ni vzdignil roke.
*	I z j a v a. Slovenski Narod - meni, da nam je notico o političnih razmerah na kranjskem do poslal prej koj ne neki pisar na ljubljanskem magistratu. Mi pa mu zatrjamo, da se temeljito moti, ker nam pritožite radi raz!ner na Kranjskem prihajajo od uglednih mož. pripoznanih rodoljul»ov, in starih členov s ed a n j e n a r o <1 n o - n a p r ed ne st ranke. Sicer pa je jako značilno to, da je v cSlo-venskem narodu* jnrst:ila žc tradicija, da vsi k dar. kadar mu gre kakov članek ali do-pi< navzkriž, mu je prva skrb ta, da zasleduje — osel>e!
Vesti iz Štajerske.
— Nemška nesramnost in surovost presega re^ vse meje. Ker sta se neki učitelj in učiteljica, katerima še ni v -reu nga-nii plamen sladke domovinske lju-Imvi. udeležila božičnire, ki so jo priredili rodoljubi v Konjicah mladini slovenske šole, je rrs sklenil okr. šolski svet — kakor smo že (»oročali na kratko —. da je proti obema uvesti <l:sciplinarno preiskav«»! Kaj l»olj gnusnega in tiranskega si človek pač more komaj misliti. — Nedavno so tudi konjiški Nemci in ncmškutarji priredili izlet v slovenske >i<-r. Rjoveli -o |w»tem r neki gostilni, kakor je že to njih navada ter slovenskim fantom v obraz »heulali« prav na nemški način. Ti seveda so se odzvali s krepkimi -živio«, na kar je eden nemških kulturonoscev ustrelil mrj slovenske fante, a na srečo ni zadel ni-kogar. No, skoro na to je divjaška druhal brusila |*-te proti domu! Da še bolj |»oka-žejo svoj finost in humaniteto, tožili so radi
onega izleta — nazaj v Konjice slovenskega [ kolona ruskega rudečega križa prispela v Pre- Ieženci. Naredba naglaša, naj bi dotični preti-osmošolca g. Gosak si, katereira je pa sodišče torijo, kjer jo je sprejel predsednik Krfiger. logi imeli pred vsem pred očmi ublaženje rojMistilo. Ko so Nemci zbežali, so slovenski	o silll'ti kitajskega cesarja.	nasprotij med posamičnimi strokami, tako, da
fantje vjeli nekeg i Gadnerja, kateremu je g. j RIM (K. 1>.) »Agenzia Štefani* javlja bi nova tarifa kolikor mogoče koristila vsem Verbajs preiskal žepe, da-li nemški mož nima jz Pekinga: Vest o smrti cesarja dosedaj ni vrstam produkcije. Za sedaj naj izrečejo revolverja pri sebi. Gadner pa je na to ob- potrjena. Pač pa je imenovan prestolonasled- 8v°je menenje le o carinski tari K : o trgovinskih pogodbah z inozemstvom vdobe posebne p<»le o pravem času. Menenja je vložiti na trgovinskem ministerstvu do <lne 1. maja tek. leta.
Nova španjska carinska tarifa. Spanjska vlada je z novim lotom zvišala uvozno carino za celo vrsto predmetov, seveda takih, pri katerih je to mogoče glasom
dolžil Verbajsa, da ga je hotel »»krasti. No, „jk. Za varnost tujcev se v obče ni bati. sodišče je Gadnerja obsodilo radi obreko- rjC v Shan-tungu so Kitajci umorili nekega vanja. Znamenita je res kultura tega »Herrn- ! angležkega misijonarja. Vsled tega so zastop-in Kdelvolka«.	niki Nemčije, Franc je, Anglije, Italije in
— Iz Gradca nam pišejo: Gospod Zjedinjenih držav podali oficijelno noto, s katero zahtevajo, da kitajska vlada poskrbi za
varnost misijonarjev.
Nemir med četami v Egiptu.
Ivan <) ražen, vrl slovenski rodoljub iz Kostanjevice na Kranjskem, bo v ponedeljek dne 5. t. m. promoviran doktorjem vsega zdravilstva na graškem vseučilišču. Čestitamo prisrčno !
— Na <1 e ž e 1 n i razstavi, ki bo prihodnje leto v Gradcu in na kateri bodo zastopane vse stroke gospodarstva in obrti, hočejo s Spodnje Štajerske pripustiti le sa- voma pošiljajo vojno gradivo djarsko šolo Rndolfovo iz Št. Jurja na južni južno Afriko ter s tem
PARIZ 2. (K. B.) Agencija «Havas» je	obstoječih trgovinskih pogodeb. Naša skupna
izvedela iz Kajire, da vedno rastoče nezado-	vlada je vsled tega prosila španjsko, tla se z
voljstvo posadke v Egiptu jako skrbi jav-	blagom, ki je bilo v naši monarhiji naročeno
nofit. Zlasti trde, da se vojaki pritožujejo o	pred u veljav ljenjem nove carinske tarife, po-
grdem ravnanju z njimi ter o tem, da skri-	stopa še po stari tarifi, čeprav še le po no-
iz Egipta v	vem letu prispejo na španjsko ozemlje. Spanj-
o nevtralnost	ska vlada je ugodila tej prošnji z noto, ki
železnici. Prav bi bilo, da bi tudi ta šola v Egipta. Vlada da je bila vsled vedenja vo-	je prispela te dni na Dunaj, in naše ministerstvo
očigled takemu preziranju Slovencev izva- jaštva vznemirjena ter je prosila Khediva za	za vnanje stvari je o tem že obvestilo av-
jala svoje konsekvencc in bi se tudi ona ne posredovanje; isti da je pismenim potom po-	strijsko in ogersko tr.g ministerstvo.
hotela udeležiti razstave.	ZVal čete k pokornosti. Vendar nemir še ni ---:-:---
v i i - i J , . .	Trgovinske vesti.
Električno železnico namer-1 polegel; v Egiptu m skorai nič več evrop-	® 1>v . . . „
. . v,. J A c , , I • I»- i. -1 ! , , . ,	Budimpešta S. Pšenica za oktober K.
iajo graditi od r urstentelda skozi Kistrisko gk,}> voiakov	- oo i -t m • i v —c i
J vujdnvv.	7.90 do <.91. Pšenica zsi april K. <Jo do
dolino ter do postaje Gleisdorf. /jedinjene države naj posredujejo.	7 77 Rž za oktober K. —- - do —*—. Kž za
— V zadnji »Domovini« je bil W A S HIN G T O N 1. (K. B.) Shatfroth	al»ril K- Koruza za juli
zopet konfisciran cel članek AVurmser pre- j gtrankc ijateljev srebrne valute) je rekel v	K J-j-* <J« --- Koruza za maj 1900 K.
kosil Heinricherjac, ki je bil že preje do- - r - - - - -	do 4 98. Oves za oktober K. —do
slovno natisnjen v časopisih »Slovenski Narod« in »Sudsteierische Post«. Smo-li res v dvajsetem veku ? !
Brzojavna poročila.
Člen irosposke zbornice umrl
DUNAJ
zbornice, knez je umrl.
zbornici representantov, da je dolžnost Zje- _._ Oves za april K. 5 04 do 5 05.
dinjenih držav, posredovati v južnoafriški Pšenica: ponudite zadostne, povpraševanje vojni. Vsakdo, ki misli pravično, mora o zmerno, mirno. Prodaja: 25.000 met. st. presojanju spora v južni Afriki priti do pre-■ omejeno^ Vreme : oblačno, blago, pričanja, da je krivica na strani Transvaala.
Hamhiirir ;». Trg za kavo. Santos good
average za marc 37.25 za maj 37.75, za sep-Temu govoru je zbornica glasno pritrjevala. tem|>er SSJh. za december 39.50 Denar.
Havre 3. Kava Santos good average 50 k. frankov 44.5U, za maj 50 k. frankov 45.5().
Dunajska borza dne 3. februvarja
superior 2ood
;>< m »
47.— 4S.—
50.— 54.— 44. - 52.—
od K.
Trgovina in promet
Tržaška posojilnica i 11 hranilnica
Registrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica Sv. Frančiška štev. '2. imela je letos v prvem mesecu že K 501,115*96 pro meta, v enem mesecu torej čez pol m i 1 i- j ^JJ
j o n a kron. K takim številkam ni treba Zaloira v javnih skladiščih 1. febuvaija pisati komentarja, te številke značijo pač jasno Kava............l;>i;»!i metr. stotov
lej) in velikanski napretlek našega slovenskega '	(cimet)
denarnega zavotla.	Piment ....
,	, ,	.	Južno sadje
Na ta zavod smo lahko ponosni.	'
Živinske kužne bolezni na Ogerskem.
Prodaje kolonijalne^a blag-a.
(Brez earine).
od :>♦'». januvaija 1900. <lo o. februvarja 1900.
j »o 50 kg.
1000 vreč kiive Santos goad a K. 4f>.— 4tl.aU average
1500 „t, 1(KK) n _ Santos average prime
„ Santos razne (cibebe)
za zaboj
J.--12.—
•J.--5.50
Olje . Vino (italijansko)
Velika zaloga
soliflnfiia pohištva in tapecarii
Boerct razdirajo mostove.
LONDON 2. (K. B.) «Reuter» javlja (K. IJ.) ('len gospodske iz Spearmanseampa z dne 3(1. pr. m.: Konjica Kamilo S t a h r e m b e r g Dundimaldova je danes rekognoseirala proti
Hongerspoortu (Zunekles). Sovražnika niso j L)ržavni dolg v papirju Avstrijski ministri v Budimpešti. zazrli, a našli so dve kobili mostu, ki ga de- i ..	.. v srebru
BUDIMPEŠTA 2. (K. B) Včeraj sta lajo pri G i lesu [?], razdrti.	Avstrijska renta v zlatu
prispela semkaj ministerski predsednik pl.	Iz zapadnega bojišča.	i Kreditne •il'ei'e' ^' '
Korber in finančni minister Boh m- Ba\verk.	LONDON 1. (K. B.| «Reutei» javUa j J^ndon 10 Lsr.
BUDIMPEŠTA 2. (O. B.) Minister pred- iz Capstadta z dne 31. m. m.: Kakor pra- 20 mark.....
sednik tir. pl. Korber je danes ob 11. uri vijo je angležki oddelek, v katerem je bilo Napoleoni.....
predpohnlne obiskal ogerskega ministra pred- tudi topništvo, zasedel Priesko na reki j italijanskih lir . sednika pl. Szella; o tej priliki sta se dalj Oranje, proti jugozapadu od Kimberleva, ne vl časa pogovarjala o vprašanjih, ki so na dnev- da l»i našel odpora.
nem redu. Pozneje se je udeležil posvetovanja	-
tudi finančni minister pl. Bohm-Ba\verk, ki je bil prej kouferiral z finančnim ministrom pl. Lukaesem. Posvetovanje je trajalo do 2. ure in pol popnludne. Avstrijska ministra sta se pop<»liulne odpeljala na Dunaj.
Angležki parlament. LONDON 3. (K. B.) Prvi lord admi-ralitete Goseh en zavrača v zbornici poslancev napade Brvceja ter naglaša soli-<larn<»st ministerstva. Kar se tiče pravičnosti vojne, <la je vest <b'žele |>opolnoma čista.
Žalostno bi bilo, če bi ministerstvo bilo začelo vojno, ne da bi imelo za seboj deželo. Ministerstvo mora raz ven dogodkom v južni Afriki pazno slediti tudi položaju v deželi sami. Isto ni moglo vzeti ladijam topov in moštva, a tudi doma mora obdržati dovoljno število za slučaj mobilizacije. (Klici: Cujte, čujte!) Dasi je razmerje z drugimi državami prijateljsko, je položaj, čeprav ni nevaren,
vendar resen in nestalen. Kar se tiče morna- iz Italije v vrednosti 149.917.tKM) [frankov, rire, je dežela lahko brez skrbi. Z ozirom na mej tem svile za 28.328.000 frankov; iz podporo od strani naselbin je nespametno go-; Francije na Italijansko so v isti dobi uvozili voriti o kakem strahu in trepetu. Opozicija blaga za 172.438.000 frankov, ustevši uvo-ne ravna modro, ko ruši zaupanje do možna ženo svilo v vrednosti 72.tft>b.000 frankov, čelu vojne ter ovira vlado v njenem delov a-	Nasproti prošlemu letu se je uvoz iz
nju, ki gre za tem, da uspešno konča vojno. Italije na Francosko pomnožil za 12.111.000 — < larke (konservativec) predlaga naj bi tankov (uvoz svile je sicer padel za 2.359.000 se amedemeut Fitzraauriea umaknil koncem frankov); porastel pa je tudi izvoz iz Francije debate.	na Italijansko, in sicer za 29.780.000 frankov.
Sanderson (konservativec) pravi, da jih j y poslednji svoti je zapopaden višek uvo-<h! spredi napadajo Boerei, od zadi pa irski žene gviie s 22.893.000 frankov, nacijonalisti (viharni znaki nezadovoljstva).	Kakor vidimo, je nova trgovinska po-
C larke opaža, da se Sanderson ni pre- godba med Francijo in Italijo uplivala blago-grešil proti zborničnemu retlu, ker ni imeno- e<,dejno na promet obeh sosednjih dežel, val členov zbornice. Irski poslanci da so Priprave za avtonomno carinsko tarifo, večkrat, ne da bi jih kdo pretrgoval, govorili	Kakor smo svoje dni poročali, so dobile j
na način, ki je pravzaprav žalil zavest na- na:;t. trgovinske in obrtne zbornice vprašalne j nwla. — Balfour prosi zbornico, naj ne raz te- pole, na katerih naj bi posamični industrijalci gnje te diskuzije še bolj.	izrazili svoje želje o našem bodočem trgo-
Noravski ( elii pojdejo na spravno k<ni- vinsko - političnem razmerju z inozemstvom.
fereneo.	Slične pole so sedaj dobila industrijalna dru-
1»RN<> l.i K. B.) Češki deželni in dr-j štva oziroma zveze. Dotična naredba trgo-žavni poslanci moravski so sklenili na shodu, j vinskega ministra pravi, da sta obe vladi že, ki se je vršil danes popoludne, da pošljejo stopili v pogajanja glede ustanovitve avto-svoje zastopnike na spravno konferenco. V to nomne carinske tarife za skupno carinsko svrho so izvolili : dra. Stranskega, Začka, ozemlje. Poročila industrijalnih zvez naj bi Pereka, dra. Pražaka, Koudelo in S V ožila. se ozirala na uplivanje dosedanje carinske ta-Vojna V južni Afriki.	rife in sedaj veljavnih trgovinsko-političnih
Kliski sanitetni oddelek v Transvaaln. odredeb, ki ga imajo na razvoj produkcije,
pnil včeraj	•Uiries
99.75	99.75
99.55	99.<i0
99.15	99.20
98.95	99.15
235 —	
242.20	242/25
	2;>.»>2
19.22	19.24
89.S0	S9.70
11A2	11.39
i»77o :>i;oo
-25191 5575 24744
K..kor javlja ogerski kor. biro iz Budimpešte dne 2. t. m., je na Ogerskem popolnoma prenehal sajevec ali volčič v gobcih in
na parkljih.	OOOOOOO o.i OOOOOOO
Italijansko-francoska trgovina. Viljelma Dalla Torre v Trstu
Letsi 1899. se je na Francosko uvozilo! Trg San Oriovanni hst. ">. (hisa Diana).
Absolutno konkurenčne cene. M o je po hiš t vo d o e srečo'
Um in tovarna 1
pohištva vsake vrste )({
oil
Ataandro Levi Minzi v Trstu.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
slikali. Ilustriran cenik gratis in franko ^ vsakemu na zahtevo.	M
Cene brez konkurence. ^
Predmeti stavijo se na brod ali žele- ^^ znieo brez da bi se za to kaj zaračunajo.
PETROGRAD 2. (K. B.) Ruski vice-konzul v Pretoriji je brzojavil, <la je sanitetna
trgovine in prometa v Avstriji ter naj bi navajala spremembe, katere žele dotični ude-
Proti kašlju,
grlobolu, hripavosti, upađaujn glasu, kataru iti,
zuhtevaj te vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd.
Dobivajo se v skatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Pozor!
POZOR!!
FRAN POTOČNIK
gostil 11 iea r.
je v	»< i m zaspal danes <►!> 1. uri popo-
ludne, po dolgotrajni mučni bolezni. previden z sv. zakramenti za umirajoče in udan v Božjo Voljo.
Žalosti potrta s«.proga Marija, javlja v ovojem in drugih sorodnikov imenu to pre-žalo-tno vest vsem prijateljem in znancem.
I\»gre!» zemskih ostankov nejiozahnegn pokojnika -<■ 1m» vršil v nedeljo <lne 4. t. m. .•it |>o]H»hiilne od 1i;m* žalosti stv. -"»S na liliei Ae«jiiedotto.
V Trstu. J februvarja 1VMM>.
Prosmo prijatelje, naj obiske sožalja dobrohotno .»jHiste. To naznanilo služi kakor direktno obveščenje.
Tast mi je naznanjati slavnemu slov. občinstvu osobito pa Svetoivančanom, da sem povsem preuredil svojo poznano trgovino z jestvinami, ter jo preskrhel z vsem v to stroko spadajočimi predmeti kakor: olje, kisa, mila, cikorije (tudi sv. Cirila in Metoda), čokolado, kakao, vžigalice sv. Cirila in Metoda, kruh, sveče, otrobi, oves ter sploh vseh jestvin.
JBV Različne fine vina v buteljkah. "^S Vse sveže in po najnižjih cenah.
Na zahtevo se kupljeno blago pošilja na dom. pore od strani svojih sonarodnjakov se beleži udani
Nadejaje se obile po<I-
Nazarij Grižon
v Trstu, ulica Giulia štev. t>4.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi prijmročam svojo bogato zalogo ill proda-
jalnico vsakovrstnega jedilnega blaga.
ki nahaja v ulici Pilone >t. 4. vogal lliica (lilllia. Blago najboljše vrste in vedno sveže. Cene zmerne in postrežba točna.
Razpošiljam blago tudi po pošti na deželo.
IViporočuje se za innogobroju3 naročbt^ beležim spoštovanjem	udani
Hanibal Skerlj
trgovec.
, GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA11
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiii.
-*
Hranilne vlom1 sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41	ne da bi se odbijal rentu i
davek.
Posojila dajejo se samo članom in sieer na inenjiec |hj •'» 0 „ in na vknjižbe po i>l/±8/«-1 ntdlije Vsaki dati od do ll^. ure dopol. in od 2. do H. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stairje bran. yIqe leta 1899, 0M0 K. 1.400.000. PoštLo-kran. račun štr. 837.315.
Jaz Ana Csillag
s svojimi 1S5 centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi dobila sem jihvsled 14-me-secne upora! >e svoje samo-iznajdene pomade. Tm so najslovitiše avtoritete priznal«* za jedino sredstvo, ki ne provzroea izpadanja las. povspesuje rast istih, poživlja hišnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld., 2 gld. 3 gld.. 5 gld.
Poiiljam po poiti vsak dan akc se znesek naprej pošlje ali pa spoštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Ana Csillag
Dunaj l„ Seilergasse 5.
Kaihreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevih zavojih!
Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računu jočih ponarejenih zavojih.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi.
Kathreiner Kneippova sladna kava
bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoe družinah použita.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je tam7 kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek.
Tržaška posojilnica in hranilnici
legistrovana zadruga z omejeDim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne itloire se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se satno zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51 2°/0, ua menjlco po <;"„, na zastave po 5 1
Uradne ure so: od !>—12 dopoludne in od 3—4 popolttdne; ob nedeljah in praznikih od 10—dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 {
dopoludne in vsaki četrtek od 3—1 po-poludne.
Poštno hranilnični račun 816.004.
JggLGlasbena šola.
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici ('<>-logna št. 2. I. nadstropje (za javnim vrtom) šolo za poučevanje sledečih predmetov: teorija, glasovir, petje, vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola. čelo in violon (contrabasi Natančneja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspesni in točni poduk jamčim. — Priporočuje se za obilno udeležbo beležim	udani
HraUroslav Voirrie
Pohištvo i n mčbl ji.
Novoporočenci pozor! ^
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stolie za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del. Anton Breščak. Gorica. Gosposke ulice stv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Acquedotto 21.
Acquedotto 21.
VELIK PANOPTIK
Ivana Hermann-a
poznan že po spojili umetnih in mehaničnih podobah, izloženih ob uhodu lokala.
Največji i/bor mojstrskih <IH O O O O 17 mehanične plastike.
Vse podobe so od voska izdelane v naravnih — -----velikostih od največjih imetnikov selanjegd vv ka
Non plus ultra mehanične umetnosti.
•
V S EBINA:
Avstrijski cesar, rimski papež, deklica s pevajoi-imi nti.'., umirujući ranjeni vojak, trpinčenje ilevii-e itd.
' Vse s,- j;ili]j,>, kakor <l;i 1.i bilo živo. ____
Posebnost: Posnetek ml voska Tlet ne The Spoteil fJiil afrikauskega plemena, ki l>o živa izložena let<»s u:t parižki razstavi. Panorama: Hnrsko - angleška vojna, potapljanje llnr-gignon , špansko - amerikanska vojna i t •].
Vsak dan od 9. zjutraj do lO zvečer
Vstopnina . . . .10 nve Vojaki in otroci . . 5
Najboljša domača zabava
— so —
F O N O G R A F I NAJIMENITNEJŠIMI CILINDRI f
The Anfflo-Italian Commerce-Compan? v Milanu	h
I /k 1 j ut* n o zastopstvo /a Avstro-Oirer>Uo ima:
Predavanja	ftORB pfičui HVOd E. Freisinger
o
o o
o
oo
o
oo
v Trstu, Corso štv. 2.
Govori in deklamacije izvrstnih dramatikov
Najboljše berilo in darilo o°o o°o je vsestransko jako pohvaljena
Jzsoja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri 'se hoče sani lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po posti 1'» kr. več. ali proti po štnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju HI., Steingasse N. 9 I. St., Th. 10.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo >e ne razrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana. knji<r je malo več.
Varstvena znamka: SIDRO.'
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz II i <* lit c rje v c lekarne v Prasri
prip-znano izvrstna, bolečine hlažeee mazilo dobiva se po 4o novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splosno priljubljeno domače sredstvo
v»-dno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko ..sitiru" iz Richterjeve lekarne ter
vzame previdnostno samo steklenice r- to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
Ric&ieneva iecarna ori zlatem m ? Pragi.
Eli labetne ulice 5.
Ffl
Narodna jed
P »st-iti morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin Ziiidersi«- vV Valeneic v II. Bistrici p<» njih izbornera okusu, ohilni rotlilnosti, nizki ceni in jednoHtnvnem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseli prodajaluicali jestvin.
TriovM laiaMnneia
Trst. Via Nuova Trst.
voiral Via S. Lazzaro št. 8.
t'ast mi je javiti slavn. občinstvu in cenjenim odjemalcem, da sem prejel za pustni čas velik izbor snovi j za plesne obleke in iiuiskeradne prilike z vsemi dotičuimi okraski, trakovi itd. — Novodošli izbor črnili suovij za obleke zapleše.
koncerte itd. za moške obleke. Sprejemam naročbe za izgotovljenje oblek vseli vrst za moške kakor: bonžur, Trak. salonske t»bleke itd. po najnovejši modi z največjo na-tančnosjo in po jako nizkih cenah — Zaloga raznovrstnih snovij za zastave in velik izbor društvenih znakov kakor tudi raznovrstni ma-nifakturni predmeti za pustni čas. Nadejaje se blagohotne podpore cenjenih mojih odjemni-kov. beležim najudaneje
M. Aitc.