Listek. 765 jih napisali Scribe in njega tovariši; marsikaj v nji je izdelano površno, dokaj stvarij je tudi neutemeljenih. Najboljša je še naloga grofice Autrevalove, katero je prav srečno predstavljala gospa Borštnikova. Druge naloge so se izvrševale kolikor toliko dobro, samd da je nekatere igralce cesto zapuščal spomin. Gospa Danilova nam ta pot ni ugajala kaj prida. Predstava dne" 22. listopada: ,,V vodnjaku". Opera v dveh delih. Spisal R. S. Poslovenil Fran Gerbič. Uglasbil Viljem Blodek. — Opera ,,V vodnjaku" se je predstavljala že večkrat, vender toli dobro še nikoli. Igralno osebje (gospodičina Da-neševa, gospd Gerbičeva, gospod Štamcar in gospod Bučar), orkester, moški in ženski zbor, vse je proizvajalo svojo nalogo tolikanj skrbno, da je bila ta predstava izvestno najboljša izmed vseh dosedanjih naših opernih predstav. O ljudskem štetji leta 1890. Po dunajski »Statistische Monatsschrift« se je naštelo koncem minulega leta v tostranski državni polovici prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom 1,176.535 duš proti 1,140.304 prebivalcem leta 1880., tedaj se je pomnožilo v absolutnem številu za 36.231 duš, ali za 3"i8°/0. Izmed teh šteje Kranjska 466.257, Štajerska 400.367, Goriška in Gradiščanska 135.036, Koroška 101.030 in Istra 44.390 prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom. „Bilder aus Krain I." Im Gebiete der Steiner Bahn, von Johann Sitna, illu-striert von Ladislaus Benesch. Nedavno je izšla pod tem naslovom v zalogi Bambergovi lična knjižica, kateri je namen, seznaniti domačine in tujce z lepotami naše Kranjske. Znano je, da celo slaba podoba bolje predočuje vsako stvar, nego najlepši popis. Zato je tudi ta knjižica bogato okrašena z ilustracijami, katere je izdelal znani naš rojak L. Benesch. Seveda moramo težišča tej knjigi iskati v ilustracijah; namen tekstu je le nekako spremljati razne podobe in omenjati, v katerih krajih je ta ali oni prirodni prizor, ta ali ona slikovita pokrajina. Ilustrator mora imeti popolno slobodo narisati, kar se mu vidi slikovito in lepo, sposobno za podobe. Seveda ima časih malo uspeha; v nekaterih krajih ne dobi lahko stvarij, ki bi bile vredne, da se narišejo; od tod prihaja, da niso vse ilustracije jednake maleriške vrednosti, da umetnik ni vseh izdelal z jednakim zanimanjem in jednako veselo. Ako primerjamo n. pr. »Pogled s Straže« na I. strani, »Okrešljevo kočo« na 9. strdni, grad »Vevče« na 68. strani, »Na Kranjskem zidu« str. 84., »Grapo v Predoslji« str. 147., »Ostrico« str. 167., slikam »Kolodvor Jarše-Mengiš« str. 25., »grad Goričane« str. 73. »samostan Velesalo« str. 177. i. t. d., iz lahka presodi vsakdo, da so te slike jako različne vrednosti. Toda v obče moramo reči, da so res lepe in da v nas še ni izšla knjiga, ki bi imela jednako dobre in poleg tega izvirne slike. Dokaj zanimivejše bi bile seveda, ako bi ne bila vseh ustvarila ista roka, -. zakaj kolikor več umetnikov, toliko več raznoterosti in zanimivih posebnostij. Jako majhna oblika umetniku tudi mnogo zožuje meje". Temu nabranemu umetniškemu gradivu je bilo pisatelju pridružiti primeren tekst. Naloga ni bila lahka, ako pomislimo, kak6 tesne so bile meje, katerih ni smel prekoračiti, pač pa naj bi toliko krajev in stvarij popisal v prijetni obliki. Tekst ima še dokaj lepe popise raznih krajev, žal, da le po nekod, in kar je sosebno zanimivo, iz knjige se vidi, da pisatelj dobro pozna vse te kraje, da jih je sam prehodil in da mu ni bilo treba zajemati iz tujih virov. Vender bi bilo izvestno živo potrebno opisati tudi kamniške planine, kakor sploh v knjigi pogrešamo marsičesa, kar bi ji ne bilo na škodo. Akoravno se tekstu upravičeno lahko oporeka, da bi bilo možno spisati dokaj boljšega, ima vender izvirnost zase, in to tudi ni brez cene. Splošno moramo priznati, da je knjižica interesom naše dežele koristna in vzpričo popolnoma izvirnih ilustracij ne predraga. Morda se založniku posreči, druge oddelke, katere na- 766 Listek. merja še izdati, poslati mnogo dovršenejše v svet; tem večji bode potem njega uspeh v vsakem oziru. ( y. »Nova hrvatska zabavna biblioteka«. Prejeli smo 4. in 5. zvezek te knjižnice, katero izdaja knjigar M. F. Strmecki v Zagrebu. Četrti zvezek obseza izvirno povest -»Mtraz«, spisal Stjepan Sirola, peti zvezek pa životopis slavnega potovalca Stanleya in njega potovanja po osrednji Afriki, francoski spisal A. Burdo, položil dr. A. Herzog. O prvi knjigi se kritika ni izrazila kaj pohvalno, ker je v marsičem nedovršeno delo in ker pisatelj opisuje stvari, ki prav za prav ne sodijo v povest. Da je vseskozi preprosta snov skrčena za polovico in da so izpuščene mnoge banalnosti, katere čitamo v dvogovorih, čital bi se »Miraz« izvestno lepše. Značaji niso risani do cela točno; ne vemo n. pr. zakaj stari Tuček tolikanj sili lahkoživega Alfreda, da bi se oženil z njega hčerko Adelo, ko vender pozna malovredno življenje njegovo. Konec bi bil lahko drugačen — zakaj li mora uboga Adela končno še umreti za sušico? Navzlic obilim nedostatkom »Miraz« vender ni pisan brez nadarjenosti. — Dokaj bolje nam prija peti zvezek »Zabavne biblioteke« , in radi ga priporočamo čitateljem svojim. Potovanje Stanleyevo je opisano tolikanj prijetno in živo, da se bere kakor zanimljiva povest; žal nam je samd, da kaze" knjigo marsikateri jezikovni pogreški. — Oba zvezka se dobivata mehko vezana po 60 kr,, trdo vezana po 1 gld. Osebna novica. Akademija znanostij v Monakovem je imenovala prof. dr. V. Jagiča na Dunaj i za svojega pravega člana. Češka narodopisna razstava. V Pragi se je sestavil odbor, da priredi leta 1892. v Pragi narodopisno razstavo, v katero se bode vzprejelo vse, kar se dostaje minulosti in sedanjosti naroda češkega na Češkem, Moravskem, v Sleziji in na Ogerskem. Razstava bode razdeljena na 14 odsekov: 1. odsek za antropologijo in demografijo; 2. za zemljepisno statistiko; 3. za javne naprave; 4. za jezikoslovje in tradicijonalno književnost; 5. za biblijografijo; 6. za stanovališča; 7. za priprave in pohišje; 8. za kostume; 9, za narodne običaje; 10. za hrano; II. za dekorativne umetnosti; 12. za glasbo in ples; 13. za pregled; 14. za novinarstvo. — Pojasnila dajeta gg. dr. Ludor Niederle (Ječna" ul. 29) in E. Kovar (Soudni ul. 3), oba v Pragi. »Zlata Praha«, ta prekrasni češki ilustrirani list, prestopila je dne 20. m. m. v deveti letnik svojega izhajanja. Vseletna naročnina ji znaša za avstrijske dežele gld. 9*50, polletna gld. 4*75 , četrtletna gld. 2-38, razpošilja pa se ali v tedenskih zvezkih, obsežnih po 12 strani), ali v štirinajstdnevnih zvezkih, zloženih od dveh tedenskih številk. Naročniki »Zlate Prahe« imajo tudi pravico do posebnih premij, katere je moči dobiti za majhno doplačilo. Doslej so se izdale te premije: Brožikov »Mister Jan Hus na koncilu kostniškem obsojen na smrt«, Vešinova »Slovaška svatba", Hettešov »Kralj Jurij Podebradski«, Jansov »Mojzes na gori sinajski« in Liebscherjeve slike: »Hej Slovani«, »Kje dom je moj« ter »Jan Žižka pred Kutuo Goro«. — Izborni zabavnik češki priporočamo v obilo naročevanje vsem Slovencem, veščim češkega jezika, zakaj »Zlata Praha« se tako po vsebini kakor po ilustracijah lahko meri z najboljšimi listi drugih ndrodov. Marekovičeva »Ruska biblioteka«, katera je morala prestati zaradi različnih neugodnostij, izdajala se bode zopet. Dosedaj je izšlo II zvezkov, ki obsezajo I.— 7, »Djela grofa Lava Nikolajevica Tolstoja« v prevodu A. Harambašiča, 8. — II. »Djela F. M. Dostojevskoga«, (»Ujakov san« v prevodu Milana pl. Marekoviča in »Biedni ljudi« v prevodu Nikole Kokoloviča). Cena zvezku 25 kr., za dijake srednjih in višjih šol 20 kr. Naročnina se pošilja pod naslovom: Milan pl. Marekovič, izdavatelj »Ruske biblioteke«, Bregi kod Ivaničgrada, Hrvaško.