67 številka.
Trst, v ponedeljek dne 7. marca 1904.
Tečaj XXIX
•T Izhaja vsak dan "M
t Ji .b nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. un zjutraj.
••»ne/ne številke se prodajajo po 3 novč- (6 stotink) • -mosrh tobakaraab v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, ei i. Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru. Sežani.
Nabrežini. Novemmestu itd. Jgl&ao ln naročbe sprejema uprava lista ..Edinost", ■4*4 Moiin piccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Oene >ela»om 16 atotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in doma<!H oglasi po pogodbi.
^^^^z^coz TELEFON Stv. 870. ccscs^««^
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč t
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 icrcn, 3 meseee 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se j^iava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovani
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UbU
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca *tv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci'a lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. ta Postno-hranilnični račau št. S11.G52.
Rusko-japonska vojna.
Japonci v Koreji.
LONDON, (J. I)aily Mnil - pori k ti iz Pengjanga. <la zelo ovira vlažno mrzlo vreme prevažanje japonskih vojnih čet.
Vojaki mnogo trpe in veliko jih na hodu obnemore.
Korejci heže. V obee pa se vede ljudstvo nasproti Japoncem prijazno.
Ruska glavna vojna sila se nahaja južno od Andžn-a.
strateirirne železnice v Koreji.
L( >ND( )N, Z gradnjo vojaške železnice Seul-Vieu se prične prihodnje dni.
N; i j prvo se dovrši delna proga Seul-Pengjang; Japonci se nadajo, da ho možno v kratkem otvoriti na njej promet.
Petdeset lokomotiv in več sto voz v naročenih v Severnih zveznih državah. Vse mora hiti izročeno v St. Frančišku tekom 3l> dni.
Prevažanje ruskili čet.
PETROGRAD. C. S prevažanjem vojnih čet v Azijo so velike težave. \ njuški vlaki imajo radi neugodnega vremena zamude. Velike bitke ni pri— •akovati pred 4 ali "> tedni. V Mandžuriji je padlo mnogo snega.
K i > rej s ko-j a potiska | »oirod ba.
LONDON. <i. Dailv Kxpress« [>o-rora iz Petr<»grada, da Francija. Nemčija in Italija ne lx>do priznale korejsko-;ijM»nsk»- pogo«Uk?- Ruski minister zunanjih zadev se nada, da j<> tudi Anglija in Severne zvezne države ne bodo priznale.
Bombardiranje Vladivostoka brezvspesno.
PETROGRAD <>. Pet japonskih
*;<<tij je bombardiralo danes popoldne VI adi v« »stok 55 minut dolgo.
PETROGRAD, <i. O bombardiranju \*ladivostoka je dospela sledeča »rzojavka : Danes ob 1. uri 25 minut popoldne se j« približalo obrežju zaliva \ -uri 5 japonskih oklopnjač in 2 kri-
ža rk i, ki so začele s vrst daleč od obrežja streljati z vsemi velikimi topovi na mesto. Streljanje je trajalo 55 minut, a ni napravilo nobene škode, ker niso
bombe napolnjene z liditom eksplodirale. Naše baterije niso na streljanje odgovarjale nego so pričakovale sovražnika, da se približa. Ta se je pa umaknil. Opaziti je bilo tudi 4 tor-pedovke.
Brzojavne vesti. Glasovi o mobilizaciji.
LVOV, 6. »Slovo Polskie« poroča, da je avstro-ogrski konzulat v Varšavi pozval vse avstro-ogrske v kongresni Poljski živeče in vojaščini zavezane podanike, naj se nemudoma vrnejo v domovino.
Antisemitske demonstracije.
ČER NOVICE, (i. Glasom poročil iz Kiseneva bile so zopet tam antisemitske demonstracije.
Shod srbskih in bolgarskih dijakov.
BELIGRAD. (i. Včeraj so se podali zastopniki tukajšnje visoke šole v Sofijo, da določijo z bolgarskimi dijaki načrt o stališču, ki naj ga zavzamejo v bodoče nasproti macedonskemu vprašanju.
Izgredi v Prani.
PRAGA. 6. Danes predpoldue je prišlo za časa promenade, na kateri je bilo mnogo čeških dijakov, narodnih socijalistov in več čeških poslancev, med Cehi in nemškimi dijaki do resnih spopadov. Razburjenje množice je čim dalje bolj naraščalo in situacija je postajala tako nevarna da je moralo ko-nečno vojaštvo napraviti red. Aretiranih je bilo 4s oseb.
Dnevne novice.
t Fran Cetrnar. V soboto zvečer je umri g ep d Fran C e g n a r, uradnik pri zavarovalni družbi „A-sicurazioni Ge-I neral Poko n^k je bil sin pokojnega pesnika ii pif-atelja g. Frana Cetjnarja. Vsej rodbini pokoin ko vi izrekam » svoje iskreno sožalje.
Stotnpetdesctletnica rojstva barona
Jurija Vege. Dne 23. t. m. poteče ravno 150 let, odkar je porodila priprosta slovenska mati v mični gorski vasici v Zagorici pri Moravčah na Kranjskem — slovečega junaka in učenjaka Jurija Vego, o katerem vedo pripovedovati njegovi ožji rojaki Zagorjani, »da je bil kunit?n fant. Na pašniku da je imel kakor pastir vedno neko čudodelno piščalko pri sebi; in ako je na to zapiskal, gnal je lahko ovce po najlepši tratini, pa nobena ni utrgala trave. Celo [dorasla rž se je baje zagrinjala za Jurjem, ako je šel skozi njo«.
Vega si je pridobil s svojimi matematičnimi deli nevenljivih zaslug na le za Avstrijo, ampak za vso Evropo. — Da se ohrani njegovemu imenu spomin, postavijo mu njegovi častilci v Ljubljani spomenik in vzidajo v njegovo rojstno hišo spomimk-.t ploščo, za kar se po vsej Avstriji nabirajo doneski, katere veprejema »Odbor za Vegov spomenik« v Moravčah ali pa »Centralni odbor za Vegov spomenik« v Ljubljani.
Vojaštvo je poslalo že lepih svot v ta namen. Naj bi zlasti Slovenci darovali primerne zneske za spomenik ter tako pro3la-vili spomin moža svetovne slave, — sinu slovenske matere, ravnaje se po besedah pesnika Koseskega : „Spomnite Be imenitnosti pokoj n h očetov !... .	M.
»Piccoio« — prirodoslovec, pa tak!
Neverjetno, ali resaično! »Picaolo« ta evangelij tržaškega javnega menenjs, je prinesel v svoji številki od 26. m. m., št. 8071) članek pod naslovom »Zimsko iznenađenje« (Sor-presa invernale). V članku opisuje namreč kiimatično izpremembo, dcgodivšo S3 m nule dni. Mej drugim pravi, da do občutnega mraza ki je nastopil sedaj, smo imeli jako milo podnebje, vsled česar se je priroda letos prezgodaj vzbudila iz zimskega spanja, pa že sedaj opazuješ v prirodi razen spomladanskih cvetic (aakor so trobentice in vijolice) še drugo čudo narave. Sadno drevje je že razvilo svoje cvetje, in sicer vse vprek od »oljke pa do breskve« !
B )tan ki-učeajaki: Marchesetti, Pavlin, Justin in drugi ali ste ćuli? Najrevnejši istrski kmet, ki ni slišal nikoli ime glavnega prirodoslovca L nnć-ja, vam bo vedel povedati, da oljka, kostanj in granatno jabolko so pri nas sadno drevje, ki najkasneje cvete in to še-le zadnje dni meseca junija. Glede breskve se je č futski učenjak tudi v rezal nekoliko. Če je zima prav mila, utegne tu pa tam kaka breskev vzc vesti koncem februvarja. na sploh pa cvete to drevje proti
PODLISTEK.
Mi
Teodora.
Povest.
Hrvatski spisal Ev^enij Knmieie. prevel J. S.
Prvi del.
Ako je v resnici videla koga, kdo bi m ^tl bt to? Ko je mislil, da vse spi v hiši, naoii je revolver, izišcl po t ho iz hiše v vrt in vse ui.šel in rargltdal. Dospsvši na vrh vrta, t jer so bila železna vrata, je do;go posluša , da bi k; ga slišal na oui stezi ob pokopališču. Veter je neko ikokrati močno zašu mel skozi gole kostasjeve veje i a ckolo ctr&vice na pokopališču, kjer je bila pokopana u tirov a pokojna žeca. Tema se je nekoliko zož.la, raztrgani oblaki so metali na m rje temne sence. Ki so letele po peneči se povi- ni k&sor sence oos jen h smrtnikov po a-t' le ski p< i an v po izeinskem svetu. Ka pitan Dak:«•', k .-e n bal oc^ansk^ga besn.la, je, obcutivši brtio mrziotc, pomislil: Lepo e dima, ko je tjkŠLa ncč! Ko se je prepričal, d i ni nikogar v vrLu, se je povrnil v hišo, zapri d< bro vrata in tt >p 1 v svo^o w.bo. Legši v } stelj poslušal je neka] časa, kako je hučala burja, m si i na otroka in Malvino ter za?jal sladko.
Dak c je vstal, ko se ^e zJanilo. Čim se
i je oblettel in s:, pazljiveje n-?go navadno, po-čeeal črao rde^kajte la-ie in brado, prižgal ei je cigaro iti »e spiehodil po sob". Naglo in strastno je kadil, nekoliko hipov je bil mrzlično razburjen, temnega pogleda in stisnjenih velikih obrvi. Ko je v sebi nekaj odločil, vstavil ee je sredi sobe, se pomiril, čelo Ee mu je razvedrilo in pozval je služkinjo in jo vprašal, je-ii gosp'ca Malvina vstala? Fra-n ca mu je odgovor !a, da ni še, a on jej je zapovedal: Zbudite jo in jt-j recite, naj pride v a.o'o sobo!
Kapitan je sel, prekr.žal roki na prsih fct r giedal dim svoj« c gare, povsem mirno in spokojno. N: čakal dolgo. Malvina je tiho potrkala na vrata.
—	Napiei ! — je od^ivoril z gotovim Klasom, kakor da zap.vžduje na ladiji, naj zvežejo to in lo jadro.
—	Kaj želite go«pod ? Dobro jutro ! — ea je pozdravila Maivioa.
Njegov pogled jo je osupnil in pordečila j9 i a povesila oči k tk,m.
—	Do1 ro jutro, goejnea ! Sedite k meni, tuka;, tako. Oprostite, ker sem vas tako rano pozval k sebi. Hočem z	govoriti, predno ustaneia otroka. Ali še spita ?
—	Spita — je cdgovoriia učiteljica tako, gledaje preko njegovih ramen.
—	K»j vam je, da ste tako zmedena?
—	Meni . . . ? — je izustila Malvina.
—	Čujte me, Malvina . . .
Uč. tel j i ca je zadrhtela, ker jej je do sedaj vedno govoril: gospica.
—	Jaz sem odločil, da se midva poročiva čim prej. Hočete li?
—	Gospod . . .
—	Govorite jasno ! Ifučete-li ?
—	Vi me torej . . .
—	Kaj ! Prosim jasno!
—	Vi me torej ljubite ?
—	Prosim vas, to so čenčarije ! Kdo govori o tem ? Glavna stvar je, da vas želim vzeti. Prosim vas, odgovorite mi jasno na moje vprašanje : hočete li postati moja žena ?
—	Ali tako nepričakovano! — se mu je nasmehnila Malvina.
—	Kako nepričakovano! Jaz »sem že dolgo razmišljal o tem.
—	Že dolgo . . . ?
—	Seveda. Pa vi niste vedela tega ? Ali še mi niste odgovorila na moje vprašanje. Torej ?
—	Ali zakon brez ljubezni ! . . . Vi me morda . . . ne, vi me ne ljubite — je vzdih-nila Malvina in obrnila pogled na njegov obraz. Oblila jo je živa rdečica.
—	Prosim vas zopet, da ne govorimo o tem. Hočete-li, kakor sem rekel ? — jo je vprašal sedaj odločno in jo prijel za desnico.
Malvina je počasi privzdignila plave oči proti njegovemu obrazu, se mu nasmehnila
koncu marca. Edino mandeljni so pričeli sedaj res cvesti, in to se godi v3ako leto. Saj kmet pravi, da mandelj mora v ledu cvesti
—	naj bo to po volji čifutskem „Piccolu" ali pa ne.
Sedaj pa verjemite njegovim pristnim poročilom, kadar poroča kaj z daljnega Vstoka Pa pojte se pričiia* s »Pjccolovimi« oboževalci! Če jim kaj ppomnite, precej vam skočijo po konci, kri čaje : »Kaj ti veš mari, ni bilo V »Piccoio«?! HoSeš-li več znati nego »Piccoio?« itd.« Bodi mi dovoljena mala primera !
Leta 1855 je bila v Trstu strašna kolera-morilka. V tržaški bolnišni«5i je i>i 1 o kar natlačeno bolnikov. Zdravniki so zaznamovali mrtvece s tem, da naredili na dotični postelji |črn križ. Strežaji- č m so zapazili to znamenje, so položili mrtva trupla na nosila in hajdi z njimi v mrtvašaico. Prigodilo ee je pa, da se je nekdo kar nagloma vzbudil in ee postavil na noge. Bil je namreč le dozdevno mrtev, ali (sakor pravijo) zamaknjen. »Kam ste me prinesli ? Hočete-le dobiti par gorkh po ušesih?! je zakričal djzlevni mrtvec, močan — težak po poklicu-btare tržaške slovenske korenike. >1 kaj ni si umrl ? !« mu je odgovoril strežaj. „Mari ni bil križ na tvoji postelji?! Miri lučešti več vedeti, nego zdravnik, ki je naredil križ ?!"
Vidite na takem stališču, na kakoršnje se je bil postavil oni strežaj, so tudi čitatelji »Piccolovi<£ ! Naj »P.ccolo« napiše, kar hoče, vse se mora verjeti edino zato, ker — je »Piccoio« rekel.
Zdravstvujte !
»NaČ-il oko«.
Tržaški tramvaj" je prevozil v mesecu januvarju na ertsh : Boscheto Škedenj 17»> 570 03eb ; Kandler-Sv. Andrej 160.716 ; trg Barriera- gledališče Goldoni 94.561 ; ulica ! Con ti-Roja n 96.193 ; mesto Barkovlje ">9.356. : Skupno torej 587.486 (lani v istem mesecu 'pa '518.177 : a v januvarju 1892 541.148.
Protest iz veteranskih krogov proti žaljenju naše narodnosti. Doznajemo, da je v tukajšnjem veteranskem podpornem društvu eden členov vodstva v Eeji ogorčeno protestiral proti žaljenju naše narodnosti v koledarju državne zveze veteranov. Dotičnik j je izvajal, da ee je po oni pesmi nečuveno kršil temeljni princip, ki velja organizaciji, veteranov, da se namreč ista ne peča s politiko, ampak le z gojenjem patrijotičaega čutstvovanja. Povdarjal je, kako se tu kr-: vavo ža'i narod, ki je toliko žrtvoval za domovino na krvi in imetju. Tako žaljenje treba obsoditi najostreje. Zat} je predlagal,
in naslonila glavo na njegove rame, izustivši tiho: — Da, jaz vas ljubim . . .
Kapitan jej je dvignil glavo s svoje rame, vstal in rekel ljubezajivo :
—	Pustimo to za sedaj. Imamo čas za to. Da vam povem resnico, mene ni veselilo vzdihanje ni takrat, ko mi je bilo še le dvajset let.
—	Jaz ne morem udušiti svojih občutkov
—	se je posilila Malvina.
—	Nadejam se, da se nisem prevar 1 v va=. Meni je največ do svojih otrok. Bodite jima, Malvina, dobra mati! Hočete li ?
—	Hočem. Vi veate, da ju ljubim.
—	Dobro, dobro. Poročiva se čim preje. Sedaj lahko odidete. Ko bo kava na mizi, pokličite me — jej je prikimal kapitau in jej podal desnico.
Malvina je planila v sobo deklio, ki sti se ravno oblačili. Objela ju je, pritisa la njojini glavici na nedra in začela jokati. Dik ioi sti se prestrašili in jo začeli izpraševati zakaj joče. Ona ni mogla izgovoriti niti besede ampak poljubovala je mali in globoko vzdihovala. Malo pozneje, pri mizi, je vprašala Teodora očeta :
Dragi papa, kaj je gospici, da joče ?
—	Teodora, prosim te !.... — je vzdih-nila Malvina in pokrila oči z rokama.
(Pride še.)
naj načelstvo društva odpošlje zvezi prepis grobov - tako sodijo - je zgreši kak kmet njegovega protesta in sejnega zapisoika s v prazni veri, da roka mrtvega otroka prinaša počivam, da zveza v teka enega meseca v srečo. Uvedena je sodna preiskava, svojem gUnlu .Reichebundes-Zeitnng« izreče	Poskus samomora. Rev,dent už.tnm-
obžalovanje rad; takega postopanja in da skega davka v Opafcji, J. Troje, si je na obljubi, da se bo v prihodnje izogibala vsa- neki poti, ki vedi v Volosko, pognal krogljo kega napada na katerostbodi avstrijsko ne- iz revolverja v glavo ter se zelo nevarno ranil, nemško narodnost toliko v omenjenem kole- O vzroku temu činu se širijo dve verziji, darju kolikor v zvezinem glasilu.	»Eni menijo, da je vzrok ta, da manjka 2000
Za slučaj, da bi državna zveza ne dala K denarja, za katerega je bil odgovoren ; nikakffra zadoščenja, naj društvo takoj izstopi j drugi pa iščejo vzroka v nesrečni ljubezni
Ranjeaca so preveli v mestno bolnišnico na Reki.
Velika tatvina na škodo cerkve v
iz državne zveze.
Ta predlog je bil vsprejet soglasno.
V Opatiji je bilo od 1. septembra 1903 pa do vštetega 2. marca 9672 oseb. Od 25. Rfemanjih. PredsinoČnjim so neznani tatovi februvarja pa de vštetega 2. marca 1904 je ulomili pri stranskih vratih v farovž v Ric-prirastlo 672 oseb. Dne 2. marca 1(.»04 je manjih ter so odnesli iz neke omare, ki se bilo navzočih 2272 «>seb.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
----ulica
Tesa št. 52.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
A.
Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tuds po posebnih načrtih.
Iluatrov&n oenikbrespla&ao la fr&ac->.
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. S
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraščene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Me na porcelanastih plošča! za sjomentte.
Najnižje konkurenčne cene.
FIL1 JALKA
c. kr. pri vat.
je nahajala na hodniku v I. nadstropju mon-Pevsko društvo »Velesila« v Škednju strance, kehhe, evetiloike, druge cerkvene
j« imelo v nedeljo dne 28. m. m. s*oj 15. paramente in perilo v vrednosti več tisoč letni redni občni zbor. Istega so se udeležili kron. Kakor znano, ne stanuje sedaj v i'*-pevci polnostevilno. Predsednikov nagovor rovžu nihče in so torej gospodje tatovi mogli „a blagajniške nakaze in poročili, tajnika in blagajnika bili so izvršiti tatvino, ne da bi jih kdo motil. Še J	pnnoscu
▼sprejeti odebrovanjem. V odbor bdi so iz-: le včeraj zjutraj so nekateri Riemanjci zapa- ( mi Umi OiHTBdl 2V, •/. voljeni : predsednikom Ivan Godina K., pod- z \i, da so odprte stranske vrata v far^vž in predsednikom Lovro Sancin p. d. Cin tajni- jim je to dejstvo vzbudilo sum, da se je kom Ivan Fiego, blagajnikom Jakob Godina moralo zgoditi kaj posebnega. Ricmanjski
d. župan je takoj * 1 ~ A
AVSTR. KREDITNEGA ZAVODA
za trgovino in obrt v Trsfu v kakem me=tu £li lrR" ua 1 r m°rsbem
sprejema: IZPLAČILA V KRONAH
na naslovljena izplačilna pisma
protU dnevni odpovedi 2V,0/«
> 8 > » V/A°lo > 30 > » 3°/0
Notranjskem, Meščanske šole jo izvršila lani, zna slovenski, laški in nemili. Vpreš-inja pod »A« upravni štvu lista.
• i
p. d. Ban, cdborniki : Peter Sancin p.
obvestil o tem orožnike v
30 » » 3 °/„ v zatih napoljonih ua izplačilna pisma
proti 30 dnevni odpovedi 2°/0
01/ 9'
^ /4 10
3 mes. 6
27.7.
Mun, Dragotn Sancin p. d. C in in Fran Bolj unca, kateri so prišli na lice mesta, Ota. Namestniki: Jakob Sancin p. d. Tičle, konstatovali tatvino. Omara, iz katere so ta-
ter Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., o. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po doticnej odpavedi.
Miha Merlak in Lovro Fiego p. d. Tune.	tovi pobrali omenjene predmete, se je zapi-
Po dovršenem dnevnem redu je g. predsed-	rala s tremi ključi. Glavni ključ omare so
Bik zaključil občni zb^r zahvalivši društve-	orožniki našli v vratih. O tatjvih, seveda, ni
nike na njihovem vztrajnem narodnem delo-	ni kakega sledu.
van u. Na to je bila pevska zabava v gostilni »Gospodarskega društva« v Skednju. Zbor
Pri svojem delu, so si tatovi svetili z — uradnimi akti, katere so našli v isti
»Velesile« je pozno v noč razveseljeval občin- omari, stvo lepim pevanjem svojim pod vodstvom
Pozor!
Josip Gregorič
trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom
v Trstu, ul. Barriera vecchia št. 4
Priporoča svojo dobroznano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slovenskem jeziku.
Pošilja na dom po naročbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k svojim« naj ne zamudi se zglasiti
Baucojriro v kronah
z 2V/o takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napoljoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do časa in sicer po roka odpovedi.
Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Reko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, „	... .	Arad, Belice, Ga blonz, Gradec, Hermanstadt. Ino most,
Kadi pretnje Z nožem. Včeraj popo- Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, ^aaz, Solnograd,
svoiega že 15 let delujočega pevovedje in	ludne je bd aretovan v Skednju 40-letni	prosto stroškov,
člena g Valentina Pižona. He* je drušlvo	Ivan Veber, zato, ker je tam, v krčmi gospe	Se bavi s kupovanjem in prodajo
»Velesila« dolžno veliko hvale temu vrlemu	Elize Ožbalt, grozil Mihi Vodeb-u z nožem.	de™> <*°biza vrednost^,
možu ta njegovo izgledno vztrajnost in po-	Na stražnici so mu zaplenili nož, a v žepu	^ST^SS^L.
žrtvovalnost. Na tabavi je bil tudi oddelek	so mu našli tudi vilice, katere je bii ukradel	drugih iztirjevanj.
zbora bratskega pevskega društva »Slava«	v omenjeni goBtilni.	£)aj-a predujme Prodajam po jako nizkih cenah spece-od sv M M. kdnje. To je že v navadi v Hotel je ukrasti suknjo. Sinoči je bii na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih, r<jsko-jedilno b!agf> iz prvih tovarn in sicer
tem vrlem društvu, da goji a »Velesilo« naj-	štl 20 letDi kamnosek Albert H. v gostilno	Krediti na karikaeijske listine ! Ilirske tesrenine Žnideršič & Valenćič,
lekrenejie sosedstvo. Ivonečno
da •» na tej zabavi nabrali	mmmmm, p.sm
bila njegova, pac pa gostilniČarjevega brata	^	v k:iterosikoli me9to.	j zetju od 5 klg. naprej.
Josipa Polanca, kateri je to zapazil, skočil k	Hranila.	} Proti takojšnemu plačilu 2°/0 odbitek.
t?prej^ma se v pohrano vrednostne listine, zlat in	Priporočam se udani
srebrni denar iu bančni listki. Pogoje daja blagajna	Josip Lllill.
yiVodH
TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST.
TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST vseh	Pozor!
sv. i r.'a in Metcdija.
Debelost nojr. ki je vzbudila sum.
i z »Velesilo« naj-	štl 20 letni kamnosek Albert H. v gostilno	Krediti na karikaeijske listine ■ mraise testenine ^maersic ca vdieacic,
čno omeniamo še	»AU* allcgro bottaio« in tam spil polič vina.	se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih j nadalje napol-taosto in tržaške testenine prvo
J 'r.	j, • i ■ ■ * , * * . u- ■	mestih po ugodnih cenah. vrste ;n vsake velikosti, s tocco postrežbe
i 6 K za družba	Ko je pa odhajal, je oblekel suknjo, ki ni	Kreditna pisma | na dom. Na deželo pošiljam po poštnem pov-
Ko EO nekega dne ljudje zapuščali svobodno	Albertu ter ga vstavil rekoč: »Oho! Od luko, je opezil neki redar, da ima edea od-	kedaj pa je vaša ta suknja ?« Oni se je izhajajoč b zelo sumljivo debele noge in da	govarjal, da se je zmotil, a ker sploh ni	Menične nakaznice, ta de ni v pravem razmerju z ostalim	imel svoje suknje, je bilo jasno, da se ni bil p^ blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice i
Vsled tega je Polanec poklical redarja, ka-
ulico Tigor, kjer
životom. Radovedni redar je edvel meži na	zmotil, ampak da je skušal suknjo ukrasti, inšpektorat, kjer so tudi res prav kmalu,
pogodili, kaj je vzrok tisti nerazmerni debe- teri je odvedel Alberta v losti n jg. V spodnjih hlačah se je skrbno	so ga djali pod kijuč. skrival * — o k e kave. Ker pa je mež	———— priznal, da je ona kava nedovoljenim nači-	X .. . .. v .« nom d šla v njegove spodnje hlače so moža	■ ClllCC 0 pOStl V S\ZT\l[ CaSlU. odveli v zapore. Noge ao seveda hitro —	Prve sledi rednega poštnega prometa na-splahnle.	hajamo pri Egipčanih, najstarejšem -Mati, ki išče t»ioa. Neka Marija Santi	kulturnem n&rodu starega veke. Na kaki na-od Vi ima je bila prišla pred kakimi 8 leti v	čin se je ta promet vršil, ni še znano, samo Trr-. e-.už t. Tu se je seznanila z nekim de-	toliko vemo, da je imel staro egiptovski jezik lavcem, kar ni ostalo brez posledic. Ali predno besedo za »p soaonose« ter da so kurirji prese je nezakonsko dete rodilo, je njega oče	našali pisma kialja in njegovih uradnikov.
Banca d' Italia- v italijanskih lirah ali v kronah po <lnevnem kurzu.
Nt'
na
Posojila,
ne manjše od 10.000 kron
hiše, zemljišče, dedščine
KAROL OFNER
umrl. Ta »mrt je Marijo zadela tako ljuto,
Več nam je znano o uredbi poštnih
da se j« na dan pogreba hotela zastrupiti. Ali ftvari, ki jih je osnoval perzijski kralj ne k a ne prijatelj ci je preprečila nesrečno C i r (.">50 pred Krist.) Perzijsko kraljevstvo
Ulica Ca senu a štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma št v. 6.
(Posredovalci izključeni).
nakano. Ko se je dete rodilo, je je izročila neki žensai v oekrbo, da se je mogla preživljati z del m svojih rok. Pozneje je vsprejela neao eluibo v Gradcu, da-si jej je bilo težico oddaljiti se od svojega otročiča. S prvega e dobivala redno pisma od one ženske, a ona ie tej pos.ednji pošiljala denar za cs&rbo. Poiem pa je to dopisovanje prenehalo. Tedaj pa «*e je zgodilo, da je neki izdelovatelj glasbenih instrumentov v Gradcu zaprosil za nje roko in poročila sta se. Žena bi bila rada pohitela v Trst poizvedovat o svojem sinu, ali ni megla nikakor, ker ji mož (ki ni nič vedel o prejšnjem življenju) ni dovolil, kajti bil je sila ljubosumen. M*j tem je Marija povila še tri otročiče. Nedavno pa se je odločila u je svojemu možu povedala vse. In mož. ne le da jej ni ničesar očital marveč jo js še sam pozval, naj gre v Trst poizvedovat o sinu. Tako se je zgodilo. In ni prišla zastonj. Tu se jej je posrečilo poizvedel!, da je ena ženska, ki je imela otročiča, kmalu po nje odhodu v Gradec umrla, a otr< ka da je vzela sestra pokojne, ki biva mendn v Jelšanab. Marija je že odpotovala tjakaj iskat svojega sinu !
Praznoverje. Iz Pulja poročajo o nastopnem činu, k: je posledica praznoverja ljudstva : Dne 22. m. m. je umrlo v 8ti-njanu 14 mesečno dete. Te dni j-a so našli oi»i grob odprt, a truplu otroka je manjkala de«ra roka, od komolca dol. To skrunjenje
je bilo prostrano, Djegova daljava od obrežja Male Azije do Hindustana je znašala okrog 4f>(H) kilometrov.
Grški pisatelj Ksenofon, dober poznavatelj Vztoka, poroča o perzijskem poštnem prometu sledeče: Kralj Cir je ukazal napraviti jo vsej dižavi na glavnih cestah postaje, na katerih je bilo določena število konj in hlapcev. Na vsaki postaji je bil opravnik, ki je odpravljal in prevzemal došla pisma, pre-nočaval došle jezdece in konje in čile odpošiljal dalje. To odpošiljanje se je vršilo baje tuoi v nočnem času.
Drugi perzijski kralj Darij je bil več časa, preden je zasedel prestol, viši predstojnik poštnih kurirjev, kar dokazuje važnost pošte.
Poštne postaje so bile ena od druge oddaljene po do kilometrov. Med obema 1 glavnima mestima perzijskega kraljestva, Sar-dom i** Suzo, hi sta bili oddaljeni eno od druzega okolo 2500 kilometrov, je bilo na tako zvani kraljevski cesti 111 poštnih postaj. To daljavo je jezdec prejahal v 6 dneh, gotovo velika hitrost, kar je bilo možno le, ako je ves postoi organizem redno lunkcijo-niral.
Ta poštna naprava se je ohranila v onih deželah vee do srednjega veka, to je do propada države kalifov.
Grške države niso sprejele perzijske kurirne pošte, čemur je bila gotovo naj-
Zaloga obuvala.
Piazza Nuova št.
— TRST —
1.

jbbcAAsbbb^
]L
Zaloga obuvala.	H
Via delle Poste št. 3. f?
— TRST —	**
Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke.
Ugodne cene.
*
gx)OPOOOOOO
Svoji k svojim!
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv- 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
Svoji k svojim !
vec kriva politična razcepljenost Grške, mali	popolnoma propadle ; prebivalci so zbežali in
nje obseg in pa tudi lahki in živahni promet	sčasoma je kraj popolnoma opustoši!,
po mor^u. J	Cesarji eami, kakor tudi njih uradniki,
Grki so meli pismonoše in tekalce, ka-	so pošto večkrat zlorabljali in cesarji sami so
tere pa niso redno odpošiljali, ampak samo	dajali v tem slab izglerl. Tako je n. pr. cesar
po potrebi, in kateri so služili toli oblaBtni-	Kaligula za svojega bivanja v Galiji vz9l
jam koli privatnikom, Kcnjev se ti poti niso	za-se vse konje med Rimom In Galijo in ves
posluževali. Zgodovina nam poroča o veli-	promet je bil vstavljen radi tega.
kanski hitrosti teh grških poštnih tekalcev.	Te poštne naprave eo se (hranile v rim-
Tako nam poroča zgodovinar Kornelij Nepos,	skem zapadnem cesarstvu vse do njegovega
da je tekalec Tidip pritekel v enem dnevu	razpada, v vztočnem so se obranile še na-
in eni noči iz Aten v Sparto, '2'J9 kilome-	dalje v srednji vek. trov daleč, z vestjo, da bo Perzijci prodrli v
grške dežele.
Drugače, nego Grki znali so ceniti važnost poštne naprave praktični Rimljani.
Za časa republike ni bilo v Rimu državne pošte. P6ti senata, navadno sužnji in oavobojenci, so preskrbovali prenašanje vlad-
Dokazano je, da so v obče priljubljene in povsod razširjene kapljice sv. M a r ku iz mestne lekarne v Zagreba, Markov trg, najpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred ne-
nih pisem, a jemali so seboj tudi pisma in znanjmi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje male zavitke uradnikov in tudi drugih ugled- na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, n**jših oseb. Rimski vitezi - veletržci, potem Markov trg s»". 44. zakupniki davkov in državnih zemljišč, ki so bivali v Rimu, a imeli pa v vseh večih trgovskih mestih svoje filijalke, in radi tega tudi po več pismonoš, ki so prenašali tudi
privatne 1 ste. Bogate rodbine imele 83 zopet	TrgOVllia Z leSOin.
svoie osebne rote Naiboli na trlasu so bili	Cene kranjskega in štajerskega lesu v poslednjih
svoje peseone pote. i>ajDOij na giasu so u.n g ^^ postavljenefra na koIodvor v Trstu. (To so
pismom še iz sedanje Dalmacije. Tak pismo« cene po katerih plačujejo tržaSki trgovci z lesom.)
Trgovina.
noša je prišel n. pr. iz Brunduzija v Rim v 6 dneh. Pisma iz Britanije, sedanje Angležke,
eo dospela v Rim v 29 dneh. Pisma iz Afrike v Rim so potrebovale 15 do 20 dni, ker je bilo vmes morje. Za časa, ko se je Cezar vojskoval v Galiji, sedanji francozki, je pošiljal vsak dan poročila v Rim po posebnih poštnih kurirjih, ki »o potrebovali 10—14 dnij.
Ko se je rimska država bolj razširila, ni
„ I
Bukove dile (testoni) 20™m */10' */«—9
mlinci
K 96—108 1200,
„ 75—82 „ 56—60 60—66 K 52—54 _-">S
n ~ —'1	ji
„ 66—70 * —35 „ „ 82—86 -41—43
K 28—30 m3
Jelore dssfce dobre r= 25X-«n,m *n
3/.'= 19X20 */14 n storeie „ V,'= i3xu „
it	M	n ,i — 1*^X15 „ /x 4
Jelovi remeljni (morali) 70X70n,m 35X70 „ 80X86 „ 40X»» » 90X90 „ 45X90 „ 10X10 „ 11X11 n
K 44—46°/0
(taTolere) nrv. •/„' =/,—io „ 18—i8.50°/o »istr. •/,„' K 12.50—13.50°/0
več zadostovala dotedanja nedostatna poštna	<fikri) ; ; ; J	°K 66-&"m-
uprava. Vlada je morala skrbeti, da je bila Bordonali 27XS2 in naprej 8—12 m. K 26—2S m3.
v neprestani zvezi z raznimi oddaljenimi po-	Odkar smo zadnjič poročali, se cene niso spre-
r	'	menile,
krajinami. Da odpomore tej potrebi, u-tano- PovpraAanja vedno malo. kupčija neznatna. Zaloge
vil je cesar Avgust redno poštno zvezo: na 80 doro preskrbljene
vseh glavnih cestah prostrane države je po- ——______
stavil postne postaje in prometna sredstva ie«jui positi, po naše doslovno: »postavljeni konji«, iz česar je baje nastala beseda: »pošta«), preko katerih je zamogel biti v neposredni zvezi z vsemi pokrajinami.
Za poštoo službo določene naprave so se nabajaie v mestih in vaseh, a kjer ni bi'o teh, -1 bile pa navlašč postavljene.
V-e poštne naprave so ee imenovale . »postaje« in te so se zopet delile v pc-etaje, kjer bo sj samo menjale priprege, in v
■ Dr Vydro
a Vlll.^^ll
Vydrova tovarna žitne kave Praga
¥ Izvrsten okus dobi kava ako 1 I ji, pr.mešate	■
VYDR0VE ŽITNE ---KAVE - - -
Poskusite ! Poštna 5 kg pošiljka 4- K 50 h franco.
Vydrova tovarna žitne kave Praga
K g po- t
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
J
Varstvena znamka: SIDRO.
<
> LINEMENT. CAPSIGICOMP. <
^ iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod pr-ljubijenega domačega zdravilu ua se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var stveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.
) RlcUterieva lekarna pri zlatem 1 m ? Pragi
I. EUzabetlue nlioe 6t
)
+
Fran Cegnar
uradnik pri ,.Assicurazioni Generali"
je predvčerajšnjim zvečer umrl, previden 8 tolažili s v. vere.
Podpisani dajejo v imenu druzih sorod-poetaje, kjer so bili tudi prostori za preno-	.. ..
■> ' •>	1	1	nikov, prijateljem in znaacem na zaaoje to
oišča. Prve eo bile narazen ena od druge j neaadomes{DO izgubo
Ženski ostanki dražega pokojnika se pre peljejo k večnemu počitku danes, v ponede jsk «lne 7. t. m. ob 4. uri p »polu jne iz niše žalosti ulica Romagoa št. 99/114.
TRST, 5. marca 1904.
Ema. soproga.
druge
dan hoca. Ta razdelitev je bila uvedena sčasoma po vsej rimski državi.
Promet na teh postajah, na katerih je bilo du 40 konj in mfzgov z določenim številom voz, so oskrbovali poštarji, katerim so >ili podrejeni hlapci, poganjalci mezgov, živi nozd ravni ki in postni sluge.
Velik dohod
snovij za možke in
ženske obleke same novosti.
Bogat izbor
drobnarij za krojače
Naslednik !R. HITTY
Alojzij Galperti
TRST
Barriera veecliia 13.
4 pare čevljev za 5 K
Vsled nakupa ogromne množine obu vala in neke konkurzne mase prodajam le ne koliko čaea po umazani ceni 1 par možicih in 1 par ženskih črn h čevljev za vez&ti z močno nabitim podplatom, nvdalje 1 par m »škili in 1 par ženskih modernih čevljev. VTsi ti 4 pari eo najnovejše mode. močni, gorki ii» pripravni 7.3 zimo ter veljajo le 4 krone. Počili 1® r»rnti prpdpln§,lu **li povzetju A. GrELB. KKAKOV 40/3 — Za naroftt«. zadostuje dolgost stopala. Zamena dovoljena ali denar nazaj ako ne bi ugajalo.
Prodajalnica izgotovljenih oblek
„Alla Citta fli Trieste"
tvrdke
EDVARD KALASCH
Via Torrente št. 40	K
nasproti gledališču „GOLDONI" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V* prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor r> o 1 j s i h in navadnih snovij. VELIKI IZBOR
X izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki ee na-pravijo po meri. Avtorizovana krojačnlca.
XXKXKXKKXKKXKKXX

10 kron na dan
si zasluži vsakdo lahko in pošteno. Povpraševanja na Winter & Nagy, Buda-pestT IV. Ungargasse 6.
Viktorija, mati.
V I. zagrebškem vcvjaško-pripravljalnem zavodu (-ola in internat) Berialavićeva ulica štev. 12. se začenja 1. marca t. 1. 7 mesečni
letni glavni tečaj
za one mladenče. koji žele zadobiti pravico za jednoletnega prostovoljca.
Program brezplačen.
Za nadziranje prometa eo bili nastavljeni Edvjn? Erne§ ^ Manja Ema E(jvard Qtroci poMbni nadzorniki, ki so vedno potovali in	Viktor, Avgust Ivan, bratje.
,h <ntra prenašal cesarska povelja do pred- Frančjška Forg, Avgusta. Marija, Hermila stojnikov posam ćaih pjkrajin in naobratno. |	tašča.	svakinje.
Glavna opera rimske države je bila vojska :n v vojski sami pa zopet telesna strgža cesarjeva. Zato je bil vsakokratni |»oveljn k te fctnže <b enem tudi vrhovni predstojnik rimske pošte, ki je imela v prvi vrsti služiti pol.tičuim vojaškim namenom.
Za prevažanje oseb eo služili ježni konji in potni vozovi, v katere je bilo vpreženiii, z ozirom na letni čas, 10—konj oziroma mezg v. Kabili so pa tudi lahke d*oiele*ne rozove z dvojico vpriženih konj.
Za pievažanje blaga, izlasti državnega denarja in potrebščin za vojsko, £0 služili vozovi z lesami (lojtrance), katere je vleklo 4_s volov; sc:r so se posluževali tudi drugačnih težkih vozov.
Državna rimska pošta je prenašala v po četku samo osebe in blsgo v poslih ce«arja ali države. Še le pesneje se je dovol.la iz posebne milosti osebam iz cesarjeve bližine m visokim uradnikom svobodna vožnja na državnih poštn h vozeh.
Za rabo te državne pošte niso pa potniki plačevali nobenih pristojbin ; za vse na prave prometnih sredstev, vziržavanje postaj in prenečevanje potnikov je morala skrbeti obč na, v katere področju je stala poštna pjetaja in mestni poglavarji so živeli v večnem prepiru s poštn mi predstojniki radi veino vtč h zihte*\
Deistvo, da so morale posamične občine <ame vzdrževati peštne naprave, je bilo ta njih veliko breme in je ieasoma poatalo neznosno v toliko, da so take cbČine gmotno
Humoristično-satirični tednik
„Škrat"
izhaja v Trstu redno vsako soboto.
Naročnina za vse leto 6 kron. Novi naročniki dobijo se vse letošnje številke. — Zahtevajte brezplačne šte vilke ua ogled!
Posamične številke se prodajajo v tobakar-nah po 10 stotink.
1'žiraiii znak na zamašku
? varstvo	MATTONIJA
prati ([GSj^ ffiBaMMer ponarejanju	W Sauerbrunu.
mr Zaloga
izvozno-marčne (Ejiport-Marzen)
in vležane (Lager)
Izgubil
v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi
se je
temnorujav levski pes „Fido",
leto star. Okolu vrata ima močan pas in na prsili belo piko. Kdor bi vedel, kje se nahaja, naj blagovoli to naznaniti Ivanu Ootarju v Komnu ali pa privesti psa v Komen, kjer dobi pri-
merno nagrado.
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu.
Zaloga Jtfattonijeve giesshublcr
vedno sveže kisle vode
po zmernih cer ah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti št. 9 in 10.
Najboljši in najpopolnejši
glasovir j i (p tanini)
se vkupijo najceneje proti takojšnemu pači u ali na mcseeue oboke <ti»<U na deželo) nepo-seduo tovanarju
HENRIK BREMITZ-u
c. kr. dvornem založnikr glasovirjev (pianinov)
v TRSTU, Borzni trg št. 9.
Svetovua razstava t Pari™ 1903. najviije odlikovanje Avatro-Ogerske za glasovirjt;.

ZOBOZDRAVNIK
Um?, M Dr.
v TRSTU
ulica S. Antonio št. 9. II. nadstr.
Z mestnim pudrom ,,Unique
gospe Oiseau, se zadobi najlepše polt. Cena škatljici K 1-.20 in 2.40. Zavitki po 60 st. v pismu.
Zalogo ima IVAN KAINER	T	luul	t
— Gradec, Bahnhofgurtel številka 67. — ORDINIRA od 9.-12 predp, 3—5. popol >
^ Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom
srebrom In zlatom. ^ I.deluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zoborje.
V novi prodajalnici pohištva
uilici Madonnina št. 15 u Trstu
Uradnika
sprejme »Posojilnica v Kopru z letno
U •	in 1« plačo 1440 Iv. Prošnje opremljene z
se nahaia na izbero okvirja in zrcala i	v	■» * .J
J	dokazi o dosedajsnem službovanju, sta-
rosti in sposobnosti poleg slovenščine, tudi italijanščine, je vložiti pri odboru iste do ol. marca 1904. Prosilci z kavcijo imajo prednost.
po konkurenčni ceni.
Andrej Vouk.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica v Celovcu.
Kupuje in prodaja
TM Trate rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, vatat, novcev in deviz.
[Promeće izdaja k vsakemu žrebanja.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zamenjava in eekomptnje
izžrebane vrednosti.e papirje in vnovćuje zapale —	kupone.	-
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni —	I zeru b!	■-
V-i''u?ule in divinkuiuje vojaško ŽQn?tnlnake kavcije. TCmlcompt in inkaaMo m**7tic-	JB®?""	i« naročila.
Podružnica v Spije tu
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -	dne vzdiga.	--— -
Promet ■ Čeki in nakaznicami.
i/C Svoji k svojim
O B U V A L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Rinnione Aflriatica tli Sicnrta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Slaroica 11 resen: infln dne 31. iecectir 1892.:
Glavnica društva..... gld.	4,000.000-—
Premij na reaerva zavarovanja na
življenje....... „	13,32t> .346 9
Premijna rese rva zavarovanja proti
ognju........ „	1,632.248-22
Premij na rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju..... „	49.465*07
Rezerva na razpolaganje . . _	500.000-— Rese rva zavarovanja proti preini-
njan-u kurzov, bilanca (A) . „	333.822*42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) „	243.331*8 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „	500.000*— Občna reserva dobičkov . .	1,187.164*86 l'rad ravnateljstva : Via Valdirivo it. 2, (v lastni hi*i.;
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra it. 2.
(Vogal ul. Torrente.)
Zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Veliki izbor snovij za obleke, ki se po mer jzgotovijo v lastni krojašnici.
Bogat izbor površnikov, sukenj, havelokov po jako nizkik cenah.
PODRUŽNICA;
, ALLA CITTA Dl LONDRA1
ul. Poste 11UOVC Št. S. (vogal ul. Torre bianca)
JAKOB BAIVSBIC
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in naj fine jega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita. ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni.
Anton Skerl
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in petje
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Specijeiiteta:
Priprave za točenje piva. • NB. V olajšanje nakupovanja prod« ^ia1" opredmeti tudi na mesečne obroke
Kašelj - Ka.ta.ri
Dobroznane katramnate paštilije Ravasiai, koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškega katrama. imajo same na sebi rmdicinaluo moč, dobro zdravijo vnakovr-ten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in
črevesne zasližmja.
Ena skatljica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom ..Ravasinia ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po pošti pošilja proti povzetju najmanj 3 Skatljice.
Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu.
Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah: Antoviazzo Skedenj, Biasoletto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caaerma, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenburg trg S. Giovanni, Picciola Barr. vecchia, Serravalo ul. Pešce, Suttina Corso, Viđali dr Vardabasso pri sv. Antonu nov.; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na. REKI : Prodam in Scliindler. in v glavnih lekarnah v
A vstvo-Ogerskej.
Martin K rže - Trst
Trir S. Giovanni št. 1. ^ms
Priporoča svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od p( rcelana, zemlje, emajla, kopitarja, ali cinka, ca.lalje posamenterije, kletke itd.
Za gostilničarje pipe, krogle, zemljeno in ptekleno posodo 7a vino.
aC1 Razpošilja na deželo.
Zaloga kuhinjskih in kletarakih po trebsčin od leca in pletenin, š <afov, brent. čebrov :n kad, todčekov, lopat, reset, sit in vsakovrstnih košev, jerbasov in metel ter mnogo drugih v to ttroko upadajočih predmetov.
Postrežba na dom.	Cene zmerne.
Pri svetem Antonu Padovanskem.
Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipovpovsem umetniškega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih.
Lastna delalnica pianet, dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev mtšmh srajc itd. Izvršujejo se tudi vsakovrstne vezni ne, zastave itd.
Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, krjžcev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadaiočih k bogočastju, izvršijo ese vt-zanja (ncami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr.
Zaloga ruisalov, ritualov, diuruov ter brezštevilno drugik uitšiih knjiži", s vtčdn»kov,svetiin, ke:huv in ciborjev ^e srebrn.m pokrovom.
Popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričati so o ugodnih cenah.
Znlitcvm nnj se brezplačni cenik.	—
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST
priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito, kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo.
Cenike na zahtevo franko.
MoicIlltaiČO slovenska zaloga in tovarna naJoIalDjod pohištva Andreja Jug v Trstu, ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-a tirnega poišhtva.
Andemo de Franz.
V dobroznani gostilni »Andemo de Franz«-
v ulici Geppa št. IG.
se toči:
o vipavsko belo.....po 44 nvč-
tstza na dom.......»40 »
istrski teran I. vrste	. » 41) »•
za na dom.......»32 »
nad 10 litrov......»	»
Priporoča se krčmarjem in trgovcem zi prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so Vf.iuo topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta v-ak večer do polnoči.	Udani
Josip Furlan,
krčmar.
TRST
ul. Paduina 19.
TRS f
HI
L
nadomeščajo popolen orkester ter so zelo pripravni za restauracije in druge javne shajališča. Te orkestrone izdeluje jedna najboljših tovarn.
= koje zastopnik v TRSTU je	=
HENRIK FONDA, ul. Solitario 16.
Plačuje se takoj ali na na obroke. -
£
AVIANO & SCHEGA
tovarna šcetk in copičev Prodaja na debelo in drevno.
Uirodue cene. TRST — ul. Paduina 19. _ TRST
OOOOOOOOOOOGOOOO
Pavel G-astucrirtli
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga pohištva, popolnih sob.
Dunaj — Trst.
Železno pohištvo, zrcala j/. Belpi •• — Podobe v izboru in tapetar ja. — Ure šivalni stroji za dom in obrt po najugo.i m jaib |cenah.
podpirajte družbo Cirila in jftetoda!
SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
vpisana zadruga z neomejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7.. I. nadstr^
v lastni hiši.
---
Najboljše sredstvo za čistiti vsako fino __ obuvalo. Rumeno ali ^ črno.
Najbolj se pripo- "j. roča za Zoxcalis, Oscaria. Chevre- ^ aux in lakirane ^ čevlje.	^
Hranilne vlo^e sprejemajo se o i v^n^a će tudi ni član društva in se o:»f^4tu-jejo po 4:°/0, ne da bi ae odbijal r -ntn. davek.
lila dajejo se sauio članom iu .•?! -ir menjice }>o 6 °/0 in na vknjižbe p > ol/s°/a Craduje vsaki dan od y. tlo 1 J. ure «i ,t> ,1. in od do 3. ure popol. raz ven ne ltii_ in praznikov.
Stanje Hran. m leta 1902. Kron 1,479.006 Poštuo-kaii. racuii 3tv '331.315.
Zaloga belgijske platenine, namiznih predmetov ter bombaževine
PETER KLANSK I! TRST
Piazza Nuova (Gadola) št. 1.
Ciple - Pletenine - Nopvice - Spodnja oblačila - Tapeti - Pokrivala.	Posebnost: oprava za neveste.
■ ■

HHHH KKKA