251. številka. Ljubljana, v sredo 3. novembra. XIX. leto, 1886. SLOMŠKI MOD. 1 znaj a vsak dan izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v strij sko-ojjer ske dežele za vse leto 15 gtd., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za je d a prezirala desnice, bi bilo zdaj drugače, in desnici bi ne bilo treba kar slepo udajati se Mi se ne čudimo takemu preziranju od strani vlade, ker vemo, da so ji posebno Poljaki ono sredstvo, s katerim suče stroj državnega zbora, kakor se njej zdi primerno. Pred razhodom državnih poslancev je imel še demokrat dr. Lueger imeniten govor, s katerim jo je zasolil ne samo ČVhom, Poljakom, ampak tudi Nemcem in naposled tudi sedanji vladi. Ta govor razkriva v kratkih, pa krepkih potezah dejanske razmere cislitavskih narodov nasproti madjafskim tlačiteljem na Ogerskem. Dr. Lueger, ki zastopa Dunajsko mesto, je rekel, da Madj ari imajo ob važnih trenotkih posebno navado. Kedar koli se jim je okoristiti na škodo bodisi krone ali narodov eis- LISTEK. Oa,rigrretca_ (Po D' Amicisu.) i. Prva hoja po mestu. (DaUe.) Od tega in občnega preudarjanja te odvračajo na vsaki korak nove stvari: v jednej ulici derviški samostan, v drugej vojarna arabskega zloga, turška kavarna, vodomet, trg, vodovod. V četrt ure ti je treba hojo desetkrat preme-niti: laziti navkreber, plaziti se, skočiti dolu, uzpe-njati se po kamenitih stopnjicah, grezati v barji, izogibati se neprestanim zaprekam, delati si pot skozi gnečo, skozi protje in šibovje, skozi viseče cunje, zdaj spet si drži nos, zdaj dihaj v se valove dišečega zraka. Iz močne svetlobe na odprtem mestu, od koder se vidi Bospor, zaideš z nekolikimi stopnji v žalostno tmo cele mreže uličic, po katerih za silo stoje podite hiše in po katerih strši kamenje, kakor po strugi potoka. Iz srede svežega in senčnatega rastlinja greš v dušeč prah, ki ga solnce praži; litavskih, zaženejo velik krik. Šume in ropotajo vse stranke do načelnika vladnega pl. Tisze. Tako so tudi letos ropotali nasproti skupni državni vojski, vse to pa, da bi toliko lažje dosegli ponovitev ugodne pogodbe, in to se jim posreči, ker jim pomagajo v to narodi cislitavski sami. Takemu vedenju dr. Lueger nasprotuje z vso močjo ter pravi, da je treba gospodarske razmere mej Avstrijo in Ogerskem uravnati. „Ta uravnava je potrebna tudi zategadelj, da preneha jedenkrat onečastujoči prizor, da sta dva veleraz-vita naroda, nemški in slovanski, v nepretrgani zavisnostiod Madj aro v, ki niso kot narod njima kos nI po številu, nI po naobraženosti." Jaz sem se sramoval, nadaljuje Lueger, ko sem zapazil lilapčevski duh, s katerim prenašajo ogerski Nemci, razen erdelskih Saksoucev to narodno robstvo, in jaz rečem tudi tukaj, da morajo Čehi isto čutiti, Če prehodijo slovaško zem 1 j o na Ogerskem, in zopet sem se sramoval, kako so mogli Nemci in Čehi odločiti se, da so šli beračit milosti k tem oholim Madj aro m in prosit podpore v domačem boji. Temu je vender storiti konec. Prislovica pravi: „Častna smrt je boljša od sramotne;" za naše razmere pomeni to: Častniše je Avstrijcu umreti častno, nego pa kot Avstrijec živeti v sramoti. Če se mi Cislitavci — brez razločka narodnosti — zavemo sil, ki so v nas, in če najdemo konečno vlado, ki bi zastopala interese tostranske polovice na pol s toliko odločnostjo, kakor zastopa madjarska vlada jedino ogerske in te rese, potem sem prepričani, da se bo Ogerska morala udati. Pristavi še, da se nadeja, da kapitulacija od 1867. 1., katera ni posebno častna, se spremeni v trajni mir za obe državni polovici. (Konec p rili.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 3. novembra Jutri se snideta tlelegacUI v Budimpešti. Letošnje zborovanje bode posebno važno. Minister vnanjih zadev dal bode, kakor se pričakuje, obširna pojasnila o bolgarskem vprašanji, skupni finaučni minister pao položaji v Bosni in Hercegovini. Skupni budget se bode delegacijama predložil že v prvej seji. s šumnih in našarieuih razkrižij v grobne samote, kjer se nikdar ni slišal glas človeški; iz božanskega vzhoda naših sanja v drugi vzhod, teman, umazan, žalosten, podrt, ki presega tudi najčrneje umišljanje. Ko si bil hodil nekoliko ur po mestu, ne veš, kje se te glava drži. Ko bi nas kdo naravnost povprašal, kaj je Carigrad, bi mu ne vedeli drugače odgovoriti, kakor da bi se za čelo prijeli z roko, ter ustavili vihar mislij. Carigrad je Babilon, svet zmed. — „Je li lep?" „Čudovito." — „Je ligrd?" „Strašno." — »Se ti li dopada?" „Upijanja." — „Bi li hotel stanovati v njem?" »Kdo ve! Kdo ve, če bi hotel prebivati na drugej zvezdi ?" Vračaš se domov, uaudušen in ogoljufan, polu gnusa, zableščen, zaglušen, zmešan v glavi, ker se kri vali v glavo, v kateii pa se uredi in pomiri v teškem utrujenji in smrtni dolgočasnosti. Nekaj let si naglo preživel, zdaj pa Čutiš, da si se postaral. II. Most. Kaj pa prebivalstvo tega rudnega mesta ? Da vidiš prebivalstvo Carigrajsko, treba ti je iti na C'efikl deželni zbor snide se 26. t. m. in bode zboroval do 22. decembra. Po Novem letu bode zopet začel zborovanje 4. januvarja ter se bode zaključil 20. januvarja. I nanje države. Prve seje bolgarskega velikega sebranja se je udeležilo 450 poslancev. Volitev predsedništva je pokazala, da je bilo voljenih več opozicijskih poslancev, nego so priznala otići jalna poročila. Če tudi večina opozicijskih poslancev ni prišla v Trnovo, vendar so pri volitvi predsedništva opozicijski kandidati dobili po 76 glasov. Izvoljeni 8o seveda v predsedništvo samo vladni pristaši. Predsednik je Živkov. — Vsi podkonzuli generalnih konzulatov v Sofiji razen ruskega so odpotovali v Trnovo. Avstrijskega podkonzula grofa Starzenskega so na potu napali roparji in ga oropali. Nov dokaz, da bolgarska vlada ne more vzdržavati reda. Kaj misli ItiiNifa storiti z Bolgarijo, se za gotovo ne ve. Vprašala je nekda velevlasti, če bi dovolile okupacijo, pa jo dobila negativen odgovor. Zategadelj pa še ni gotovo, da ne bi Rusi zaseli Bolgarske, če ne vse, pa vsaj Varno in še kako drugo primorsko mest i. katerega ne bodo poprej izpraznili, da se Bolgari udado vsem ruskim /•Ijani. „Standard11 misli, da je avstrijska politika kriva, če bodo Rusi poseli Varno. Če tudi se toliko proslavlja prijateljstvo treh cesarstev, vendar Rusija ne ve, kako daleč jej botle dopustila Dunajska vlada iti v Bolgariji, kdaj Avstrija prime za orožje. Sedaj Rusija tipa, da bi zvedela, kako daleč da sme, dobro veiioč, da če je neprevidna, da lahko piide v nevarnost. Če tudi se morajo priznavati težave, v katerih je sedaj Avstrija, in spretno postopanje njenih državnikov, vendar bi bilo želeti, da bi se Avstrija Že odločila, kako daleč misli pustiti Rusiji utikati se v bolgarske zadeve, in da bi to svetu povedala, kajti potem bi bilo mnogo več upanja, da se ohrani mir. Proti popolni okupaciji bi se Avstrija, kolikor je znano, takoj uprla. Ne ve se pa, bi li Avstrija ugovarjala okupaciji Varne. Nič ni nevarnejšega, nego negotovost in vender Avstrija prepušča negotovosti varstvo svojih koristij. — Kako veliko nasprotje vlada mej Rusijo in Bolgarijo, kaže to, da je ruska vlada prepovedala Rusom nositi bolgarske rede. — Bolgarska vlada še vedno skuša spraviti se z Rusijo. Svojemu odposlancu Grekovu, katerega je odposlala v Carigrad, je naročila, da naj predlaga ruskemu veleposlaništvu sporazumljenje na takej podlagi, da se bode sestavila vlada iz vseh strank. Najbrž pa drekov ne bode nič opravil, ker Rusija hoče vsekako odstraniti sedanjo vlado in regentstvo. — Generalu Kaul-barsu se ni zdelo vredno naznanjati bolgarskej vladi, plavajoči most, dolg kake četrt milje, ki se uspenja od najzadnjega rta Galate do nasprotne obali Zlatega roga proti veliki džamiji sultanke Valide. Oba bregova sta evropska tla; vendar se pa more reči, da most veže Evropo z Azijo, ker v Carigradu ni nič evropskega razen zemlje, iu celo krščanska predmestja, ki ga obdajajo, so taiste barve in taiste naravi. Zlati rog, ki se vidi kakor velika reka, deli kakor velemorje dva sveta. Poročila evropskih dogodjajev, ki krožijo po Galati in Peri živa, jasna, natanka, razložena, ne pridejo na drugo obal drugačna ko okrnjena, pohabljena, nedoločna, kakor odmev iz daljave. Sloves o največih možeh in stvareh zapada se ustavi pred to vodico, kakor pred ne-zmagljivim braniščem; po mostu pa, kateri prehodi vsak dan na tisoče ljudij, čezenj ne pride vsakih deset let niti jedna misel. Na mostu stoje, vidiš, da v jednej uri čezenj stopa celi Carigrad. Tukaj sta ti dva neizpozajetna človeška toka, ki se brez prenehljaja srečujeta in prelivata od vzhoda do zapada solučnega, predstavljajoča prizor, proti kateremu so trgovišča indov-ska, semnji novogorodski, svečanosti pekinške le medle podobe. (Dulje prih.) kje se je kaka krivica zgodila ruskim podložnikom, ker vsi slučaji morajo itak biti znani vladi, ker so jih 7akrivili baš njeni agenti. Naznanil je pa vladi, da bode takoj ostavil Sotijo, ko bi M ponavljali še podobni dogodki. „Praviteljstvennij Vjestnik", ki je objavil note mej bolgarsko vlado in Kaulbarsom, pravi, da je car sam naročil Kaulbarsu. naj pove. da bode ostavil Sorijo, ko bi se ruskim podložnikom še kake krivice godile. Mogoče je tedaj, da ne bode dolgo, da Kaulbars res ostavi Sorijo. — Bolgarska vlada je izvedela iz Varne, da so kavasi tamošnjega ruskega konzulata in ruski pomorščaki klicali v ječo zaprtim: „Ne bojte se, v treh dneh Vas bomo osvobodili!" potem pa trgali raz vogle plakati4, ki so narodu naznanjali poslednji ukaz prefektom in nagovor, s katerim je legentstvo otvorilo sebranje. T ure i j a je naročila Gadbau paši, da naj poizve pri ruskem ngentstvu v Sonji, kako misijo imajo ruske vojne Indije, ki so prišle v Varno. Upnike buvar.Hkc kabinetne blagajnice povabila je bila posebna komisija, ki se je sestavila za urejenje dolgov, da se pri njej zglase. Naznanila njim je, da dobe takoj plačilo, ako odpuste od svojega dolga 20° 0. Kdor pa neče nič odpustiti, bode se mu do\'A poplačal še le v štirih letih v obrokih. V nedeljo bil je velik shod l»el£i JMitili delavcev v Charleroi. Sešlo se je bilo nad 50,000 delavcev. Namen shodil je bil izjaviti se za občno volilno pravico in za amnestijo ob njenih radi dogod kov v marci. Obhod se je žarel ob 2. uri popoln dne in je trajal štiri ure. Na čelu je šlo 500 črno-oblečenih delavskih žen. za njimi pa zastopniki belgijskih delavskih društev /. rudečimi zastavami. Velikanska množica delavcev pomikala se je skozi Char leroi, Jumet, Rouxyin Ludelinsart, pela „Marseil-laise" in klicala : Živela občna volilna pravica, živela annestija!" Na pokopališči v Iiouxu, kjer so pokopani v marci pali delavci, hoteli so prirediti demonstracijo, a na pokopališči je bilo 100 žandar-jev na konjih, ki so zabranili demonstracijo. Red se ni nikjer motil. Vlada je pa bila storila tudi vse naredbe /a vzdrž vanjo reda. V Charleroi sta bila prišla dva konjiška polka. Brusseljski grenadirski polk je bil pripravljen na odhod. Zvečer so delavci izročili oblastvu prošnjo za pomiloščenje obsojencev in se potem razšli. * »j k!'l i parlament je prcmenil tiskovni zakon in razveljavil neko prepoved, ki se je tikala tujih časnikarjev. Zaradi tega so vsi ministri izimši vojnega ministra dali ostavko. Dopis si. Iz Oorice 30. oktobra. (Novi poslanec za državni zbor. — Prepir o mitri. — Mestno stare j š i nstvo seje bi amo v a lo. -■ Pro P a tri a.) Volitev poslanca v državni zbor namesto bivšega poslanca dr. Valussi ja, ki je postal knezoškof Tridentiuski, vršila se je danes v Gradišči mej 10 uro in poludnein. Izvoljen je, kakor se je obče pričakovalo, inonsignor Jordan s 76 glasovi od oddanih 104. Kandidatov bilo je devet, vendar so štirje pred volitvijo odstopili, mej drugimi so do bili razen voljenega poslanca dr. Marani 12, grol Attems 8, Ugon Codelli 3 in grof Dubski menda 5 glasov. „Unione" je tedaj strašno propala in tukajšnji italijanski list „La Ra-segnau jej je že v zadnjem listu pel mrtvaško pesen. Z velikim pompom je bila osuovaua, a neizrečeno veliko blamaž je v tem času doživela, posebno pri volitvah v državni zbor; le pri volitvah v mestni zastop, kjer jej nikdo resno ne nasprotuje, more nekoliko uspehov zabeležiti. Sicer pustimo to društvo, ki ni imelo nikdar poštenih namenov se Slovenci, in vrnimo se zopet k novemu poslancu. Monsignor Jordan bode vsled svoje obljube ustopil v Hohemvartov klub, v tem oziru smejo Slovenci, ki so mu dali tudi 18 glasov, z volitvijo zadovoljni biti; bode-li pa tudi monsig-nor Jordan tako zadovoljeu, tega ne vemo, kajti s tem zameril se je visokim in merodajnim gospodom v Trstu, ki so podpirali njegovo kandidaturo dotlej, dokler so mislili, da ustopi v Coroninijev klub. Potem pa se je pričela vojna proti njemu, a — brez uspeha. Toda še druzemu gospodu se je g. Jordan zameril, bratu onega namreč, ki mu je pred kratkim mesto proštovo podelil, t. j. Ugonu Codelli-ju Ti podelili so mu mesto, češ, da je gospod prost miren človek, ki se ne ukvarja s politiko itd., jedva proštom imenovan, kandidoval je proti Codelli-jem in — zmagal — Smola! Sicer pa ni mogoče naših Lahov razumeti. V Gradišči delali so na vse kriplje proti kandidatu Jordanu in izvestno bi bilo danes veliko veselje v Izraelu, da je dr. Marani ali katerikoli drugi kan didat proti njemu zmagal; a tu po mestu nosijo isti ljudje neko peticijo od hiše do hiše ter love podpise za istega Jordana, katerega bi bili v Gradišči radi križali. Povod temu je tale: Dosedanj Goriški prosti nosili so mitro m prost Codelli celo škofovo palico, vendar se je že dolgo let sera dvomilo, smejo li prosti mitro nositi ali ne. {Pastoralo je ranjki škof Gollmaver proštu Codelli j u takoj odvzel). Faktura je, da je bil uverjen celo prejšnji prost dr. Valussi, da mitra ne pritiče Goriškemu proŠtu, a ker jo je njegov prednik nosil, nadaljeval je to tudi on. Mej tem pa je prvostolni kapitelj povprašal v Rimu, kaj je pravo «r tej zadevi, a do se laj ni še dobil odgovora. Radi tega je sklenil ka 'itelj, naj novi prost mitre ne nosi, dokler ni to vprašanje rešeno. A Lahi delajo se vsled tega zelo vznemirjene in podpisujejo peticijo v nasprotnem zinislu. De facto je pa to le demonstracija proti nekaterim udom stolnega kapitelna, ki so — Slovenci. Lahi poznajo premehko naravo našega knezo-ntdškofa in mislijo, lla ga na ta n »čin spravijo zopet v kozji rog ter zasoli jo jedno kanonikom — škiaf-om. Našo mestno starejšinstvo ima zabeležiti zopet par novih blamaž. Ob svojem času ukrenilo je bilo, da se ima premestiti seneni trg od „Piazza Cinnastica" k tako zvani „rudeči hiši" izven mesta. Temu so se protivili meščani zelo in gosp. Marzini je napravil priziv na deželni odbor, ki je tudi sklep mestnega starejšinstva ovrgel. Toda mestni očetje so se pritožili pri upravnem sodišči zoper postopanje deželnega odbora, a upravno sodišče je zavrglo mestno pritožbo ter potrdilo odlok deželnega odbora. V tajni seji 20. t. m. je pa imenovalo mestno starejšinstvo nekega tujca mestnim inžener-jem a kasnejo se je pokazalo, da dotičnik ni inže ner iti nema sposobnosti)', katerih je zahteval službeni razpis, vsled tega je dosedanj i mestni inženOr Luzzatto zapustil službo pri magistratu, češ da neče biti pokoren mestnemu urulniku in inženerju, ki nema nobenih inženerskih izpitov. V nekaterih kro gih vlada vsled tega velika razburjenost. „Pro Patria", znani italijanski šulferajn, ima tudi tukaj svojo podružnico, ki je imela v mestni dvorani osnovalni občni zbor. Ta zbor bil je prav revno obiskovan in matadorji so morali dolgo čakati, da se je nabralo toliko ljudstva, da so bili sklepčni. Predsednik podružnici je oni dr. Marani, ki je pri volitvi v Gradišči dobil 12 glasov. Na lavku pri Koboridu 21. oktobra. („E d i no s ti" in njenemu člankarju poslednja besed a.) (Konec.) Mojo trditev o „mla-deniškem navdušenji" pa zavračate z n e k i m mladim učiteljem, ki je trdil — — — itd. Zopet posebnost, s katero hočete ovreči neko splošno resnico. Če je pa mej nami kak „Arlechin", bo mej vami gotovo kak „ Frača nap pa" . Glavni uzrok, da se izrekate za spodnje gimnazije pa je — „jezi k oz nanj e", — in to je tretja točka, kjer se najine ideje križajo. Imejmo pred očmi naj poprej učitelja, potem „slovenskega rodoljuba", — in na to še-le: da se Nemci ne bodo smijali. Kopersko učiteljišče je menda jedino, kjer se kandidati poučujejo največ v materinščini, -— a koj se je dobil človek, ki neče biti slovenski — Trotzendorf, ki v slovenskem listu kriči: da se isti tam nemščine dovolj ne nauče, zato: v spodnjo gimnazijo ž njimi. In Vi pravite, da se slagate z Montainom. Girardom in Komenskim! Če se slagate ž njimi, tako bi morali ravno nasprotno zahtevati: gimnazije naj bodo slovenske, da ne bo treba ubijati našim otrokom že pri rojstvu v glavo nemškega jezika, da je damo na kak c. kr. gim nazij. Vi pa baš nasprotno zahtevate. Če se sploh kaj spremeni, tako naj se spremeni učni jezik giin nazij, — a ne: da bode „ nemška šola.u Dovolj, zalezel sem predaleč: razmere pa so take, da je že vsakdo „nevaren človek", če se ne strinja z „nemško" omiko, — in tako bi tudi jaz lehko čutil — hude posledice, — — za kar se pa tudi ne bojim. Podati sem le hotel primerno paralelo, da se neka stranka učiteljev nikakor ne more ponašati z večjo omiko; če se pa hoče soditi po tem, da so se dalj časa potikali po mestih in se morda tu pa tam priučili večje „kavalirske" ročnosti (— o čemer pa dvomim —), nu potem naj bi veljala! Če se tedaj hoče, da bi bilo učiteljstvo nekak „Convers. Lexicon," naj bode „povsod" doma, da se mu ne bodo „smijali", tako zahtevajmo, da večje pozornosti, a v obče in vsem jednako! Če sem Vas tudi jaz kedaj piknil, potolažite se, za sedaj sva „bot". Zagotavljam pa Vas, da o tej zadevi ne bodem več polemizoval. Če pa želite kakega komentara, saj veste, kje sem. Tedaj: mirna Bosna. Aha. Pa o p m,o k, >mhre.i.. »Glasbena Matica" imela je preteklo soboto zvečer, kakor smo že omenili, svoj občni zbor, katerega se je udeležilo 26 članov. Predsednik Fran Ravnikar otvoril je zborovanje, pozdravljajoč navzočne, potem pa omenjal društvenega delovanja, posebno pa glasbene šole, ki napreduje z elementarno silo. Za napredek Šole stekli so si posebne zasluge g. pl. O h m - J a n u š o v-8ki, ki je izvrstna moč, gosp. It ie d iger, ki je veščak na goslih in na klavirji, poglavito pa gosp. Foerster, ki je s svojimi skladbami in 8 „kla-virno šolo" društvu veliko pomagal. Omenjajoč, da je ,,G!asbene Matice" delovanje vzbudilo skladatelje, kakor so Fajgelj, Volarič in dr., sklene z željo, da >i se njegove in vseh nade glede društva popolnem izpolnile. (Dobro!) Na vrsto pridejo zatem poročila, ki nam predstavljajo vse delovanje in vse razmere vele važnega tega zavoda, kakor sledi : Tajnik Pa te r n o s t e r: Ni mi bila do zdaj v društvenem življenji od-menjena tako častna naloga, kakor ravno preteklo leto, ko me je namreč odbor »Glasbene Matice" izvolil tajnikom našega prvega narodnega glasbenega zavoda. Posvetil sem se tej nalogi tem rajše, ker sem si v svesti, da je ravno društvo „Glasbena Matica", katerega svrha je, našo mladino poučevati v divnej glasbeuej umetelnosti, iste j blažiti ž njo mladostno srce, ter jej ucepiti ljubezen do naših milozvočnih slovenskih pesnic, — za nas Slovence eminentne važnosti. Odbor „Glasbene Matice" je pa tudi, v svesti si društveno svrhe in dane mu naloge, z veseljem šel na delo, in v 11 sejah razpravljal društva in glasbene šole zadeve. Iz njegovega delovanja omeniti mi je osobito to, da se je pogostokrat bavil z vprašanjem, kako bi se dale temeljito odpraviti nepriličnosti, ki so na vstale vsled vedne meti jave šolskih prostorov. V sporazumljenji s telovadnim društvom Sokolom ulo/il je meseca novembra lanskega leta do deželnega odbora prošnjo, da bi on prodal za namene teh dveh društev tako zvano »igrišče", katero itak ne donaša deželi nobenih koristi). V tej prošnji poudarjal je odbor, da „Glasbena Matica" že za časa ustanovitve glasbene šole tedaj od leta 1882 naprej živo občuti pomanjkanje lastnih prostorov, kjer bi jej bilo možno, se stalno nastaniti, in s povoljnim uspehom zasledovati svoje srhe. Deželni odbor predložil je to prošnjo v rešitev deželnemu zboru, kateri je sicer načelno sklenil igrišče prodati, toda ni izrecno pristavil, da se ima to poslopje proti primerni kupnini prepustiti društvoma Glasbeni Matici" in „Sokolu". Ker od te strani ni bilo pričakovati še tako hitro ugodnega uspeha, obrnil se je odbor do društva „Narodni dom" s prošnjo, da bi se iz nabranega denarja kupila v last kaka hiša, v katerej bi narodna društva vsaj začasno našla zavetje do one dobe, ko se bode zgradil „Narodni dom" ; a tudi ta prošnja je ostala le glas upijočega v puščavi. Odbor udeležil se je tudi po 2 zastopnikih seje, katero so sklicali zastopniki narodnih društev da bi se o tem predmetu posvetovali. A tudi to posvetovanje ni imelo do sedaj nobenega pozitivnega uspeha. Zarad nenadnih okolščin bilo je „Glasbeni Matici" šolsko stanovanje v hiši gospe Permetove odpovedano, in odbor je bil primoran najeti v Vi-rantovi hiši za šolo potrebne prostore. Da si je to stanovanje zelo prikladno za glasbeno šolo, ima vender ta nedostatek, da je preveč oddaljeno od sredine mesta in predrago; stanarina znaša namreč 400 gld. na leto. Mesto Ljubljano ostavivšega glasbenega učitelja Sohorja imenoval je odbor za učitelja na goslih Čeha Kučero z letno plačo 800 gld. in za učitelja v petji g. llazingerja. Novi učitelj Kučera pa nikakor ni ugajal društvenim svrham, tedaj je bil odbor primoran imenovanemu učitelju službo odpovedati, in konci šolskega leta zopet mesto učitelja za gosli z letno plačo 600 gld. razpisati. Ta služba oddala se je najsposobnejemu prosilcu Ferdinandu Riedigerju, absol vi ranemu konservatoristu, kateri je v svoji stroki po vsem izvrsten. (Konec prih.) Domače stvari. — („Deutsche Wacht") piše v zadnji številki, da se je za volitev na Notranjskem 21 kan- điđatov oglasilo. Ker je „D. W." število kandidatov tako dobro pogodila, nam bode zelo ustregla, ako nam še imena vseh teh kandidatov pove. — {Društvo zdravnikov na Kranjskem) izdalo je povodom svoje 25 letnice prav lično slavnostno knjigo (66 str.), v katere j je opisana \sa društvena zgodovina, knjižnica, muzej in so našteta vsa predavanja in vsi člani. Doiian je tudi izkaz premoženja društva in Loschnerjeve ustanove Knjiga seveda je nemška. — („Sokolov" streljanje) na kegljišči čitalnične restavracije prične se, ker danes puške i»eso gotove, šele v sredo 10. novembra ob S. uri zvečer. — (Dijaška kuhinja na P tuj i) jo meseca oktobra ubogim (lijakom 490 porcij razdelila ter 73 gld. 50 kr treskov imela. Z nova so nastopni čč. gg. darovali: Klemen Šalamun, župnik v Šent Vitlu, 10 gld.; Matija Wurzer, župnik v Rušah, 5 gld ; Ivan Kapler, kaplan v Rušah, 2 gld.; dr. Ferjančie And. v Ljubljani 2 gld.; Ivan Čagran, kaplan v Špitaliči, 1 gld. Hvala in slava vsem dobrotnikom! Nadaljne milodare vsprejema č. gosp. o. Benedikt Hrtiš, gvardijan na Ptuji. — („ Vrtec. Časopis s podobami za slovenskomladi no" ) ima vil. številki nastopno vsebino: Nate podobic, otroci. Peseu. Fr. Krek. — Ribji tat. — Ribič in duh. (Arabska pripovedka.) — O vrednosti časa — Najlepši Šopek. — Itali janski Lazarom' (s podobo). — Roža, oblaki in vihar. — Radovednost ni povsod dobra. Ferdo Šare — Vsemirovo sporočilo. (Prilika.) Jos. Lavric. — Pisni- mlademu prijatelju. — Prirodopisno-natoro-znansko polje. Glive ali gobe. — Listje in cvetje. .Vrtec" stoji vse leto 2 gld. GO kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — (V Trstu) je od predvčeraj do včeraj samo jedna osoba za kolero zbolela, umrl pa za kolero ni nihče. — (Najden zaklad.) Dva pekovska fanta, vračajoč se iz Vrat (Thorl), kamor sta bila nesla kruh, igrala sta blizu postaje v Tibiži in metala kamenje s ceste v Žilico. Kar se jeden dečkov zmisli in se spravi nad skalo, ležečo kraj borovja. Odva-livši skalo, zapazita v otlini srebrn, njima neznan denar, s katerim sta začela igrati. Kmet iz Zilske doline, po domače Matel imenovan, ugleda dečka in njijiuo početje" pobere tak denar in vpraša, od kod imata denar. Ko mu povesta, kje sta denar dobila, ponudi jima 1 goldinar, da mu pokažeta omenjeni kraj. Dospevši tja, pravi kmet, da so to navadne ploče in odpravi dečka. Slednja sta res odšla in misleč, da okrogle pločice, katerih sta mnogo imela v žepih, nema jo nobene vrednosti, metala jih v Trbiži mej fijakurje, ki so jih kaj radi pobirali. Naposled vender jeden dečka vpraša, od kod imata denar in ko povesta, kje sta ga dobila, teko ljudje denarja iskat. A iskanje bilo je zaman, Matel bil je že vBe pobral in odnesel. Hite k njemu na dom, a dal jim je samo kakih 50 komadov, akoravno sta dečka trdila, da je bilo vsega vkupe za pol pekov Bkega koša. Denarji so bile „petice" in drug večji denar od 1. 1662 do 1687 (Leopold I.). Naš poročevalec imel je sam 6 takih denarjev v rokah. — (Poneverjenje. ) Matija Zohrer, kanciist pri okrajni sodniji v Celji, poneveril je 1O00 gold otročjih denarjev in ubežal. Pretekli ponedeljek pa se je sam javil pri policiji v Gradci. Priznal je, da je že od 1879 1. pobotnice ponarejal in tako prejemal otročje denarje. Včeraj hotel se je v zaporu na preramoice obesiti, a sojetnik in paznik sta ta namen preprečila. — (Vseučilišče Dunajsko) je letos, kakor čitamo v „Presse", prenapolnjeno. Upisanih je 1000 slušateljev več, nego lani. V dvoranah ni prostora za toliko slušateljev in na stotine jih je moralo iz vseučilišča domov, ker neso mogli k predavanjem. — (Razpisano) je mesto deželne sodnije svetnika pri nadsodišči v Celovci. Prošnje do 15. t. m. — Dalje je razpisano mesto svetnika pri nadsodišči v Gradci. Prošnje do 17. t. m. — Pri okrajni sodniji v Loži razpisano je mesto kanclista. Prošnje do 8. decembra t. 1. — (Razglas) obligacij kranjske zemljišne odveze, ki so bile 30. oktobra 1. 1886. izsrečkane s kuponi a pr. 50 gld. št. 133, 134, 298, 414. a pr. 100 gld. št. 82, 104, 320, 486, 686, 879, 966, 1037, 1473, 2085, 2178, 2199, 2232, 2503, 2721, 2748, 2705, 2926, 2979, 3139, 3167, 3168, 3178, 3222, a pr. 500 gld. št. 194. 238, 247, 256, 289, 370, 437, 719, 829. a pr. 1000 gld. št. 89, 249, 285, 289, 518, 1173, 1174 1238, 1281, 1537. 1542, 1564, 1648, lb63, 1776, 1926, 2165, 2410, 2507, 2536, 2557. 2627, 2671, 2742, 2978. a po 5000 gold. štev. 57, 62, 65, 317, 404. Litt. A. št. 1109 pr. !0O gld., št. 1511 pr. 100 gld., št. 1555 pr. 100 gld., št. 1639 pr 50O0 gld., št. 1682 pr. 5000 gld., št. 1689 pr. 50 gld. in obligacija s kuponom št. 1814 glavnice 1000 gld. z neizsrečka nim ostalim zneskom 500 gld. — Nadalje s premijami izsrečkanih kranjskih zemljiščno odveznih obli gacij in sicer: a p<- 50 gld. it 310, 386 a pr. 100 gld. št. 3, 124, 300, 368, 518, 573, 796, 828, 948. 1164, 1361, 1448, 1765, 1883,1992, 2000, 2244, 2423, 2641, 2646, 2732, 2999, 3238. a pr. 500 št. 364. 447. a pr 1000 gld. št. 135, 487, 557, 842. 983, 1162, 1357, 1390, 1392, 1400, 1416, 1436, 1475, 1652, 2210, 2256, 2669. 2775, 2968. a pr. 5000 gld. št. 671, 673. Litt. A. št. 406 pr. 840 gld., št. 441 pr. 230 gld., št. 458 pr 780 gld., št. 466 pr. 50 gld., št. 602 pr. 130 gld., št. 633 pr. 24 030 gld, št. 740 pr. 340 gld., št. 797 pr. 110 gld, št 798 pr. 60 gld., št. 824 pr. 630 gld.. št. 883 pr. 200 gld., št. 891 pr. 2360 gld., št. 951 pr. 190 gld., št 953 pr. 140 gld., št. 961 pr. 1050 gld., št. 985 pr. 250 gld., št. 98S pr. 130 gld., št. 993 pr 370 gld., št. 999 pr. 370 gld., št. 1050 pr. 4160 gld;, št 1071 pr. 13.990 gld., št. 1091 pr. 300 gld, št. 1139 pr. 740 gld., št. 1159 pr. 6380 gld., št. 1164 pr. 4500 gld, št. 1203 pr. 2560 gld., št. 1238 pr. 9550 gld, št. 1327 pr. 500 gld., Št. 1436 pr 200 gld., št. 1498 pr. 200 feld., št. 1568 nr. 200 gld., št. 1713 pr. 100 gld., št. 1756 pr. 10OU gld. in izsrečkana litt. A. obligaci;a št. 692 glavnice 14.550 gld. z delnim zneskom 3010 gld. — Omenjene obligacijo se bodo v izsrečkanih kapitali!) v av. v. po šestih mesecih od dneva srečkanja po prepisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjski deželni blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkani znesek 11540 obligacije litt. A. št. 692 glavnice 14550 novo obligacijo izdelala. — Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skontira) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkane obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljišne odveze proti 4°/0 nemu natančno po dnevih zračunjenemu dobitku na korist zaklada kranjske zemljišne odveze. — Razen omenjenega se še to naznanja, da se lastniki sledečih že poprej izsrečkanih obligacij še neso oglasili za plačilo : s kuponom a 50 gld. št. 489; s kuponom a 100 gld. št. 10, 137, 450, 624, 935, 1022, 1104, 1192, 1419, 1482, 1729, 1757, 1799, 1955, 1956, 1958, 1997, 2131, 2147, 2271. 2335, 2368, 2445, 2626, 2629, 2658, 2759, 2778, 2936, 3095, 3202, 3203, 32U4 , s kuponom h 500 gld. št. 167, 229, 475, 655. 771, 796, 806, 819; s kuponom a 1000 gld. št. 215, 245. 250, 296 547, 630. 685, 757, 768, 965, 1264, 2062, 2067. 2305, 2506, 2576, 2757, 2940; s kuponom a 500O gld. št. 667; s kuponom št. :^690 glavnice 1000 gld. z delnim zneskom 760 gld. in z ostalo svoto 240 gld. Litt. A. št. 1356 v vrednosti 200 gld. — Ker po nastopu za izplačanje izsrečkanih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje obresti odpade, torej se last niki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplačanje kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih pri vi ligi rana c kr. avstrijska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačanji kapitalnega zneska obligacij odtegnili_ Telegrami „Slovenskomu Narodu": Niš 2. novembra. Prefekt v Negotinu uradno poroča, da so Bolgari v zinislu s Srbijo sklenenega dogovora preporno ozemlje pri Bregovi ostavili. Dunaj 2. novembra. Bakteriološka preiskava je pokazala, da je iskalec kostij, Pale ček, za azijsko kolero umrl. Njegova bolezen je v zvezi s prvim tukajšnjim slučajem (dr. Schmidt.) Paleček je bil pri nabiranji kostij najbrž v kanalu, ki je v zvezi s Zillingerje-vim hotelom. — V Rudolfov o bolnico vspre-jeli so danes steklarskega pomagača, ki je nekda kolerozen. Budimpešta 2. novembra. V poslednjih 24 urah 4 osobe za kolero zbolele, 4 umrle M „ - 12 „ — 6 „ - 7 n -30 „ — 12 19 17 12 60 8 „ — 19 „ — 19 no 10 12 „ — 10 — Darila za ,,Narodni Dom". XII. Izkaz „Krnjcnrske I3i-n*f>«**. Preneaek . . . 224« gld. 11 kr. Krajcarska dražba * Ljubljani (poverjenik E. Lah) knj. št. 467..... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik L. Pintar) knj. št. 173..... Krajcarska družba v Ljubljani {poverjenik I. G.) knj. St. 181...... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik F. T.) knj. St. 162...... Krajca-ska družba v Ljubljani (poverjenik dr. J. Voiujak) knj. St. LXIV. . . Krajcarska družba v Nabrežini (poverjenik J. Sotlene) knj. ftt. 77..... Krajcarska družba v Novem Mestu (poverjenik dr. E. Volčič,) knj. St. 404 . . Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik A. Premk) knj. št. 435 .... Krajcarska družba v Zagrabil (poverjenik J. Benigar) knj st. XLVIII .... Krajcarska družba v Požegi (poverjenik A. Kos) knj. ftt. 66....... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik J. J-'glič) knj. ftt. 230..... Kmjc.irska družba v Ljubljani (poverjenik ,1. Bunta)) knj. ftr. 98]..... Krajcarska družba ▼ Bohinjski Bistrici (poverjenica Fr. Siuit.ik) knj. St. XIV. Krajcarska družini v Makolah (poverjenik It. Vrunkar) knj. št. 273 .... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik I. Meden): knj. St. L V.... 8 gld. 20 kr. knj. St. 193. . g „ 9(> .. Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik dr. V. (ir.'gonč) knj. St. 4o5. Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik I. Mejač) knj. St. 186..... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik A. Milavuc) knj. it, 187 .... Krajca-ska družba v Ljubljani (poverjenik J. Vavken) knj. St. 295 .... Krajcarska družba v Trstu (poverjenica A. Kobal) knj. št. 176...... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenica L. \Vidtuayer) knj. Št. 239 . . . Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik K. Pire) knj. St. XLlil. . . . . Krajcarsku družba v Ljubljani (poverjenik Fr. Leskovec) kiij. št. 249 . . . Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik E. Lah) knj. St. 91 .' . . . Kraje irska družba v Ljubljani (poverjenik F. BradaSka) knj. št. 201 .... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenica A. Višnovlc) knj. št 247 .... Krajcarska družba v Gor. Logatci 'poverjenik dr. St. Kterger) kuj. St. LXX. Krajiarska družba v Ljubljani (poverjenik M. Vičič) knj. St. 250 . . . . Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik M. Pleteršnik) knj. St. LXXVI11. . Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenica li. Jakopič) knj. št. 226 .... Krajcarska družba na Dunnji (poverjenik Fr. Dular) knj. St. 335...... Krajcarska družba v Kostanjevici (poverjenik dr. K. Gestrin) knj.'št. 202 . . Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik E. Lali) knj. št 81 (ostaiina) Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik J. Paternoster) knj. št. 71 . . . Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik Gr. Majuik) k"j- St. 463 . . Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik 1. Kotnik) knj. št. L...... Krajcarska družba v Sinariji pri Jelšah (poverjenik A. Aškerc) kuj. St. 389 Krajcarska družba v ViSnji Gori (poverjenik L.Jenko) knj.St.102 .... Krajcarska družba v Ljubnem na Staj. (poverjenik M. Budna) kuj. št. 255 . . K"ajcarska družba v Kropi (poverjenik I. Berlic): knj. št. 38 . . . 4 gld. 80 kr. knj. St. 52 . . . 3 „ 6'> „ Krajcarska družba v Zužemperku >. poverjenik M. Lavric) km. st. 1 1 . • • Krajcarska družba v Trnovem pri Ilirskoj Bistrici ^poverjenik 1. Brinšek): knj. št. XXXVII.. 13 gld. «0 kr. knj. št. 118 . . . — „ 45 „ Krajcarska družba v Škofji Loki (pover- 10 5 6 8 20 20 8 „ — 12 1 4 15 3 20 19 4 12 7 1 12 80 60 80 50 20 6 „ — 40 — .. 75 14 05 Razne vesti. * (V tabačni tovarni v Temesvaru) nastal je preteklo nedeljo ogenj, ki je napravil veliko škode. Zgorelo je 1,552.000 kratkih smodk in kub in več stotov tabačnega perja. Škode je nad 100.000 gld. Poslopja, ker so cesarska, neso bila zavarovana * (Velika tatvina.) Juliju Greigerju, gra-ščaku v Szabadki odnesli so te dni tatje veliko železno blagajnico. Blagajnica našla se je na nekem polji, seveda razbita. Tatje pobrali so iž nje samo gotovino in te je bilo 270.000 gld., za vrednostne papirie se neso zmenili, ker bi se jim po njih utegnilo priti na sled. Tatje pripeljali so se z vozom, katerega kolesa so bila s kavčukom ovita. Hlapce, ki so se bili vzbudili, so tatje povezali in jim usta zamašili. Doslej predrznim tatovom ni duha ni sluha, a iz-vestno bil je mej njimi človek, ki je vse razmere dobro poznal. jenik L. Sušnik) knj. St. 65 . . . 12 „ — „ Skupaj . . 2654 gld. 01 kr. Opomba: Doslej izkazano Bvoto nabralo jo 136 poverjenikov na 191 krajcarskih in na 26 desotkrajcarskih, skupaj na 217 knjižic. Največ so nabrali gospodje: dr. V. Gregorič (361 gld 23 kr.i, K. Pire (187 gld. 95 kr.), E. Lah (132 gld.), Kegljacka zaveza in M. Pire (po 120 gld.), M. PloterSnik (99 gld.) vsi v Ljubljani; dr. E. Volčič v Zužemperku (,85 gld. 50 kr.), G. Maj ni k v Ljubljani (84 gld.i, C. Pire v Kranji (63 gld. 27 k.), dr. J.' Vošn'ak v Ljubljani (45 gld.), J. Brinšek v Trnovem (44 gld. 39 kr.), I. Hribar (43 gld. 45 kr.) in T. Zupan (43 gld. 20 kr.) 'oba v Ljubljani, V. Kaliator v Trstu (32 gld.); jedon 2*i gld., jeden 24 gld. 20 kr., pet po 24 gld., jeden 22 gld. 10 kr., štirje po lfa' -20 gld., sedem po več kot 12 — 16 gld., d/ainStirideset po 12 gld.; trije po 10 do 12 gld., Sest po 8—10 gld., devet po 6—8 gld., devetnajst po 4—6 gld.. dvanajst po 2—4 gld., sedem po 1—2 gld., jeden 75, jeden 40, jeden 12 kr. — Popolnoma razprodr.-nih je od 5H4 razposlanih knjižic 139 krajcarskih in 2 dr • sotkrajcarski; deloma pa ttS krajcarskih in 24 desetkrajc ,\ skih. Vrnili so nam gg. poverjeniki mimo 125 popolnoma razprodanih vsled pozivov tudi Se 15 krajcarskih in 4 d< • setkrajcarske deloma razprodane knjižice, pridržali pa v nadaljno razprodajo 53 krajcarskih in 20 desetkrajcarskih deloma razprodanih knjižic. V prometu je tedaj Se 440 knjižic, in sicer 359 krajcarskih in 81 desatkrajcarakih. — Od popolnoma razprodanih knjižic je 106 kranjskih, 10 štajerskih, 5 primorskih. 2 nižjeavstrijski, po 1 hrvatska in koroška. Od 106 kranjskih jo 68 ljubljanskih (med njimi obe desetkrajcarski), po 14 gorenjskih sicer in notranjskih in 10 dolenjskih — Razprodane so bile: sedem takoj, petintrideset v 1—50 dneh; po triindvajset v 50—100 in v 10J—20) dneh, osemnajst v 200—300 dneh, dvanajst v 300—400 dneh, sedem v več kot 400 dneh. Nadejajoč se v prihodnje jednacega in še večjega zanimanja in s prošnjo, naj bi spodbujali k nabiranju tudi druge, zahvaljuje se najtoplejše "sem Čč. p. t. nabiralcom in nabiralkam odbor „Krajcarske Družbe za Nar. Dom". V Ljubljani 1. novembra 1886. Meteorologično poročilo. 3 Ca* opazovanj« Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. 2. nov. 7. zjntraj 2. pop. 9. zvečer 744- 89 mm 744 51 js.. 745- 87 nn. 10' C 4-8" C-2« . 6fc „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava r>-g. srečke 5 „ 100 gld Zeml). obč. avstr. 4V|U u *I;U1 ZH8t- ''sh Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele ee Kreditne srečke 100 c Rudolfove srečke 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 , Trammway-društ velj. 170 gld. a. v H3 gld. 5". 84 , 75 114 „ 15 101 ( 10 872 . — 283 „ PO 124 . 95 9 [ 87 5 HI m , 20 132 , — 169 . 25 103 „ 45 92 „ 40 105 . 50 117 , 25 123 , 76 98 *, 60 176 „ 75 18 , 75 108 — 201 50 kr. Jakob Nagoti premoženja, niti sorodnikov, kateri bi bili po postavi zavezani zanj skrbeti. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 25. oktobra 1886. se da v najem. V Laškem trgu se odda nekdanja Julija La-riseb-a pivarna v najem ali pa na račun. Pogoje pove Simon KZ-uilceo, pivovarnar v Žavci pri Celji. (798—4) v benoze dne 8. novembra 1886 je dovoljen od vis. c. kr. deželne vlade v Ljubljani vsled odloka dnć 26. oktobra 1886 št. 10.695 namesto 22. septembra 1886. Županstvo v Senožečah, \ 1. dan novembra 1886. (812—2^ Župan : Dem&er. i Za zimsko zdravljenje! I R Nova napolnitev jej % g medicinalnega § s IX (ki se pa ne sme zamenjati s to- Jyf varniškim ribjim oljem) ^ $ rifejega olja« |j Ki Friat.no in Jedino zdravilno. M| Kjj 1 steklenica 60 kr., dvojno velikosti 1 gold. Rl fcJ| Prodaja >802-2) »jj LEKARNA TRNKOCZY ftf zraven xotovža -vr ZEujm.'blj&aa.l. *S\ ltuzpošilja se vsak dan po pošti. Ki J Išče se za veliko trgovino z lesom praktikant, kateri je s'ovenščine in nemftčine v govoru in pisavi popolnem /.im T'i-n — Ponudbe v sprejemajo se pod „N. K. pOMte rentante Krka". (810—1) Praktična gostilniška Marica, ki razume samostojno voditi gostilniško knbitijo, »e takoj y«prejiiie. — I'onudhe naj s« pošiljajo f?osp- JOBtMI šUrivf-ii, gostilničarju v Gorenji Ka«l|roni (Ober-radkersburg) pri Radgoni. (795—2j Vsi vešćaki in učenjaki zjedinili so se v tem, da je zdravstveno parno ribje olje najbolj še olje te vr9te. — .Samo to parno ribje olje ima svoj neovrgljiv učinek, jedino samo to olje prenaSa želodec bre* težave; ker se uporabljajo pri njega izdelovanji le naJnveiejAa ribja Jetra, iz kojih se s pomočjo parne vročine izceja čisto hletlorunieno olje, popolnem prosto vseh jedkih in gnjilobuih tvarin. To parno ribje olje prodaja vedno sveže in najboljše baze LEKARNA PICCOI,I-Jeva „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajske} cesti. Cena stekleni oi 60 kr. SF*7F Častito občinstvo se prosi, da zahteva vedno le parno ribje olje, koje treba dobro razločevati od nižje vrste temno-rumenega olja, ki se izdeluje iz bolj ali manj žarkih jeter in vsled svojih pokvarjenih organičnih tvarin želodec zelo obtežuje in pokvari. (759—4) Skušena štupa za živino po SO kr. VspeSna ozdravljenja, katera so v si ud rabe te Stupe po izbornih in vsestransko učiiikujočih lastnostih doBCgli ži vino-zdravniki in živinorejci, storila s<>, da ista velja za prvo zdravilu pri v§eh boleznih vsakersne domače živine, ter se priporoča vsakemu gospodarju, naj io stupo ne rabi nemudoma samo pri vseh notranjih živinskih boleznih, ampak jo mora vedno Imeti i*omA pri rokah. Ozdravlja vse plučne bolezni goveje živine, kakor plućno gnjilobo, kašelj iu »lučno vnetico prav temeljito. Pri napenjanji, grizenji, zanašanji, čo se je več da, skute se kot prav dobro domače zdravilo. Pri redni porabi pomagala je Stupa v največ slučajih glede nalezljivih hole/.nij kot odvajajoče sredstvo. Ta živinBka Stupa j« velike koristi za vse domače živali, sesalce. Krave, ki dajejo slabo mleko, dobe že v kratkem času izvrstno mleko. Dalje rabi za čistenje živine, kadar teleti; telički se vidno dobro rede, ako 8 dnij dobivajo to stupo. Ta štupa za živino je BkuSeno kri čistilno zdravilo, ter odganja vse bolezenske snovi iz telesa. Konje vanje ta Stupa trganju po č revi h, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij, kašlja, plnčuih in vratnih boleznij. PospeSuje prebav ljenje, čisti kri, odvaja vsako zaslezenje iti nečiste snovi skozi nos iu po scalu jako močno in temeljito ' Odpravlja tudi vse gliste, kakor hitro konj zboli na tej bolezni. Dalje ima tudi to lastnost, da živina zopet radu je, »ko prej ui marala, ter vzdržuje konje, da so debeli, okrogli in ognjeni. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. (803—2) Dobiva se v „LEKARNI TRNK0CZT" mm zraven rotovža v Ljubljani. ■■ mm Kaapoiiilja ite vsak «1 a n po.poatl. _ UifitrBi «o : 28. oktobra: Rihard Soč-nik, uradnikov sin, 4 mesece, sv. Florijana ulice št. 16, za katarom v črevesu. — Boštjan Wegscheidei-. prisiljenec, 42 let, Pristavske ulice St. 4. za drisko. — Alojzij Dežman, prisiljenec, 44 let, Pristavske ulice St. 4, za driskr 29. oktobra: Ana Torček, delavčeva žena, 60 let, Gra-da&ke ulice št. 12, za osla bij. njem. — Jurij Stole, prisiljenec, 41 let, Pristavske ulice, št. 4, za drisko. 31. oktobra: Josip Gruber, prisiljenec, 46 let in Janez Trax-ler, prisiljenec, 47 let, oba za drisko. — Anton Tomažič, delavčev sin, 19 mesecev, Ulice na Grad št. 11, za jetiko. — Franca ZakvajŠek, učiteljica, 34 let, Gradišče št. 10, za jetiko. — Marija Kranjc, železniškega čuvaja hči, 16 mesecev, (Jesta na južno železnico št. 1, za božjasijo. — Jovana Zdešar, hišnega posestnika hči, 18 mesecev, Stari trg št. 12, za božjastjo. 1. novembra: Rozalija Cer-nič, knjigovodjeva hči, 18 let, Rimska cesta št. l'.i, za hibo srčnih klopccv. — Katra Grin-thal, učenka, 10 let, Kongresni trg št. 16, za pljučnico. 2. novembra: Karol Stadl-man, prisiljenec, 37 let, Poljanski nasip št. 60, za drisko. rebaiije Ž£ prihodnji HMesec insceim^u* SREČKE IP samo Glavni dobitek v gotovini! 10.000m 5000*« 20°'o || K Blinscem-sr^čke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: ItiMlimp« si ;i. \% ailAtieii;jisse t». (78B—10; Izdatelj in odgovorni urednik; Ivan Železnikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarno"