PROSVETA Ur«dnliki ln upravniikl prostori 1057 South Lawadala Ava. Office of Publication: 36S7 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwall 4904 laaueS dally except Saturdajs, Sundays and Hoüdeya GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 24. SEPTEMBRA (SEPT. 24). 1948 SubacrlpUon 11.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER lil Acceptance for mailing et special rato of poeta«e provided for in aaction 1101 Act of Oct. I. 1917. authortied on June 4. 101t Danes zjutraj (petek) ob 8:30, ko je bila Prosveta ie v tisku, je priila vest iz bolnišnice St. Anthony, da je gl. predsednik Vincent Cairjkar podlegel težki operaciji. Do. tega je gotovo pripomoglo dejstvo, ker se mu je razlil slepič in so nastale komplikacije. Na mrtvaškem odru bo ležal v dvorani SNPJ. Pogreb bo v pondeljek ob 2. popo/-dne. Star je bil 69 let. Več v prihodnji izdaji. Anglija podprla palestinski noret Arabske dežele ne bodo priznale židovske države Green oplazil senatorja Tafta Obdolžil ga je ustrahovanja odvetnikov odbora St. Louis. Mo.. 23. sept.—William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je udaril po senatorju Taftu, republikancu iz Ohia in soavtorju proti-delavskega zakona. Obdolžil ga je ustrahovanja odvetnikov federalnega delavskega odbora v zadevi mednarodne tiskarske u-nije. Predsednik Truman je zadnji teden obdolžil Tafta, da je pritiskal na odvetnike odbora na konferenci v Chicagu. katero je on sklical. Udeležili so se je re-prezentanti izdajateljev čikaskih dnevnikov, proti katerim je tiskarska unija ' oklicala stavko. Taft je predlagal nadalnjc sod-nijske akcije proti uniji. Green je dejal, du je urad pravnegu svetovalcu delavskega odbora po čikaški konferenci maščevalno udaril po tiskarski uniji. Zahteval je od federalnega sodišča, naj spozna unijo^ za krivo kršenja injunkcije, ker vztraja pri zahtevi za priznanje zaprte delavnice v pogajanjih z izdajatelji listov. Tuft-Hartley-ev zakon prepoveduje zaprto delavnico. Odvetniki delavskega odbora so pozvali sodišče, naj prepove uniji plačevanje stuv-kovne podpore tiskarjem, ki so v stavki proti listom od novembra lanskega leta. . "Moje mnenje je, da se kuj sličnegu še ni pripetilo, odkur je Tuft-Hurtleyev zakon v veljavi," je rekel Green. "To je slučaj, ko delavski odbor zahteva od sodišču pomoč v razbijanju stavke tiskarjev. Izstradati hoče žene in otroke stuvkurjev. Slučaj razgalja zlobno značilnost Tuft-Hartleyevegu zakona in veliko nevarnost, ki preti unijam. Zakon je vzpostavil vlado injunk-cij. Domače vesti Turčija se pogaja z Ameriko Washington, 1). C , 2». sept.— Turška vludu se poguju z Ame rlko glede bojnih ladij. Turčija hoče dobiti dve umeriški križar-ki in pet rušilcev. Državni de-parlment je zagotovil Turčijo, da bo dobila bojne ladje na pod-lugi ameriške vojaške pomoči, du bo ojačilu svojo mornarico v Duidunelskl ožini. Turčija se skuša zaščititi pred možnim ruskim nupadom. Truman proglasil dan Zdruienih narodov Washington, I) C., 23. sept,— Predsednik Truman ja proglasil 24 oktober /a dan Združenih nuiotlov. To bo tretja obletnica uslunovitve mednarodne organizacije Truman Je poudaril v pi oglasu, du je Amerika za tešim koo|M.<- unije piot» kršenju določb sklenjene pogod-1 be, Na strun kompanijc se je postavil federalni |»o*iedovulni od bor. Odvetniki kornpumje mi pud državnim vrhovnim sodiščem tr dili, da unija ne more reprezen-tirati delavcev pri pogajanjih ker njeni uradniki niso podpi šali izjave, du niso komunisti Sodnik Colie Je trditve zavrnil in odločil v prilog uniji. Federalni posredovalni odbor' se bo moral pokoriti odločitvi sodišča. Besednik unije je dejal. da bo morala kom|*atiija plačati «'lanom unije ¿a« »stalo plačo v v m «t i okroe »to liv* dolarjev. Skandinavske driave se sporazumele Slo« kholm, Švedska, 23. sept - Va/en koiak v »meri vojaške koopeiaclje in skupne obrambe ftvedsk«, Norveške in Danake je bil storjen na konferenci zunanjih ministrov teh držav v Htockholmu Koiak je v dosegi »I»»a/umu o načrtih skupne ob-ratnlH- Na/nanilo pravi, da bo-d«r načrti predloženi v odobritev «lanom generalnih štabov, Zasedanje holandshega parlamenta Haag Molandlja, 23 sept —, Parlament ae je se»tal na zasedanju v navzočnosti članov vlade Zukflunje ji' <*i|»rla kralji« a Juliana t pn stolnim govorom racija more rešiti ek«momske in druge pi óbleme " Tri osebe irtve orhanu v Floridi Murni, Fla , 23 sept —Tri osebe mi i/gtibile ivljenje v orkanu, ki je divjal v Južnem delu flo-rMe Orkan je imdiral bile In um« ev.il « itMUiske naaade P«»-vzrocena škoda se ceni na milijonov dolarjev, PETEK, 24. SEPTEMBRA 1948 naAifv naAsdbuv ■i mamam as ********* Ubogi Jontezi! Konvencija Minneiot-•ke slovenske zveze Eveleth. Minn. — Minnesot-ska slovenska zveza je imela svojo letno konvencijo predzadnjo nedeljo, katera se je vršila v dvorani društev SNPJ v Evelethu. Konvencija je bila zaključena z velikim banketom v klubovih prostorih Ameriške legije. Prihodnja konvencija Minne-sotske slovenske zveze se bo vršila drugo leto v Gilbertu. Na konvenciji so bili izvoljeni sledeči uradniki: Vida Ponikvar, predsednica, Joseph Orehek, prvi podpredsednik, Anna Krall, druga podpredsednica, John Vi-rant, tretji podpredsednik, Ted Suknovich, četrti podpredsednik, A. I. Lopp, peti podpredsednik, Frank Intihar, tajnik, Frank Tekautz, blagajnik. Louis Govze, zapisnikar. Poročevalec. nami politični tok, Ivan Jontcz priznava ined vrsticami, da vodi ta tok bodisi v čistokrvni fašizem ali pa v novo vojno katastrofo, ki bo ne vsej črti pometla s vsem« demokratičnimi in kulturnimi vrednotami, zlasti s civilnimi svoboščinami in vklenila deželo v čistokrvni fašizem ameriške sorte — v totalno reakcijo v službi monopolističnega kapitalizma, militarizma in imperializma. Načrti za te vrste tutalitarski fašizem so že skoraj izdelani in bodo piedlohni prihodnjemu kongresu. Tod« namesto da bi st tej perspektivi ¿xl ločno uprli, dokler Je še čas. dokler ni prepozno, se pa razni Jontetl in Sabci skušajo skriti |>od mizo s tem. d« «o se zatekli v tabor reakcije, kamor zdaj skušajo povleči še one vetrnjake. omahljivce *n plotovce. katere doseže njih glas. žrtve ogromne zastrupljevalne kampanje pa še bolj potisniti v blato temnih fašističnih sil ln to je greh. ks riei s jim ne more odpustiti noben zaveden delavec, noben pošten demokrat ali socialist, ki nI udarjen s slepoto. Mi se cavedamo. sko se bodo uresničili načrti reakcije, tedaj bo dežela ena sama velika ječa — enaka leča kakor so bile fašistične Hrleve v Evropi ali pa Japonska. In ker tega ne želimo, se tudi borimo proti temu pogub«»nosnemu toku. dobro se zavedaj«*. da Je to veliko boljše vrste patriotizem in lojalnost napram de>el| I skor pa "patriotizem**, ki ga naglaia temna reakcija StavkarJI unije voznikov ADF v New Yorku dovašsje mleko po mestu In skrbijo, da Je saloga mleka sadoatna kljab obetolečt stavki. KcmpanMe eo vlošlle tožbo s« tri mllljeee dolarjev proti «•lit češ. da so njeni uradniki kršili Tali Hartleyev sakon. PETEK, 24. SEPTEMBRA 1948 ŽIVLJENJE KOREJCEV V AMERIŠKI CONI Policija in gangstrske tolpe sq popolni gospodarji stradajočega prebivalstva, ki je prepuščeno terorju ih mukam po vzorcu nacističnih in fašističnih metod Ko je na Daljnjeth vzhodu mrknilo v vojni vihri krvavo-rdeče sonce, simbol japonskega cesarstva, in so bile poražene mika-flove armade, pregnane z azijske celine, so Korejo zasedle zmagovite vojske zaveznikov. Severni del dežele so zasedli Rusi, južrft del pa Američani. Koreja je bila tako rešena japonskega jarma, a s tem se Korejcem vremena še niso zjasnila. Nad nje so prišle nove nadloge: lakota, gospodarski razkroj, politične zmede, teror in korupcija. Razmere v Koreji slika ameriški pisatelij Youngshill Kang, ki je preživel poldrugo le to v južnem delu dežele, zasedene po ameriški vojski, v jako temnih barvah. Za teror, ki vlada v Koreji, —pravi pisec med drugim—ne smemo grajati samo ameriške vojaške uprave, temveč so zanj v prvi vrsti odgovorni nekateri politični voditelji, ki so preverili lastni narod kakor tudi poveljstvo ameriške vojske. Del odgovornosti odpade na ameriške misijonarje, ki so kot svetovalci vojaških oblasti nespametno pripomogli, da so prišli do oblasti reakcionarji. Mnogi med njimi so prej z vnemo sodelovali z Japonci, sedaj pa bogatijo s "sodelovanjem" z Američani. Del krivde nosi končno tudi zunanje ministrstvo Združenih držav, ki določa smernice •politike vojaške uprave v Koreji. Vojaška uprava bi sicer lahko popravila zlo, ki ga povzroča začasna vlada Koreje, toda ne stori tega, ker se je nespametno obvezala, da ne bo posegala v notranje zadeve dežele. V Koreji vlada lakota, ljudstvo na splošno hudo strada. Izjemo v tem pogledu tvorijo le politiki in izsiljevalci. V severnem delu Koreje, ki se razprostira severno od 38 vzporednika in ki ga imajo zasedenega Rusi, živi 9 milijonov prebivalcev. Tu se nahajajo vsa rudna bogastva, tu so Osredotočeni vsi viri električne energije, to so najboljša ribišča lovišča v deželi. Toda vojaška zasedbena meja o-nemogoča prebivalcem severnega dela dežele vsako zamenjavo blaga z južnim delom, ki je izrazito poljedelskega značaja. Stiska za živila je velika in riž, glavna hrana Korejca, je tako strogo racioniran, da ga od-pac^ v mestih na vsako družino okoli 20 kg na leto. Sicer se riž prodaja večinoma na črni borzi po oderuških cenah, pa tudi tu ga je že v pomladnih mesecih začelo primanjkovati, tako da bodo morali milijoni ljudi še več mesecev trpeti črno lakoto, kajti nova žetev riža bo šele v septembru. Po politični opredelitvi so Korejci na severu pretežno levičar ji, na jugu pa pretežno desničarji, odnosno pripadniki zmernih političnih struj, ki jim pa odrekajo pravico do kakršne koli javne propagande in so zaradi tega, isto tako kot komunisti, prisiljeni delovati podtalno. Preganjajo jih kot komuniste, če prav so v bistvu samo nasprotniki samopašne diktatorske vlade. Zaradi tega jih zapirajo in mučijo ali pa kar enostavno morijo. Naravno je, da pridobivajo komunisti med temi ljudmi čim dalje več pripadnikov. Ustrahovalne metode začasne vlade se najbolje zrcalijo v dejstvu, da je komisija Združenih narodov, ki je imela pokroviteljstvo nad zadnjimi volitvami, sama pripoznala, da so svobodne volitve v takšnih razmerah sko-ro nemogoče. Mogotci začasne vlade in njihovi prijatelji, ki so si izrabljajoč ameriško vojaško vlado, nagrabili ogromna boga stva, bi pri svobodnih volitvah gotovo propadli. V Seolu, glavnem mestu Koreje, sme na pr vsak Korejec po zakonu imeti le safno eno hišo. v resnici pa jih imajo po več. Neki visok uradnik jih Ima kar dvanajst, vsako pod drugačnim imenom Neki drugi politični mogotec si je v istem kratkem razdobju "prihranil" več milijonov dolarjev Njegov prijatelj, trgovec, si je nagrabil ogromno premoženje s prodajo raznega blaga, ki ga je zapustila japonska vojska Mož je to blago prodajal * dvanajsttiančkratnlm dobič kom! Sploh je vsakotnu, ki ima kakega prijatelja v vladi, odprta pod do sličnih "zaslužkov". Koreja ima samo okoli 4 miline arov riževih polj, ki tvorijo približno tretjino celokupne obdelane zemlje. Leta 1937 je i-mela dežela 1,710,000 glav živine, 1,620,000 svinj in 7,270,000 kokoši in druge perutnine. Kmetijstvo je bilo izza davnih ča-so^ na nizki stopnji in kmetje so obdelovali zemljo tako rekoč z golimi rokami. Japonci so odpravili malokmečki način obdelovanja zemlje ter uvedli vele-posestva na katerih so prejšnji gospodarji delali kot najemniki. Zaradi preveč intenzivnega izkoriščanja zemlje, zlasti na jugu dežele, kjer so veleposestva večinoma še ostala, je zemlja močno izčrpana. Zaradi tega in zavoljo pomanjkanja gnojil je v letu 1947 pridelek žita padel na 40 odst. pod normalo. Tudi letošnja žetev verjetno ne bo dosti boljša, ker še vedno primanjkuje gnojil. Razlaščeni kmetje pa pripisujejo nazadovanje poljedelstva neznanju in nemarnosti upraviteljev veleposestev, ki so še vedno isti kot so bili pod Japonci. Policija v južni Koreji postopa po vzorcu nekdanje japonske policije in uporablja brutalne metode "kontrole misli", ki so opira na načelo: "Če nisi z. nami, si proti nami." V skladu s tem načelom preganja vsakogar, naj si bo to novinar, učitelj, pesnik, umetnik, rokodelec ali kmet, ako si upa kritizirati vladajoči režim; policisti ga vržejo ponoči iz postelje in tirajo v ječo. V dobi med septembrom 1946 in julijem 1947 je bilo tako aretiranih 113,447 oseb, od katerih je bilo 96,670 obsojenih. Za nesrečnika, ki ga je pograbila policija, ni upanja, da bo našel zadoščenje pred sodiščem. Policija ga proglasi za komunista in sovražnika države ter poskrbi, da mu izsili kakršno koli "priznanje". Navadno dosežejo to na ta način, da obesijo žrtev za pete ter ji vlivajo vodo v nosnice, poleg tega pa jo še su- tikk VETA okovanimi čevlji ter suvanja s pestmi. V Koreji si delavci pri srečanju prepogosto zašepečejo v po zdrav vprašanje: "Ali ste že čuli o znancu N.? Preteklo noč so ga "sneli**, Marsikateri poštenjak, ki so ga tako "sneli", je izginil brez sledu. Nekateri, ki prestanejo policijsko "zaslišanje", se vrnejo č& nekaj tednov kot pohabljenci, ki se često nikoli več ne opomorejo. Policiji vneto pomagajo posebne vrste gangster)«, tolpe mladih pretepačev, ki se zbirajo v raznih apolitičnih organizacijah, kot so na pr. "Neodvisna mladina". "Skupine mladih mqž za Korejo" itd. Kaj so ti ljudje, to je najbolj jasno označila vojaška uprava samo, ko je nedavno razpustila eno slično organizacijo zaradi "nasilnih dejanj, ustrahovanja, terorizma in gang-sterstva". Ti korejski pretepači hodijo po stopinjah italijanskih fašistov in nemških nacistov in so se kajpada tudi osvojili njihove metode: ugrabljajo ljudi, jih mučijo, morijo in so pri vseh nečednih poslih zvesti pomagači policije. Tudi ženske se zbirajo v sličnih organizacijah in z vso vnemo posnemajo svoje moške pajdaše. K nadlogam, ki tarejo Korejce, je treba še prišteti inflacijo. Predno so Japonci zapustili deželo, so natiskali na milijone korejskih dolarjev in jih spravili v promet. Na ta način je ob koncu vojne denarni obtok narastel na okoli 19.400,000,000 dolarjev. Ta denarna poplava je povzročila silno draginjo in neznansko gospodarsko zmedo. Cene so švignile v bajne višine in se za nekatere vrste blaga povišale do stokrat in še več. Moški površnik stane na pr. 50,-000 korejskih dolarjev, par slabih čevljev 3,000 dolarjev, košček mila 150 dolarjev, krožnik juhe 100 do 200 dolarjev. Plače seveda piso sledile temu akro-batičnemu dvigu cen. Povprečna plača uradnika znaša okoli 2000, delavca pa okoli 1500 dolarjev mesečno. Najbolj cenjeno plačilno sredstvo je cigareta, ki stane 70 do larjev komad. Bankovcev po 5 10 dolarjev sploh ni opaziti v prometu, ker za tako majhen denar pač ni mogoče ničesar kupiti. Inflacija bo skofo gotovo u-propastila južno Korejo, če je že ne bodo reakcionarni politiki. Na vsak način bo nova poštena vlada, ki bo prej ali slej pač morala priti do oblasti, imela dokaj težko nalogo; morala bo ne samo obnoviti razdejano gospodarstvo dežele, marveč tudi rovo obdelujejo z bambusovo preporoditi vse javno življenje, palico. Često je žrtev pri "za-¡ki je zaradi korupcije in terorja sliševanju" deležna tudi brc z v strašnem razkroju. GRADNJA ZADRUŽNIH DOMOV NA GORIŠKEM Do 29. novembra jih bodo zgradili 42 LJubljana. — Bliža se jesen in deževni dnevi. Kmetsko delovno ljudstvo na Goriškem hiti kljub poljskim delom, da bi do 29. novembra spravili pod streho 42 zadružnih domov. Za gradnjo 10 zadružnih domov bodo sami iz privatnega sektorja dobili stavbni les, za ostalih 32 domov pa bodo dobili les iz državnih gozdov. Ta les deloma že režejo na žagah s prostovoljnim delom delavci sindikalnih podružnic. Za .Soško dolino in Brda bo delo letos gozdno gospodarstvo pri Sv. Luciji, za Vipavsko dolino pa gozdno gospodarstvo v Postojni. Sedaj je najboljše gradišče v pežgani vasi Rihemberk, kjer so že do strehe dvignili zidove enega izmed največjih in najlepših zadružnih domov na Primorskem Te dni bodo že začeli postavljati ostrešje. Za svoj trud in požrtvovalno delo so prejeli republiško prehodno zastavico, Povsod hitijo z gradnjo, najbolj požrtvovalna je mladina. Samo med zasedanjem V kongresa je sodelovalo na gradiščih zadružnih domov 5.130 mladincev in mladink ki so izvršili IH..VK) prostovoljnih delovnih ur. Najbolj zavedno se Je pokazala Marija Ljubeč ic Vipave, ki Je napravila 2110 prostovoljnih delovnih ur. Kmetski mladini pomagajo tudi mladinske brigade iz Nove Gorice, Makedonska brigada "Bora Broni" in "DakJjeva", iz Poljčan sta pomagali pri grad nji zadružnega doma na Lokvah. Po uspešnem delu so graditelji Nove Gorice priredili va-ščanom lep kulturni spored Ob tej priliki je nastopila tudi makedonska folklorna skupina Svoje agitke so priredili tudi v Mirnu, Privačini, Dornbergu, Rihemberku, in v drugih krajih. Gradnja zadružnih domov bo imela še večji razmah z uvedbo brigadnega sistema dela in točno evidenco storilnosti vsakega posameznika Ljudstvo je pripravljeno povsod postaviti za družne domove. V Dornbergu in Ajdovščini so kar nezadovoljni, ker odbori množičnih orga nizacij že dalje časa obravnavajo brez konkretnih sklepov, kje bodo postavili zadružni dom, kar zavlačuje resen začetek de la in ubija v ljudstvu voljo do dela V Vlpivi sloni vse delo na sami upravi za gradnjo, ki pa je bila toliko samoiniciativna. da je pripravila za gradnjo večjo količino materiala domačega izvira Tudi v &t, Vidu in Črn na h na Vipavskem ne na predujejo dela. čeprav imajo u-godne pogoje Krajevni odbori OF bi morali nuditi tem gradiščem več- pomoči. ZDRAVILNA MOC SONCA Sončne kopeli so poznali že stari narodi. Sončni žarki in čistost zraka. Vpliv sonca na nase telo. Kar splošno je ie mnenje, da je šele naša dobn odkrila velike zdravilne vrednote, ki jih nudi sončna svetloba golemu telesu, vendar pa se še ni kmalu tako uresničil irrek modrega rabina Beh Akibe: "Nič ni novega pod soncem", kakor prav pri uporabi sončnih žarkov za zdravljenje. Nesporno dejstvo je namreč, da so poznali že narodi sta- Slovenaka narodna podporna jednota 26S7-SB So LawndaU Ava. Chicago 23. Illinois rega veka zdravilni vpliv sončnih žarkov in so se posluževali že davno pred Kristusom tega načina v zdravljenju. Do malega vsi narodi starega veka so poznali zdravilni vpliv sončnih žarkov. Nekaj so nam o tem zapisali učitelji in modrijani tistih dob, nekaj dokazov pa so nam prinesla izkopavanja starin. Grki so ujx>rubljall sončne kopeli tako, da so leiali goli na ravnih strehah in terasah. Izkopavanja v Kpidauru so odkrila poleg svetišče posvečenega bogu zdravilstvu Eskulapu, dolgo galerijo, ki je vezala poleg zgrajene bolniške sobe. V razkritih Pompejlh vidimo, da je bilo sončno kopališče, imenovano solarij, zgrajeno pri VNa-ki hiši. Ko je zagospodovalo rimskemu svetu krščanstvo in razruši lo paganska svetišča, so propadle tudi te higienske naprave in šele osemnajsto stoletje je prineslo zopet soncu njegovo slavo. Od sedaj »e je zelo poglobilo spoznanje o zdravilni moči sonca. Iz neokretnih padarskih rok je prešlo sončno obsevanje v vešče zdravniške roke. Danes 6a pa uporablja veda kakor ka-0 drugo zdravilo, saj pa tudi vpliva skoraj tako na bolnika kakor druga preizkušena zdra vila. Popolnoma samo ob sebi u-mevno je, da je šlo vzporedno s spoznanjem tudi poljudno poučevanj^ o vrednosti zdravilne moči sončnih žarkov. Znano je, da stalno narašča število navdušenih častilcev sončnih kopeli v prosti naravi in tudi ul-travioletno obsevanje se čim dalje bolj uveljavlja. Se častilci sonca starih dob niso obhajali svojih obredov pobožneje kakor ti zagovorniki novega zdravlje nja. Velika večina ima od sončenja le koriitl. Kakor pa povsod drugod, tudi tukaj škoduje pretiravanje, ki je zahtevalo celo smrtne žrtve. Opekline od sonca so bile prej prav redna prikazen le v poletju in vsak teden je prinesel celo kopo ope-čencev, ki so se prepogosto ali predolgo sončili. Danes pa opažamo vse leto slične pojave, ki prihajajo od tega, da uporabljajo bolniki umetno višinsko sonce, ki proizvaja ultraviolet ne žarke tudi brez zdravniškega nadzora. Poaledice so iste pri naravnem sončenju ali pa pri umetnem višinskem soncu, le s to razliko, da je pri naravnem sončenju prizadeta ploskev večja. Zdravniki so bili zato prisiljeni svariti pred pretiranim sončenjem. Vsak človek imu neko določeno občutljivost za sončne opek line, ki Je odvisna povsem od barve, debeline in tolšče kože posameznika. Narava je položila v globlji del kožne povrh-nlce tak 'sloj celic, ki vsebuje neko barvilo. Prav te celice so lež. To splošno stopnjevanje se zlaga tudi z mastnostjo kožo. Kožna mast ima namreč dvojni namen, da namreč napravlja kožo mehko in vlažno, in do jo čuva pred sončnimi žarki, pra hom in umazaniju. Sončni palež' nastopi tedaj, če izpostavimo kožo neposrednemu sončnemu obsevanju. Odziv, "reakcija" kože Je pri tem popolnoma odvisen od vročine žarkov svetlobne mavrice. Del sončne mavrice sestavljajo namreč tudi nevidni ultravioletnl žarki, tako imenovani aktiniji. Obseg sončnih žarkov na teh aktlnijih je pa odvisen od več okolnosti. Najprej od letnega časa. Poleti je sonce bliže zemlji kakor pozimi, zato se tudi naša koža pobarva poleti in ne pozimi. Poleg tega je važna o-kolnost, v kakšni višini smo. Ultravioletne žarke kaj lahko zadržita prah Ih zračna vlažnost, zato sprejemamo v višavah, kjer je zrak čist, mnogo več teh žarkov kakor"v nižini, kjer Je več prahu in zračne vlage. Tudi o kolica, v kateri živimo, je velike važnosti, ker služi kot reflektor ali žaromet. Zato ob morju hitreje zarjavimo kakor na travniku. Tudi dnevni čas igra veliko vlogo. Čim bolj se dviga sonce na nebu, tem bolj se veča moč aktirtijev in potem spet pojema. Najnpasnejftt dnevni čas za sončenje je od 11 dopoldne do 3 popoldne. Koža vrskava ultravioletne žarke. Če izpostavimo telu cez mero sončnim žarkom, nastopi srbež in vnetica kože. Najostuv nejši primer je pordečenje kože, ki nastopi kakih 6 ur po sončenju. To pordečenje pa že izgine čez dva, lil dni. Ča se sončim«« dalj časa nepretrgoma, nastopi hudo vnetje kože, ki ga spremlja hudo razgretje in otečenje tistih kožnih delov, ki smo Jih izpostavili soncu in je združeno z neprijetnim občutjem. Pri zelo občutljivih osebah nastanejo celo mehurji. Poznani so primeri, ko Je bila vsa obsončena koža ena sama mehurjasta ote klina. V takih primerih je tuk revež resnično bolan m se mora zdraviti, Muči ga huda vročica. Pogostoma se pojavijo znaki zastrupljanja, kt nastane zaradi razkroja vnete kože. Te ra/.kro-jene snovi pridejo namreč v kri in od tod v ledvice, ki so mo- qlavni odbor —Ban a* 1 .awndala Ava., CMho É, Bi ramam cainkar. «i. pir^t. * f. A viDZK. ai. tais« » ■ - ÉS22S Py/JL11 fej»* -......."22 5? Uwn*«U A" . M.lcaeo t|. pi nuco O kUNBL. al bla«a)nlk ----------Hit aa Uwndal« Av«. Chícate M til lawnsncb ORADiAk. tajatk boi oad _ mri aa Laweeaia at« , anease m. nt MICHA Kl. Vit HO VN IX. Olrakt. mlad oddal SHI Mo I awndala Ava.. Chloaa« U. DL PH IUP ooou1a. uaravitalj Fraavata... anton QAHDKN. uradnik Pro.vn. So Uvndala Ava., Chica«« M IM Lawndala Ava., Chicago " MSI Be. UoeaaM Ava., Chlaaaa M. Ill MW Sa. LavadaM Ava.. Ckloaaa m III SAniOW) TRAVNIK, »rvt padpradaa.inik ____MM MlOdlapoM*. Doarbom. MM* JOBKHH CVLNA*. diu«l podprad«adnlt ______411 Woodland Ava., Joknalown. P« Bhallcioaa St.. Phllad.lphU M. Pa HanhJtla. h, Odx »s, HaroMk.Jto. ...inn B Mth Bi. CMvalaaé I. Ohio /OWN V. CBHULAR. prvo okrotjr ,.*. I1M I rftANK (JRAntSBK. d i udo «kroti* .................. MANY P I'M A.SN IK Alt lr«tjf «krnil* JOtUtHH KtrOLT ««trio okrot)« || JOHN BPiixAb, eat o okrofca ....................MM Nandall 81, at. Loala IS. Ma URBULA AMBRO t lilt. Mat« okroija . ........r.....«.............«II Place« St.. Bvalatk. Minn IOHN PKTRITI. aadtno okrOij« ..........MM Caimona A»a Loa Aa««l*a II. flllf f H ANK IHtljMAk. oaino okiuljr ItUi Jut Kl W Roundup, Mont ■ATN PBTROVlCH, pi.daadnik r'CW t^AlNKAR -------------- A VlDKV...*!*«.— MIRKO O. KDNHLm »rar • ZUPAN mvmw^N I.ISC rs DON ALU J LOTRIČB. .....Ml B. tSOttt at, ('Mvaland 10, OhM »Ml So 1 .awndala Ava . Chlcaoo m. III ----------«.MM Sa LavtoOaM Ava Chiraso M. Bl ------------MB« Bo. Lawndala Ava.. CI,Ma«o M III ------—B Lombard Ava. BcrWrtt. ill. MB B Müh it., Boalid. Ohl« UM Bo Trumbull Av«., Chtoaao U Ul anton bbuiab. pradaaanik FRANZ VNATASU ANDRrw viork John korj, br. CH A VI OH ICH ..wAJ. SH ......... CAMtl.Ua BARNtCK .—Boa It, Arma. Ki___ III T«n«r. St . Lutarn«. Pa. M| »orast AVa .. Jahn.town, Pa Ro Mnd Av«, W., Duluth 7, Mina N4 W na St . CMv«laad I. Okie MANN BAITS, proeaaaatk ANDREW OA UM. rvww^R »«tin LOUIS KAPM - Mil So LaweeaM Ava, chMaao M. m "Ujd* tf-fiHf- Boa M. UnivarMl. Pa MM B LSWRSOM Av«. Chleato U, III ISM l Saat PaHl Or Iva, Clavalaad, Ohio 1T1M aaowdao. Lwtroll U. Mlak tsne vjvojsm delovanju In tudi | Zastopstvo ameriških pristaniških delavcev J^vojih vtisih iz ugoslavije srcu škodujejo. Da st* izognemo tem posledicam, je priporočljivo postopoma su sončiti, to se pravi od kraju ne uživuti sončenje nad četrt do pol ure in ga šele pozneje raz tegnill. ¿ul pu mnogi nimajo časa, da bi se držali leh pravil, temveč so prisiljeni jemati zdru-vilo sončnih žarkov v večjih dozah. Tem bi svetovali tole: Priporočljivo je dva lili tri-kratno poskusno sončenje. Potem bomo videli, kako daleč smemo iti. Vsak bo dovolj ogo rel, če se sonči le tako dolgo, du začne kožu malce |>et'i. Posebno svetlukožci bodo imeli kmalu dovolj. Vedno pa moramo zaščititi kožo z lahko prevleko, še predno Hipazimo palež. Kdor ima svetlo tenko kožo, bo storil prav, če se namaže s kako priznano kožno kremo, ki se dobi v lekarnah. Te kreme vsebujejo kemične snovmi, ki do neke mere zabranjujejo ultraviolet-nim žarkom prodiranje v kožo. Pa tudi znani ameriški rumeni lanolin je prav dober za to. Sloj masti bo ua zagorelem telesu vedno varovtil kožo pred kakim hudim sončnim paležem, V Bočni so Iztočili prometu novo gozdno šeleznico Duhoštica • Careva > Čuprlja Proga je KI km dolga, pozneje jo bodo pa še podaljša II. Graditev je bila precej težavna, Med drugim so morali zgraditi H3 m dolg in 23 m visok most. Prva obdelovalna zadruga v Beli Krajini ima vse pogoje za nadaljnji razvoj Ljubljena, — Ob cesti Metli- kraju nujno (»otrebiia, Težave ka — Adlušiči tik ob Kolpi leži ima zadruga zaenkrat še tudi prijazna večja vaa Griblje, pri zatadl pomunjkuuja skupnega kateri ao se v času osvobodilne' hleva, vendar imajo že zukoll- borbe spuščala zavezniška in naša letala. V tej vasi se Je ie tos sjKimladi & posetnlkov odločilo, da vstopijo z vsem živim m mrtvim inventarjem v zadrugo, Seveda začetnih težav nI . . , , manjkalo zaradi nearotidtranlh glavno branilo pred sončnimi z<,mlJt(k. tn ilru(0h „eštetlh ra- opeklinaml. Temnopoltni ima jo več tega barvila kakor svet-lokožci, ti pa več kakor rdeče-laaci Vendar lahko opazujemo, da ae ravna občuti jI vost za sončni palež prav po teh stopnjah. čen prostor, kjer IhkIo iakoj začeli graditi hlev za 100 glav goveje živine. Za vodstvu administracije v zadrugi so |>osla-II na 3 mesečni tečaj nu Atujer sko neko tovailšico, ki je naplavila i/pit z odličnim uspehom S pravim načrtnim skupnim delorn ImhIo zadružniki začeli šele sedaj, ko bodo sejali ozimno žito, kajti luni Je vsak posameznik sejal še /a sebe. Zadruga ae bo v celoti vključila v bor piek, vendar vse to nI moglo preprečiti, da ne bi mlada /a-diuga pokazale tudi že svoje prve uapehe. Tako ao zadružniki pravočasno poželi s samo- veznikom ovea in tudi oatalu bo za večji hektarski donos Z drugimi benedami: čim tem , p^jjgi^ lenu, Skupaj so povzdigi živinoreje, piaAhereje čutljlv za sončne arke ' kontrahirall vae svoje pretežke 1 m gojenju zgodnje zelenjave, za Dvoje je tu skiajnih mej; na pfgV vaote pa bodo dobili I katero ao tu zelo ug«Mirti |x>gojl eni strani afriški črnci, na dru-|/M zelenjavo, ki jo bodo po ve | V jeaen! m pozimi al bodo sku gi albinl. Zamorec ima debelo clrw prodali po vezanih cenah, I koto, ki vaebuje zelo mnogo da bodo imeli bone za nakup kožnega barvila, kar je nemara ,azriega poljakega orodja za svo posledica stoletnega življenja j„ andrugo po nižjih enotnih cena hudem ooncu Albini so pa unij Z načinom dela in iiokio-taki ljudje, ki že od narave ni^ jrvanja «o piav zadovoljni Tl-majo prav nikakega barvila ne neverni Tomaži, ki ao reču- Beograd. Delegacija Mednarodne zveze pristaniških In skladiščni^ delavcev Amerike Iz Sun Francises, ki Je članica Kongresa Industrijskih organizacij, je prlšlu nu potovanju po Evropi 31. julija tudi v našo državo, kjer se je mudllu do 0, avgustu V tem času je obiskala poleg Beogradu tudi Reko, Opatijo In Arandjelovac ter Jo je sprejel tudi muršal Tito. Seznanllu se jfe z delom Knotnlh sindikatov Jugoslavije m z napori delavskega razreda In delovnega ljudstvu za /graditev socializma v naši državi. Pred odhodom lz Jugoslavije je poslala predsedniku Cen-tralnegu odbora Knotnlh sindikatov Jugoslavije DJurl Salaju pismo, v katerem je med drugim rečeno: "Ob nušem odhodu Iz Jugoslavije i/ružumo globoko hvaležnost voditeljem Knotnlh sindikatov Jugoslavije zu redko priliko, ki «»o nam Jo nudili s tem, da smo mogli proučiti življenjske In delovne pogoje vašega delovnega ljudstva, Rezultati, ki ste jih dosegli pri Izgradnji, ki smo jo mogli ugotoviti povsod, kjer smo bill, no napravili na nas zelo globok vila In uživa po našem mnenju delovno ljudstvo Jugoslavije zaščito v okviru socialnega zuvarovunju, ki spadu v vrsto najnaprednejših na svetu. S tem vam tolmačimo čustva članov naši» zveze In zagotavljamo, du vam bomo nudili polno pomoč v nuduljni veliki borbi za ohranitev miru Naše bivanje v vaši državi je bilo prekratko, da bi se mogli natančneje spoznati z vašimi ruzmciamt, vendar pa smo ipoznall toliko, du zapuščamo vašo državo s trdnim prepričanjem, da bodo nariKU Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita Izpolnili in presegli naloge va-4egu pet let m ga plana pred postavljenim rokom, Nk koncu se vam zahvaljujemo, kei nam je bila dana možnost, da smo bili sprejeti pri mat šalu Titu, katerih trenutkov ne bomo nikdur pozabili, V imenu Mednarodne zve/e pristaniških in skladiščnih delavcev Amerike: (JiuUan Ha/tutf 'n, Hermann Stelwrller, Jovan fjruber in Donald Hrown " šali a pomočjo Ijudake oblasti pi Iskl l>eti p«»ti ebne »ti oje. tako da bodo delo v ptlhodrij! spomladi strklo t Vso liitenz.lv-o* Hit jo Zadiogo vodi danss s glini Inieljalor vaega naprednega go Ustanovitev glavne direkcije za elektroindustrijo LRS Ljubljana,- Vlada LRS je izdala uiedbo, pn kateri ae pri mi-iiiptiatvu ra industrijo in luder. stvo ustanovi glavna direkcije zit elektroindustrijo LRR kot '»|x-i j.tivm upravni organ aa piedaedmk lov ¿y,na | H. ktnondual, ,j.ka podjetja re- ' publiškvga (»oiitfiia Minister mm Uiduatiijo in luiluratvo bo odre- v koži ne v laaeh in tudi v očeh| Rs|i da ae bodo zadružniki, če *p«»dai«tvo v tej vaai Je tov Ml-, . . , — ^y^ff^ ,__, 'III. kri'* l.i |""ll«llU Olidtfli, I.... 1 lie Sterk. kt ima tudi največ' za ' * 1 H r"' ■ "pt-i ativiio upravno vodstvo no- ne Zato so silno občutljivi za MV Vsej pri delitvi pndelka sončno svetlobo in se jr morajo »fcfegell, danea *e diugere «le vodno čuvati. | eadrugo In pravijo, da Tudi del* lont kože je kaj raz-| se bodo tudi »emi vključili O luna pri raznih ljudeh Temno, kiujni Ijudnki odbor v Činom lju |»omaga zadrugi v vsakem pri raznih Ijudeli polti Imajo navadno delielejšo, pri svetiokožcih in rde/elaacih ofiru (Ntiog'Mll jI je. da je do- pa je vedno tanjša in so njeni, bila dobrega plemenafcega bika nosilci zato občutljivejši za pa- in metjasca, ki ate bila v tem aiug. da je prišlo do ustanovitve ' . , . ' f. . , , .___ I ve diiekciji' I h ve kniikke olNlelovalne za | diuge v Itelokrajinl. ki Ini v bližnji bodočrioati, fxaitala zgled aodobnega napre«lnega kmečkega gonjKHlaistva vaem * ostalim vasem v deželici naši-ga parti-tenslvs. mm « m m m m m • • a M ~ ^ — - — mm* A IMMO v Preevetl so dno« •ne nMM- *e lo Solaeako eeot t an m Attala v a« k daef , k Tihožitja in pejsazi- N«veie MlftKO KRANJEC - » ootouzmikh avronja (Nadaljevanje) Tod» ta vera, ki se ji je zbudila in ki jo je tako zavedla, je naglo splahnela: prijel je za njene laae, ki jih je imela razpletene, si jih ovil okrog roke in preden se je zavedla, ji je že strigel tesno pri glavi, strigel in ni izpustil, dokler se ni ves debel šop njenih las odtrgal od njene glave. Tedaj je vzkriknila in se zgrudila. Ko se je zavedla, je bila sama. Ležala je na tleh in ob njej so ležali njeni dolgi lasje. Ko se jih je dotaknila, je vzdrhtela: zazeblo jo je, kakor da bi šele zdaj doumela, kaj se je bilo zgodilo. Njeni prsti no potem božali to mehko, dolgo pred Ivo in iz njenih oči so polzele debele solze Nato Je pobrala ta svoj nekdanjl-čar, si ga stisnila na prsi in s tem mehkim, na prsi stisnjenim predivom je jokala do jutra. Mati in ded sta vedela za njeno sramoto in nesrečo. Poslej je ded neprestano pazil nanjo, da si ne bi kaj storila. Bilo je potrebno, zakaj Olga je vedela samo eno, da namreč zanjo nI več življenja. Dvakrat jo je ded ujel, ko se je ponoči hotela splaziti iz hiše. Po dveh tednih pa se je v njej vse spremenilo, zakaj nenadoma je sama prišla k dedu, ga prijela za ovelo nagrbančeno roko, mu jo pobožala in z na smrt grenkim nasmehom je rekla: •'Ni treba več paziti name, dedek, ne bom se ubila ...M . Toda ded je bli prestar, preveč Je videl in izkusil v življenju, da bi kar tako mogel vse verjeti. Ko je Olgu videla njegovo nevero, ga je prijela za roko Jn ga, kakor nekoč Načeta, odvedla pred svoj oltarček z večno lučko, dvignila desnico in rekla: "Tu sem nekoč njemu prisegla zvestobo ne aamo za nekaj dni, temveč te onstran njegovega groba, ako bi se mu kaj zgodilo. Moje srce mu j« ostalo zvesto, samo on ml nI hotel verjeti. Zdaj prisegam na istem kraju vam, da se ne bom ubila. Vi me poznate in mi morate verjeti!" Ded jo je pobožal po glavi, po ruti, ki je prikrivala njene kratke lase in najrajši bi Jo pobožal po srcu, ki je nosilo skrito v sebi toliko sramoto in toliko gorje "Verjel ti bom, Olga, In ne bom več pazil na te. Ne zameri ml, da sem te do zdaj, pa te imam preveč rad, da bi dopustil, da bi se ti kaj zgodilo." Ni je več pazil. Ona pu se je zaprla v svojo sobo In poslej, razen ob večerih, ni več prihajala iz nje. "Nikdar nihče," mu Je rekla, "ne sme vedeti, kaj se je zgodilo . . ." Mimo njegovega okna je šla Jesen z bledim prijetnim soncem, ko so pajki ob jutrih raz.pre-zali svoje mreže po vejah starih jablan in celo na njenem oknu, ko je ponoči dehtelo z vrta po zrelem odpadajočem sadju, ko je dehtelo po orumenelem odpadajočem listju, ki je gnilo po tleh, ko so pod njenim oknom vzcvetele krizun-teme. In tam pred njenim oknom je naposled občepela dolgu, a tokrat prijetnu zima, prijetna tembolj, ker je z globokim snegom zaprla vse poti do njihovegu doma. Živeli so sami v hiši, ona, mati in ded, zukaj mati je že jeseni odpustila deklo in hlujxu, ki sta oba želela domov, ker stu bila utrujenu in stara, Tako je bilo prav, zakaj Olga je želela, da ne bi bilo nikogar pri hiši, ko pride njen čas. O kaki ženski pa takrat Olgu sploh ni hotela slišati in mati je obljubila, du ne bo nikjer rekla ničesar, ne da bi si bila na jasnem, kuko naj se sicer vse to zgodi. Bila je zima m nikogar ni bilo k hiši Pa vendar je Olgu ves čus ždelu v svoji sobi kakor začarana in ki ne more od tod. Samo potem nekega dne . . . Nekega dne v februuiju, ko jt naletaval nov sneg, je zapustila svojo aoblco, Deti, ki Je kljub vsemu še vedno pazil nanjo, je že našel priliko, da je stopil oh istem času preti lušp in jo še ujel Ko je vidclu, du jo zasleduje, je »topila k nJemu. "Prisegla sem vam," je rekla, "zakaj mi ne verjamete . . ." Bilo ga je sram in je dejal tiho: "Verjamem ti, Olga ..." "Potem fKjjdite v sobo.—Samo," je dodala čez čas, "če me le predolgo ne bi bilo, kake tri dni, me poiščite . . ." • Ded, ki je bil stor, je razumel, pa je zato rekel: "Ali ne bi mati šla po žensko?" Odmajala je. Nato je rekla: "Nihče ne sme k nam. Če bi kdo izvedel, se bom ubila!" Ded se je preplašil njene pretnje. Vrnil se je v sobo, kjer je sedela Olgina mati, sedel na peč- in od tam gledal skoz okno, kako je zunaj snežilo. Sneg Je naletaval ves dan, vso noč in* naslednji dan je naletaval še vedno enakomerno, še vedno enako gosto, samo veter se je že skoraj docela polegel. Medtem ko je včeraj še kar tulilo okrog oglov in v gozdovih za hišo v gorah, je zdaj le še redko zašumelo v vrhovih smrek. Tudi bolj svetlo je postalo zunaj. Zdelo se je, da nekje nad oblaki sije sonce in da se sončna svetloba med drobnimi snežinkami krade do same zemlje, zakaj brezkrajna snežna odeja je bleščala od tega sonca, da je jemalo vid Pokrajina je bila, kakor bi docela izumrla. Samo ta sneg je pršil, samo vrhovi smrek nad hišo so včasih zašumeli. Drobne ptice, ki so bile vsakdunji gosti na dvorišču med kurami, so se nekje poskrile in ponoči lisjaki niso lajali v gozdu. Celo psič se je spravil v sobo in si komaj upal ven. Mati je sedelu za mizo pri oknu in krpala. Sturu kmečka zimska pesem. Tam matere vedno najdejo kaj, kar je treba krpati. Pfi tem sedijo ves dan za mizo, vtikajo sukanec, si natikajo naočnike, ker slabo vidijo in potem njihova roka dela enakomerne kroge, ki se čedalje manjšajo, dokler sukanec ne steče. Krpe in sukanec ležijo na veliki Javorovi' mizi, v katero je iz temnega lesa vdelano srce s križem in črkami IHS. Na veliki kmečki"peči, ki je ves dan topla, sedi ded In kadi smrdeč kmečki tobak. Njegov ruzoruni obraz je podoben tnehurju, v katerem nosi tobak. Njegove blede vodene oči strmijo proti oknu in še dalje na zasnežen vrt, kjer sta vidni dve stari jablani, za jablanama pa staja, katere zusnežena streha je kakor ogromna gora nekje v duljavl. Ob dedu na peči sta ležali dve mački in ves čas predli. To predenje je bilo poleg dedovega kušljunja edino, kar je motilo mučno napeto tišino. In to predenje Je bilo podobno vrtinčenju človeških misli v razgreti domišljiji, ki v z.uguti niso vedele kum. Tem mučnejšl Je bil tu molk, ker stu v sobi sedela dva človeku, ki stu si brezmejno želela ene same .odrešilne besede Čakala stu že drugi dan In njune misli so se tudi ponoči vrtinčlle v večno Istem kolobarju, ne du bi nušle odrešenja. "Če me ne bo'. . . če me predolgo ne bo . . ." Tu pesem je prepletali! vse njune misli. 2e tretji dun je čukcl ded in čukul je vdano, ker je bil tako obljubil nekomu, ki gu je brezmejno ljubil. Vedel je, kja Je. V snegu je nušel njeno sled in ponoči je nesel tju v skodeli vročegu tuja, ga postavil na okno, potrkal in tiho pove-dul, du je prinesel čaja, nuj se ogreje. Prisluhnil je, nič se ni zgunilo in žalosten je odšel. Toda zjutraj, ko Je šel gledat k zapuščeni staji, ki je stula dobra dva streljaja od hiše in ki je že dolgo niso rabili, je z radostjo opuzil, du skodelice nI več na oknu Živela je, žlvelu' To gu je inočno razveselilo in mu dalo veliko upanja. Trsti trenutek niti mislil ni, du je tam notri hud mraz in da« bitje, ki pienušu ta mraz, moru imeti neskončno voljo in da se pruv zaradi tega mora tam notri dogajati nekaj, česar on zaenkrat ne more razvozlati Samo težka slutnja tega strašnega je ležulu nad njim. (Dalja prihodnjič) di so se mladinci vasi Grebendol zbrali na aeatanku. Povabili so tudi ¡»tarejše vaščane. Polde je razložil zbranim namen sestanka. Mi mladi smo sklenili, da bomo imeli letos svojo njivo, ki se bo imenovala Mladinska njiva. Imamo že dovoljenje, da lahko obdelujemo njivo, ki je bila odvzeta graičaku. S to njivo hočemo dokazati, kaj vse lahko zemlja da, če jo obdeluje pridna roka. « Mladina Grebendola je to novico sprejela z velikim navdušenjem. Starejši so bolj molčali, le potovka Neža, ki jo je U večer zopet zanesla v Grebendol, je vpadla: —Če jo boš tako obdelal, kakor si napravil s karabinerskim vrtom, bo prav gotovo dala od sebe korist! Kmetje z mladino so se prisrčno nasmejali, le nekaj jih je stalo z molkom ob strani in tudi z molkom odšlo. Poldova mati je bila zadovoljna s sinom, ker je vedela, da bo sin s tovariši dobro obdelal njivo, in si je sama pri sebi mislila: "Bodo vsaj videli, kaj se da naplaviti z zemljo." —Kdo bo pa gnoj dal?—je strupeno usekal Grebenšek, ki je odhajal. —Jaz ga dam zvrhan voz!—mu je odgovorila Jermanovka. 2e tisti večer so zbrali toliko gnoja, da so ga lahko dva voza odstopili Krevsu, ki mu je pozimi poginila krava in je s tem šel v nič tudi gnoj. Veselo je bilo na Mladinski njivi tisto jutro, ko so obrnili prvo brazdo. Z mladinsko za stavo so prišli mladinci na delo in Janez je pred začetkom dela zaigral na harmoniko mladinsko himno. Vrane so pildno postavale za orači in še bolj pridno uničevale poljske škodljivce Poldu se je zdelo, da že dolgo ni s tako velikim veseljem oral in ka kor da bi se zalotil v grehu, ko je pogledal za seboj in ugotovil da tudi na domači nj^vi ni šla brazda tako ravno kakor na mla dinski. , >ui —Ah, kaj) Prav je tako! Ko so zorali, so se zbrali ob nji vsi mladinci iz vasi ob za stavi. TUdi starejši so prišli— ne vsi. Ko to odpeli pesem de la, je presenetil pridne orade 18 letni Krežarje.v Jože. Takole je bral: Janez je sklical nov sestanek in zopet povabil odrasle kmete. Prišli so. Na sestanku so se po-razgovarjali o koloradskem hrošču. Nekje pri St. Jerneju so že ugotovili, da še ni zatrt. Ko -je Janez na preprost način razložil vsem zbranim škodljivost te- Sen na fronti Zlatka Curk Na razorani dlani Jugoslovan ske Panonije zijajo jarki kakor na napol razpadlem črvivem truplu. Vsa slika trepeče v ze- ga hrošča, so se domenili, da bo- leno vijoličasti luči zimske noči. do vsakodnevno pregledovali Sneg razliva medlo svetlobo na Lastni vrtec okopati, vsak mladinec mora znati; kdo z zemljo se ni poskusil, naj bi kruha ne okusil! Naj je prhka, naj je borna, voljno je rokam pokorna, kos planjave, kos ledine— vse je delež domovine! MLADINSKA NJIVA Jože Osemletni Jermanov sin Polde je jeaenl I 1W41 začudeno stal za htbtmfl svojega bratu in ga opazoval, kako riše na zid nove hiše jieteroktuko zvezdo - Saj še ni»o Tuje kialji si je mislil sam pil sebi in >e hotel nagovoiiti btMta Ko pa je vi del. da brat je piereaen, se je premislil in st«*kel z nJim v mrak Pa je prišel veter, ko je tudi Polde zvedel skrivnost In pomen peterokrakr /vezde Odkiil mu jo je prijatelj Janez, in ostal na vrtu najmanj deset 'minut Nazaj gtede je šel prav I t.iko pievidno m Je ves zadovoljili zaupal Janezu, du je dobi'-naplavil. DeZevno vteme, ki Je nastopilo tiste dni po suši, je razveselilo kmete, ar bol) pa naša dva (•i ijatelja Radovedno sta hodila < koli karahtnerske |s»stajc in če ;e bilo tieba »te >c kaiabtner-tudi nasmejala Pogled pa le tiha|al na gredi v vrtu In •• jim« te zsdrhtelo od rado« Ijstva m veselja 7a Irze Iz zemlje' sta drug ugemu tiho zaupala in odšla a k na svoj doni N\ kepa jutra se )c ustavila tU kaiabinciji U,lav.Ka N(Ud I en i * rti in podražila karubmerja: "Joj, kako lep vrt imate! Pu še zvezda Je#v njem!!" Tisti dan je bilo v vasi bolj vroče kukor pri kresu na večer pred Cirilom in Metodom. Ka-rabtneiji so "grmeli" in stresali jezo nu vsakogar, ki Jim je prišel blizu. Poldu in Janezu, ki sta stala ob ograji, se ni nič hudega zgodilo Reada so karbinerji iz-ruvali i/ zemlje komaj vzklilo ajdo. ki je ziasla v obliki zvezde, glas o tej zvezdi pa je šel daleč po Dolejskem Leta so hitela kljub trpljenju in preganjanju Polde In Jarfrz sta medtem po«tala kurirja in raznašala letake, ki so pozivali Slovan« «• v borb« proti okupatorju. Danes sta >e zavedna mladima in ob* sta včlanjena v Zvezi borcev. V mladinski organizaciji sta za zgled drugim mladincem Polde tad pomaga na polju in njihove njive so res tako obdelane, da m čudno, če da vsaka je»en Jermanov t družini najbolj bogat pridelek Zato an pri Jetmanovih na» bol je oblečeni in tudi la« ni nem IVu ¿utvikoiii letošnje pomla- Krežarjevega Jožeta so navdušeno pozdravili mladinci in stara Jermanovka se ni mogla načuditi, kje "za zlodeja" dobiva fant v tako kratkem času take besede. — Iz tega bo kaj!—je rekel Bradač. Preden so se razšli, so se dogovorili, da bodo drugo jutro njivo zbranali in čez nekaj dni, ko zberejo dovolj krortfpirja, ga tudi posadili. V petih dneh so ga zbrali. Večina kmetov ga je da la—le nekaj njih, ki jim je bila mludinsku njiva trn v peti, so /uprli vratu pred pridnimi mla dlnci. Beseda je držala. Krompir je lepo p«>sajen in čakal, da ga po nižen dež namoči Dnevi so tekli. Dva mladinca sta že odšla na gradilišče Nove Gorice. Janez se je odločil, da bo šel z drugo izmeno na gradilišče Novega Beograda Krom pir je pogledal v svet in obetal, da b«j to leto dobro obrodil, če— krompirjeve nasade. Razdelili se bodo po četah—stari in mladi—in škodljivca za vedno zatrli, čo bo imel korajžo pokazati glavo na c*an. Pa se je u oet oglasil Grebenšek: "Svojo njivo bom že sam s hlapcem in deklo pregledal. Kdo pa naj vas spusti na njivo, ko ne znate drugega kakor uničevati nasade!" Nihče rtiu ni odgovoril in ko je šel, so odločili, da bodo brez Grebenškovega dovoljenja pregledali njegove njive. Saj sam ne zasluži drugega kakor da bi mu hrošč požrl vse in še njega po vrhu. Je pa nevarnost, da se razmnoži ne samo na naših njivah, ampak tudi, da postanemo po svoji# nemarnosti crivci, da zaleze clrugam!—je pritrdil stari Bradač mladini, ki ¡o je imel iz dneva v dan rajši. Tako draga mu je postala, da mu je bilo žal, da je ostal samec. Kačo lepo bi bilo, Če bi poslušal med današnjo mladino še svojo. 2e drugo jutro so se zbrali mladinci na svoji, na Mladinski njivi. Poldeta še ni bilo, ker je moral odbijati mater na železniško postajo, ko pa se je vrnil, ga je sprejel smeh veselih src, ki so ga že od daleč klicali. —Polde, poglej! Julka, Poldetova soseda, je prijela Poldeta za roko in ga spremila na sredo njive. —Ali nič ne vidiš?— Nič!—ji je Polde skoraj nejevoljno odgovoril. Julka je Poldeta odpeljala na bližnji hribček. Nerad je šel z njo, ker se mu je zdelo, da bri-jejo norca iz njega. Na hribčku mu je rekla: "Ali sedaj kaj Vidiš?" Polde se je ozrl po njivi in .. . —Ti presneta Julka, U! Kako pa si to napravila? —Že tisto jutro, ko smo njivo zbranali, sem posadila zgodnje-ga. Nasmejal «e je na glas: sredi njive je, bila zrasla iz zemlje velika peterokraka zvezda. To pot ne ajdova, ampak iz krompirja 'amerikanca^', ki je zgodnji in rdeče cvete. Rdeči cvetovi "amerikanci" v obliki velike peterokrake zvezde, so se čudovito odražali od ostalega krompirja, ki še ni cve-tel. Polde je prijel Julko za roko in rekel: Tako, zdaj pa napad n* hrošča! Sramota bi bila, če bi ga pustili in bi našo njivo uničeval. Mladinska njiva v Grebendolu bo prav gotovo obilno obrodila, ljudje, ki jo obdelujejo, vedo, zakaj jo obdelujejo. Stari Bradač je obiskal Grebenška. —Ti, Grebenšek, veš kaj ti pravim! Staviva, da bo Mladinska njiva bolje obrodila kako!-tvoja! —Nič ne stavim—mu je jezno odgovoiil. Bradač pa je bil zadovoljen. ko je šel ob njivi mladih ljudi in vedel, da je celo zagrizeni Grebenšek glavo na tihem sklonil pred voljo in zavednostjo naše mladine. Polde pa b«) vsak čas odšel v Novi Beograd. In že zdaj na roča materi: —Pa da mi boste pisali, kako krompir uspeva! —Brez skrbi, Polde! Ti pa meni napiši kaj o Novem Beogradu! živa telesa, oblečena v cape, in glave, zavite v turbane, ki okoli mene bde in drgečejo od mraza in vlage. Vsi smo bosi, ker smo v barju izgubili čevlje in opan-ke. Vsak je segrel svoj košček blata z lastno toploto in zdaj se nihče ne upa premakniti. Kljubujoče iskrice se vkresavajo med zakorelimi črtami okoli usnic, teh napol dremajočih Makedoncev. Zaledenele sline jim vise od brad in brk. Kdo bi jih brisal, ko pa se ne izplača vlačiti rok iz toplih žepov. Divji zimski veter, ves solzan od ledenega žečja, pleše nad nami svoj čardaš ... S svojimi stoterimi usti piha prav na tenko skozi žične ovire, tako da te žalostno cvilijo in škripajo kakor po taktu. Ta groba uspavanka pa mi lega na veke in leze v ude. e Kakor da bi mi nekdo prisolil močno klofuto, sem se zbudila iz težkih sanj. V srcu sem še grozo čutila bolečino strahu, ki sem jo pravkar prestala ob pogledu na sanjsko sliko in jok mi je silil iz grla. : Plazila sem se v snu po nekih j skalah, bežala pred podirajočimi se mi gorečimi hlevi, se zatekla v nek temen gozd in zaman iskala poti iz njega. Zdajci se je pred mano odprla jasa. V daljavi sem zagledala dva rogova Julijskih Alp. Pravkar sta ujela v objem zahajoče sonce. Temen oblak je stegnil nad njim svojo dolgo roko, da je bila vsa zlato obrabljena. Velikanski slap rdeče zlatih žarkov se je vsul nezadržno čez pobočja, da so izginjala polja v morju tajinstvene svetlobe. V tej svetlobi se je zdelo, da se polja razmikajo v nedogled. In glej! Kakor da jih je bruhnila jo, davijo se v njej, a vsak od njih še zmeraj krčevito tišči v svoji roki skodelo in iz teh posod vre . . . vre . . . Takrat me je pri srcu zagrabil takšen strah, da sem se od strahu zbudila in zavedala v še strašnejši resničnosti. Vstajajoča svetloba novega dne mi je razodela žrtev, ki si jo je privoščil ledeni piš noči. Nihče je še ni opazil. Nedaleč od naše skupine je ležal mrtev miner Saša. Za svojega življenja je imel tipično črno polt svojega ciganskega rodu, toda danes, ko leži zunaj na polju pred nami liki vprašaj, so lica vsa krvava, a uboga ušesa, ki prav gotovo že nekaj let niso bila umita, štrlijo danes proti nam bela kakor sneg. In ni bilo zadosti vetra, da mu je ponoči vrgel šajkočo raz glavo, skuštral črne lase ter grabil za zasnežena ušesa, da bi jih umil s-svojo vlago, celo srajco mu je strgal v divjem skoku čezenj in razgalil prsa, da bi se še bolj za-ledenelo cigansko srce. "Naprej!" mi je kljunilo povelje v senca in napolnilo drgetajoče prsi. Kakor mesečina sem pobrala svojo bolničarsko torbi- 1_ __ _ _ _ I 1 ^ • a mm n mm «• rs t%s r\ n co in se z nosilnicama na ramah vlekla za kolono. Pljaaas, pljes, pljes . . je sunkovito škripalo blato pod petami in polzelo na dan med prsti pod pritiskom teže izmučenih, premikajočih se teles. a PROLETAREC" —Soclalistično-delavski tednik— Glasilo Jugoslovsnske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stana 83 sa celo. 81.75 sa pol. 81 sa ¿»trt l»t». NAROČITE SI GAI Naslov: PROLETAREC CHICAGO 83. ILL. 2301 South Lawndal» Avonue ¡eeeaaM ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE •o eat društveni tajniki In tajata» i» zemlja iz svojih prestrašenih ne- ¿lanL ai |lb društva iarolijo e to der, so po teh poljih vstale dol-!>»vrh». ge vrste nemških vojakov. Vsak Rail uestavijenl lokalni la od njih je držal v. roki polno skodelo krvi. Ti špalirji mimik se zde mrtvi, osteklenele oči strme nepremično v daljo, le skodele se tresejo v rokah, in iz njih kaplja po prahu kri, ki je pa zemlja ne mara vsrkati vase, temveč se zbira v mlakuže. Naenkrat se vsa ta dolga vrsta premakne v marš. Čez robove posod pljuska nenehoma kri, a kljub temu so še vedno polne. Prepljuskalo je že toliko krvi, da jih je začela poplavljati . . . Ali glej! Sega jim že do glež-njev ... do kolen . . . glej . . . > že se morajo z njo boriti kakor hudournikom, bredejo, plava- TISKARNA S.N.P.J. ■prejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila sa vcaelice in shode, vtzitnie». časnike, knjiga, koledarja, letake itd v slovenskem, hrvatakem. slovaškem, čeikem. anglatkem jeziku In drufth...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINI NAROČA V SVOJ! TISKARNI . ... Vas pojasnila daja vodstvo tlakama .... Cene zmerne, unijsko delo prva vrsta Pišite po talormecije na naalov: SNPJ P RIN T E RY 2SS7 St S. L»wad»U Arena» • • Chicego U. 11H neto ralai sastopnikl sa 4»lo£»n» »kraje