PRIMORSKI DNEVNIK PoMnina plačana » gotovini i• Abb. postale 1 eruppo (.>6113 4110 UT Leto XXXVII. Št. 291 (11.113) TRST, četrtek, 10. decembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do t. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO VČERAJŠNJEM NOTRANJEM PREVERJANJU V VLADI Spadolini potrjuje vse izbire glede postavk finančnega zakona Nedotakljivost zgornje meje primanjkljaja je zagovarjal tudi na srečanju s sindikati glede delovnih pogodb za državne uslužbence RIM — Po krajšem premoru od konca preteklega tedna se je včeraj obnovila razprava o gospodarski politiki vlade na vseh ravneh. Osrednja točka je seveda vprašanje finančnega zakona in državnega proračuna, ki bi morala biti po ustavi odobrena pred koncem leta. Navzlic precej optimističnim komentarjem predsednika vlade Spa-dolinija pa ni videti, da bi niti včerajšnji dan vcepil postopku nekaj pospeška, tako da je kaj lahko napovedati, da bo tudi v prvih mesecih prihodnjega leta mogla vlada poslovati zgolj z «začasno u-pravo*. Po precejšnjih razprtijah, ki so bile prišle v preteklih tednih na dan med samimi člani vlade, je včeraj Spadolini zbral pred poldnem pristojne ministre na «delov-no kosilo», ki so se ga udeležili poleg finančnega ministra Formice še odgovorni za zaklad Andreatta, za proračun La Malfa, za industrijo Marcora, za delo Di Giesi in za zdravstvo Altissimo. Po dveh urah zaupnih pogovorov je Spadolini izdal uradno sporočilo, ki zatrjuje, da so izrazili »soglasno željo* po čimprejšnji odobritvi finančnega zakona v obeh zbornicah Iz skrbno izpiljenega sporočila izhaja, da so na seji potrdili prvenstveni smoter zajezitve inflacije, glavno sredstvo pa ostaja določitev zgornje meje primanjkljaja, ki ji je treba podrejati vse proračunske izbire. Ohranitev te «strehe» naj b; tudi pogojevala postopno uvajanje manj restriktivne denarne politike. vzporedno z doseženimi postopnimi znižanji ravni inflacije. V tem primeru bi mogla vlada odrediti znižanje bančnih obresti, kar bi omogočilo nov vzgon gospodarskega razvoja. Sporočilo na koncu zagotavlja, da bo vlada storila vse napore za dosggo soglasja družbeni i sil, toda lc v ozkih možnostih manevriranja, ki jih dovoljujejo javne finance.» Uradno sporočilo je dokai žago netno, ker ne navaja niti ene številke. minister La Malfa je pa po sestanku zatrdil, da so v bistvu potrdili vse postavke finančnega zakona, vključno z najvišjim možnim primanjkljajem 50.000 milijard lir in z novim skladom 6.000 milijard za investicije, kot tudi vsa rezanja po socialnih postavkah. Predsednik vlade ie nate spre jel na sedežu senata kjer je sledil proračunski razpravi, najvišie zastopnike sindikalne zveze, s katerimi se je pogovarjal o obnovi delovnih pogodb za 2.400.000 državnih uslužbencev. Tudi na tem srečanju je Spadolini neomajno vztrajal na potrebi po zadrževanju poviškov pod ravnijo predvidenega 16-odstotnega višanja inflacije in v okviru določene «strehe» Drimanj-kljaja ter pozival Lamo. Benvenu-ta in Mariniia (CISL) na omeje vanje zahtevkov. Sindikati na so vztrajali na nujnosti odobritve okvirnega zakona za obnavljanje de lovnih pogodb javnih uslužbencev, tla bi se izognili zamudam ob odo bravanju vsake delovne nogedhe za ! posamezne stroke s posebnim za-1 kenom. Posebej so sindikalisti opozorili j vlado, na nevarnost popolnega kao j »a. ki bi lahko nastal no krivdi avtonomnih cehov, če bi nujno ne obnovili delovne pogodbe železničarjev, ki je zapadla že konec lanskega leta. Sinočnje srečanje je služilo le za prvi pregled široke problematike,, ki ga bodo nadalje-, vali prihodnji torek, ko bosta La ma. Carniti in Berivenuto sooročilh po vsej verjetnosti vladi tudi enoten predlog sindikalne zveze glede omejevanja stroškov za delovno silo. o katerem bodo odločali v pa nedel.iek na seji enotnega tajništva. Medtem so včeraj senatorji samo ** vrnili 13 spreminjevalnili predlogov radikalcev glede povečanja državne pomoči revnim državam za J.000 milijard na račun stroškov za vojsko m prešli k obravnavanju še le 4. člena finančnega zakona, ki določa povišanje kolkov, državnih koncesij, avtomobilskih taks in davčnega predujma. SENAT SE JE POKLONIL NJEGOVEMU SPOMINU POGLOBLJENA RAIPRAVA NA POSVETU V PROSTORIH SKUPŠČINE SRS Danes bodo pokopali Dosledno je treba uveljavljati dvojezičnost na narodnostno mešanih področjih Slovenije ” 1 t Bistvenega pomena skrb za šolo: dvojezičnost pomeni, da morajo vsi prebivolti poznati oba jezika - Pri družbenogospodarskem planiranju upoštevati potrebe narodnosti sen, Ferruccia Parrija Na stotine državljanov je počastilo Parrijev spomin RIM — Italijanski senatorji so s petnajstminutno prekinitvijo dela počastili spomin preminulega dosmrtnega senatorja Ferruccia Parrija. V začetku seje senata jeTom-maso Mor lino med drugim dejal, da se Italijani spoštljivo klanjajo svetlemu liku neustrašnega sovražnika sleherne diktature, vztrajnega branilca demokracije in borca ter pobudnika italijanskega odporniškega gibanja. Morlino je prebral tudi brzojavko, ki jo je predsednik senata Fan-fani poslal Parrijcvemu sinu in v kateri izraža žalost italijanskega 6enata. Fanfani bo počastil Parri jev spomin na eni prihodnjih sej senata. Pred tem je Morlino poročal senatorjem o umoru karabinjerja Ra-dicija in policijskega agenta Capo-bianca. Obema družinama in pa pripadnikom varnostnih sil ie pred sednik Fanfani poslal sožalne brzojavke, v katerih jim je -zagotovil sočustvovanje senata ob smrti dveh žrtev podlih terorističnih napadov. Spominu senatorja Parrija se je včeraj poklonilo na stotine preprostih ljudi, pa tudi pripadnikov sodstva. političnega življenja, bivših partizanov. Pred krsto Ferruccia Parrija. ki je bila v pritličju senata, so se ustavili predsednik u-stavnega sodišča Elia, podpredsednik višjega sodnega sveta De Ca rolis, rimski vikar Ugo Poletti, rimski župan Ugo Vetere, jugoslovanski veleposlanik Marko Kosin. Med predstavniki političnega življe nja naj omenimo tajnika KD Pic-colija, socialista Riccarda Lombar dija. ministre La Malfo. Colomba in Balzama, nekdanjega predsedni ka senata Spagnollija. Komunistična partija ie sporočila, da se bo oogreba, ki bo danes ob 16. uri in ga bo neposredno prenašala italijanska televizija, udeležila delegacija. ki jo bo vodil tajnik Enrico Berlinguer in v kateri bodo še Na-politano, Perna .Natta in Arrigo Boldrini. ...M...............in.umllHHlllllllllimli............................ KONČALA SE JE DOLGA ODISEJADA LIBIJSKEGA cBOEINGA 727» ŠIITSKI ZRAČNI GUSARJI SO SZ V BEJRUTU SINOČI PREDAH SIRSKIM ZELENIM ČELADAM Na bejrutsko letališče so se vrnili po deseturnem postanku v Teheranu, kjer so iranske oblasti seznanili s svojimi zahtevami BEJRUT — Sodeč po vesteh, ki prihajajo z bejrutskega letališča, kamor je sinoči ponovno prispelo ugrabljeno libijsko letalo, še je skoraj tridnevna odisejada srečno končala. Trije ugrabitelji sn .predaji trditvah jetnik Oadatijevega libanonskim oblastem in so jihzej ^ima. je bržkone vplivalo -pri vzeli v varstvo pripadniki sirskih zelenih čelad. Do pozitivnega razpleta je prišlo potem, ko so zračni gusarji dosegli, da so na bejrutsko letališče prispeli predsednik libanonske vlade Shafiq IVazzan, vodja šiitskih oboroženih oddelkov Nabih Beri. sestra imama Muse Sadra Rabaab in bejrutski mufti Abde Amir Kabalan. Sodeč po prvih vesteh pa je glavno vlogo pri prepričevanju in predaji zračnih gusarjev odigral vodja gibanja A-mal (šiitski oboroženi oddelki) Nabili Beri. Za sedaj ni še znano, kakšni so bili pogoji za prodajo, a že samo dejstvo, da so z ugrabitvijo libijskega letala vzbudili zanimanje svetovne javnosti nad usodo izginulega imama libanonskih šiitov Muse Sadra, ki je po njiho- re-po- zitivnem razpletu. .Bržkone so skušali zračni gusarji še kaj iztržiti, a če jim to ni uspelo med 10-urnim postankom na te heranskem letališču Mahrabat, je malo verjetno, da so to iztržili v Bejrutu. Trije zračni gusarji, sedaj so znana tudi njihova imena: Ham-zi, Munir in Ali, so namreč pred-sinočnjim odleteli iz Bejruta v Teheran prav v upanju, da bi jim i-sta verska pripadnost in nekdanje prijateljstvo med Muso Sadrom in Homeinijem zgladilo pot pri njiho vili zahtevah. Odleteli so V Teheran, kljub temu da bejrutske obla tiiiiitiMiiniitii im iiiimiiiiii»imiiiiimiiiiiiiiiiiiiMi*Hii»Mmuiiiiiiiiiii»itii»iiiii»*iiiMi»iiiiiiii»iiu»iM imiiin Nadaljuje se razprava o posebnih pooblastilih vladi Kompromis edina rešitev za težave poljske družbe Pri mas Glemp se je ponovno sestal z Vlaleso - Jaruzel-ski bo še ta mesec odpotoval nu pogovore v Moskvo VARŠAVA — Poljska Cerkev nadaljuje svojo ofenzivo v iskanju kompromisnih rešitev med neodvisnim sindikatom Solidarnost ter vlado, in PZDP. ki naj zaustavijo se-dahje naraščanje napetosti v poljski družbi in omogočijo obnovitev pogajanj o fronti nacionalnega sporazumevanja. V tem okviru se pri-mas‘ Glemp 'zavzema za nov tristranski vrh med njimi. Jaruzelskim in Waleso, na katerem naj bi se voditelji treh najpomembnejših poljskih družbenih sil pogovorili o položaju v državi in še posebej o po trebnih ukrepih za prebroditev sedanje gospodarske krize, ki je glavni vzrok razkrajanja družbenopolitičnega sistema. Na tem vrhovnem srečanju bi se morali seveda sporazumeti tudi o vprašanju, ki je postalo zadnji teden jabolko sporo Alternativni dokument KPI za ozdravitev gospodarstva RTM - Odprava dvozborničnega ustroja parlamenta, preureditev mi nistrstev in državnih podjetij, nov vzgon načrtovanju, boj proti infla-cij ob ohranitvi kupne moči plač, finančna reforma za krajevne u-prave, za zdravstvo in skrbstvo, Prilagoditev šolskega sistema in znanstvene raziskave, so osnovne smernice alternativnega družbenogospodarskega načrta, ki ga je KPI dolgo pripravljala in ga je objavila včeraj na posebni tiskovni konferenci. Pri orisu 16 poglavij obširnega dokumenta so člani vodstva KPI Chiaromonte, Natta, Reichlin in Co-lajanni naglasili, da bodo ta načrt predložili v razpravo članstvu, a da je namenjen tudi vsem naprednim silam države, zlasti levičarskim in v prvi vrsti PSI in sindikatom. s katerimi namerava partija začeti posvetovanja. KPI je torej odprta do prispevkov teh sil, saj ima dokument namen postati < Številne spominske svečanosti v počastitev ustreljenih junakov Osrednja svečanost bo na openskem strelišču v nedeljo ob 15. uri Svečanosti v priredbi SKGZ, KPi, SSk in Slovenskega stalnega gledališča t.m., ob la. uri v priredbi Vsedržavne zveze političnih preganjancev, Vsedržavne zveze partizanov in Zveze bivših deportirancev v nacistična taborišča oziroma skupnega pripravljalnega odbora. V imenu odbora bosta govorila Milan Pahor v slovenščini in eden od obsojencev na procesu Giovanni Posto-gna v italijanščini, predsedoval pa bo domačin Miro Kapelj. Pevski zbor bo pel žalostinke. Slovenska kulturno - gospodarska zveza prireja spominsko svečanost v ponedeljek, 14. t.m., ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. Tudi tu bo imel nagovor Milan Pahor, ravnatelj odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu, izbor borbenih in narodnih pesmi bo izvajal moški pevski zbor »Vasilij Mirk* s Proseka -Kontovela, z recitacijami bodo sodelovali člani SSG. Slovenska skupnost se bo oddolžila spominu žrtev drugega tržaškega procesa s svečanostjo, ki bo jutri, v petek, 11. t.m., na njenem sedežu v Ul. Machiavelli 22 v Trstu. Spominski govor bo imel pokrajinski tajnik stranke dr. Zorko Harej, brali bodo zadnja poslovilna pisma u- KRIŽA V LADJEDžLSTVU IN ULIIARSTVU DANES V TRSTU MANIFESTACIJA DELAVCEV IZ VSE DEŽELE F-JK S protestno manifestacijo po mestnih ulicah v Trstu bodo delavci la-djedelstva in železarstva iz vse dežele Furlanije - Julijske krajine — omenjeni kategoriji bosta stavkali 4 ure v okviru dopoldanske delovne izmene — danes ponovno opozorili krajevne, deželne in vladne organe na nevzdržnost položaja v obratih z državno soudeležbo. Kriza, ki postaja iz dneva v dan hujša in ki grozi s skorajšnjim vpisom večjega števi la delavcev v dopolnilno blagajno, je zajela zlasti ladjedelnico Ital-cantieri v Tržiču, Tovarno velikih motorjev pri Boljuncu in Tržaški arzenal - Sv. Marko, težave pa se zaostrujejo tudi v drugih obratih, tako predvsem v Cantieri Alto A-driatico v Miljah in v škedenjski žeiežariti Itaisider. Z današnjo stavko in protestno manifestacijo, ki ju organizirajo deželni sindikat delavstva kdvinopredekmdne stroke FLM in tovarniški sveti priz.adetih obratov, naj bi prisilili vlado, da v najkrajšem času prevzame finančne ukrepe, ki so potrebni za prehod h konkretnemu izvajanju področnega načrta za državno ladjedelstvo, ki ga je Medministrski odbor za Industrijsko načrtovanje CIPI sprejel že aprila letos. Delavstvo se bo danes zbralo ob 9.30 pri Lloydovem stolpu, od koder bo krenilo v sprevodu proti središču mesta. Ob 10.30 bo na Goldonijevem trgu skupno sindikalno zborovanje, katerega se bodo kakor rečeno udeležili tudi delavci iz drugih središč naše dežele. V zvezi s to manifestacijo naj omenimo, da bo delavstvo v drugih obratih z državno soudeležbo v naši deželi, ki ne pripadajo ladjedelstvu in železarstvu, prekinilo delo za eno uro. Po dobna sindikalna gibanja pa bodo v prihodnjih dneh tudi v drugih italijanskih mestih, kjer delujejo ladjedelnice oziroma železarne v sklopu državnih soudeležb. Deželna skupščina pa bo današnjo sejo posvetila izrecno problemom ladjedelstva in železarstva. Sindikalne organizacije v tej zvezi poudarjajo, da pričakujejo močno oporo deželne skupščine in deželnega odbora pri zagovarjanju zahtev prizadetega delavstva pred pristojnimi organi v Rimu. Kar zadeva posebej problem železarstva, bo deželna skupščina danes obravnavala tudi posebno vprašanje o bodočem razvoju škedenjskega Italsidra v sklopu predvidene preosnove državne družbe Finsider. Vprašanje je Kulturna prireditev v korist handikapiranih S kulturno in glasbeno prireditvijo v gledališču Rossetti se je včeraj nadaljeval teden solidarnosti s handikapiranimi, ki ga prirejajo razne krajevne organizacije pod pokroviteljstvom tržaške občine. Na prireditvi, ki bi si zaslužila res malo več občinstva, so med drugim sodelovali kantavtor Angelo Baigue-ra, gledališka igralca Mario Maran-zana in Antonio Solines ter otroški zbor »Piccoli Cantori della citta di Trieste*. Vsi umetniki so nastopili brezplačno, denarni izkupiček stave pa bodo prireditelji namenili odstranjevanju arhitektonskih ovir, ki negativno vplivajo nh vključevanje hsuidikafrifahih oseb v' vsakdanje' življenje. Naj omenimo, da je bilo med včerajšnjo predstavo sabl.iaško srečanje med mladima handikapi-ranima. Teden solidarnosti se bo nadaljeval danes ob 17.45 na Pomorski postaji, kjer bo na sporedu okrogla miza o šolskem in delovnem vključevanju handikapiranih oseb. strel jenih, sodeloval bo tudi pevski zbor »Fantje izpod Grmade*. Tržaška federacija Komunistične partije Italije bo počastila žrtve procesa s spominsko svečanostjo, ki bo v soboto, 12. t.m., ob 17.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost (gledališče Verdi). Svečanost bo sklenila celo vrsto pobud, ki so se zvrstile med letom v počastitev 60-letnice ustanovitve KPI. Z osebnimi pričevanji in spomini na drugi tržaški proces in dogodke pred njim, bosta sodelovala posl. Marija Bernetič, ki je Pina Tomažiča sprejela v partijo in bila njegova sodelavka, ter Giovanni Postogna, predsedoval pa bo sekretar federacije Claudio Tonel. Nastopil bo Tržaški partizanski pevski zbor »Pino Tomažič*. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili priznanja zaslužnim veteranom partije. Slovensko stalno gledališče pa bo oživilo spomin na 40-letnico drugega tržaškega procesa na sam dan strelov na Opčinah, 15. t.m., z uprizoritvijo dokumentarne lepljenke z naslovom «Pino Tomažič in tovariši*. Besedilo zanjo je napisal pesnik Ace Mermolja, sceno je zasnoval slikar Marjan Kravos, režija pa je v rokah Sergija Verča. Lepljenka skuša povezati čas pred štiridesetimi leti z današnjim, vodila takratne borbene mladine z zavzetostjo mladih danes ter podati lik Pina Tomažiča in tovarišev skozi branje pisem in pričevanj o njih. Nastopajo štiri osebe: Pino Tomažič (podaja ga Tone Gogala), Pinova mama Ema (Zlata Rodošek) ter tretji in četrti igralec (Adrijan Ru-stja in Jožko Lukeš). Celotna lepljenka je razdeljena v 63 krat kili slik-flešev, delno branih, delno igranih. Premiera predstave bo v torek, 15. t.m., ob 20. uri v Križu, sicer pa je namenjena v prvi vrsti šolam in kulturnim društvom, s tem, MAZAČI SPET NA DELU NA VČERAJŠNJI DEŽELNI SEJI Predsednik Colli o liku senatorja Ferruccia Parrija Na včerajšnji seji deželnega sveta se je predsednik Colli spomnil prvega predsednika italijanske vlade po osvoboditvi senatorja Ferruccia Parrija, ki je umrl v torek v 91. letu starosti. Dejal je, da je z njim odšla velika osebnost, ki je 5 svojim delom in idejami označila tolikšni del italijanske zgodovine. Spomnili se ga bomo kot enega od ustanoviteljev demokratične in republiške države, označevala pa ga je predvsem doslednost v boju za družbeni in civilni razvoj države že od prvih let njegovega nepopust-nega boja proti fašizmu, je dejal Colli, ki je še pristavil, da se tudi deželni svet FJK pridružuje žalovanju. V nadaljevanju seje je predsednik deželnega odbora Comelli v skoraj enournem posegu poročal o podrobnostih ukrepa, ki ga je v petek sprejela vlada za refinansiranje zakona o obnovi Furlanije in za njen razvoj. Orisal je postopek celotnega načrta, na osnovi katerega bo naša dežela prejela nadaljnjih 2.375 milijard lir v petletju 82-86 in ob tej priložnosti izrazil željo, da bi vlada čimprej vzela v pretres ukrepe v korist tržaške in goriške pokrajine, ki preživljata hudi krizi. Velik del seje je bil posvečen odgovorom na vprašanja in interpelacije, v okviru katerih je podpredsednik odbora De Carli poročal o vprašanju industrijskega obrata Detroit iz Tržiča in pa o nameravanem odprtju novega kamnoloma v kraju Chiarmacis. .............................................................iiiiiiiiiiiiiHiiimiiliiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiim.. OD 15. DO 20. DECEMBRA Po večmesečnem zatišju moramo žal spet zabeležiti primer izbruha nestrpnosti na račun jugoslovanskih državljanov, ki se mudijo v našem mestu po nakupih ali na obisku pri sorodnikih in znancih. Tarča šovinistične ihte je bil prejšnjo noč kombi z ljubljansko registracijo, ki ga je lastnik parkiral v Ul. Cordaroli, kamor je šel na obisk k sorodnikom. Običajni »neznanci* so na kombi narisali razna nacistična In protijugoslovanska gesla ter kljukaste križe, nato pa še strgali in odnesli evidenčno tablico. Lastnik kombija je seveda vložil prijavo V Kulturnem domu v Gorici prva retrospektiva slovenskega filma Včeraj so na sedežu novinarskega krožka v Trstu predstavili retrospektivo slovenskega filma, ki bo od torka, 15.. pa do nedelje, 20. t.m., v Kulturnem domu v Gorici. Retrospektivo so pripravili nuiiuiiu— « v*,..., rici. £vcuud|/eiiuvu au uu^iaviu da bi jo tudi predvajali po šolah In ' Zveza slovenskih kulturnih društev, društvih. Kino atelje in Piccolo cineforum iz Gorice ter Zveza kulturnih organizacij Slovenije in revija Ekran. Pokrovitelja pomembne filmske manifestacije sta dežela Furlanija -Julijska krajina in Slovenska kul-turno-gospodarska zveza. Na včerajšnji tiskovni konferenci so manifestacijo predstavili Vojmir Tavčar v imenu ZSKD, odgovorni za filmsko delovanje zveze Darko Friulgiulia se širi v Afriki izvoznega je te dni Skupina predstavnikov konzorcija Friulgiulia se vrnila z daljšega potovanja po Afri ki. Na potovanju, ki je'trajalo'me sec dni, so se predstavniki konzorcija sestali z voditelji gospodarskih resorjev v Gabonii;:"KaiWefUnu, Ni-' geriji in na Slonokoščeni obali. V vseh teh deželah namerava Friulgiulia odpreti svoja predstavništva. Zlasti v Nigeriji so domači gospodarstveniki pokazali veliko zanimanje za morebitne dobave strojev za gradbeništvo, zdravstvenih naprav in kmetijskih strojev. Bratina, član filmskega društva «Piccolo cineforum* ia-Uorice Sandro Scandolara in Lorenza Codelli. ki je član Capoelle Underground. Prisoten je bil tudi režiser Jože Babič, ki je režiser filma «Veselica», ki ga bodo vrteli na dan otvoritve retrospektive. Po uvodnem pozdravu Vojmira Tavčarja ie namene prireditve najprej osvetlil Darko Bratina, ki. ie ■iiiiiiiiiiiniiiiiimuliiiiiMiMiiiiiiiiimiMiiiMiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii NALOGA PREISKOVALCEV PO NESREČI NA AMERIŠKI LADJI Zakaj so popustili spoji? Zdravstveno stanje ameriškega vojaka Owensa še vedno izredno hudo ■ Viceadmiral Ro wde n izrekel vladnemu komisarju Marrosuju in izrednemu komisarju Siclariju svoje obžalovanje za hudo nesrečo pred časom C. Tonel. vložil svetovalec KPI ........milim............................. V PRETEKLEM NOVEMBRU Znatno povečanje osebnega premeta na meji z Jugoslavijo Na sosedna območja stopilo 1,151.873 ljudi Maloobmejni promet nekoliko popustil Tudi v preteklem novembru se je osebni promet na meji med Italijo in Jugoslavijo na območju tržaške pokrajine znatno povečal v primeri z lanskim. Pojav je spravljati v zvezo le s povečanjem mednarodnega prometa (s potnimi listi), medtem ko je letos maloobmejni promet (s prepustnico) nasprotno na zadoval. Vsega skupaj je v preteklem mesecu prekoračilo mejo 1.737.663 ljudi, kar je 12.72 odst. več kakor v lanskem novembru, ko so mejni organi zabeležili 1.541.510 prehodov. V mednarodnem prometu je stopilo čez mejo 1.151.873 ljudi, to je 30,45 odst. več kakor v istem mesecu lani, ko so jih našteli 882.980. Od tega je na italijanske državljane od padlo 332.079 prehodov, to je 14 odst. več kot lani (291.298 preho- dov). na tujce pa 819.794 prehodov, to je 38,55 odst. več kakor lani (591.687). V maloobmejnem prometu pa je v novembru stopilo na sosedna ob močja skupno 585.790 ljudi, to _ je 11,04 odst. manj kakor lani (658.530 prehodov). Od tega je na prebivalce z italijanskega mejnega pasu odpadlo 441.471 prehodov ali 4,79 odst, manj kot lani (463.705), na prebivalce z jugoslovanskega mejnega pasu pa 144.319 prehodov, to je 25,92 odst. manj kakor v lanskem novembru (194.825 prehodov). • Zaradi temeljitega čiščenja bo ju tri, 11. t.m., prepovedano parkirati v Drevoredu XX. septembra in sicer na odseku med Ul. Piccolomini in Ul. Muratti. Prepoved bo veljala od 13. do 17. ure. Namestnik državnega tožilca Roberto Staffa je po hudi nesreči, ki se je v torek pripetila na ameriški vojni ladji »Puget Sound*. uvedel sodno preiskavo. Včeraj zjutraj je spremstvu izvedenca Tassinarija obiskal ladjo in si pri dnevni svetlobi ogledal kraj nesreče. Zaenkrat je gotovo, da je most zgrmel na pomol, ker so popustili železni spoji, s katerimi je bil most pritrjen na bočno ploščad ladje. Preiskava pa mora ugotoviti, če so bili spoji v skladu z varnostnimi normami in če so bili kakorkoli poškodovani. Staffa je tudi napovedal, da bo nadaljne preglede opravila v prihodnjih dneh še ekipa drugih strokovnjakov, med katerimi bodo tudi ameriški izvedenci. Izmed 18 ranjencev, ki so jih v torek sprejeli v bolnico, je bilo včeraj še vedno hudo etilno zdravstveno stanje 26 letnega ameriškega vojaka Raimonda Owensa, ki so ga takoj po nesreči zaradi poškodb na pljučih operirali že na pomožni ladji »San Diego*, a so ga nato raje prepeljal? v tržaško bolnico. Kot so nam povedali na oddelku za oživljanje, si zanj še ostro pridržujejo prognozo, kajti kljub intenzivni negi se njegovo stanje včeraj ni izboljšalo. Veliko bolje pa gre 20-letnemu Donatu Strittiju, ki ga bodo verjetno še danes prepeljali z nevrološkega na ortopedski oddelek. Mladenič, ki je po rodu iz Bergama, a stanuje v Trstu, si je precej poškodoval hrbtenico, vendar zdravniki upajo, da ne bo imel hujših posledic. Medtem pa je včeraj zapustilo bolnico kakih osem ranjencev, med katerimi je skupina policijskih gojencev. Slednje so prepeljali v bolniški oddelek vojašnice v Ul. Damiano Chiesa pri Sv. Ivanu. Ranjence, ki se morajo še dalj časa zdraviti v bolnici, sta včeraj obiskala poveljnik ladje »Puget Sound*, kapitan Blesch in ameriški konzul Frank Gabino. Podadmiral VI. ameriškega bro-dovja W. H. Rowden, ki se je na krovu »Puget Sound* udeležil tržaškega obiska ameriških vojnih ladij, pa je včeraj poslal vladnemu komisarju prefektu Marrosuju pismo, s katerim izraža obžalovanje za tragično nesrečo, do katere je prišlo v torek. Istočasno pa izreka ranjencem in njihovim sorodnikom svoje iskrene želje za čimprejšnje okrevanje. Vsem reševalcem in policijskim organom pa se Rowden toplo zahvaljuje za pomoč, ki je bila »res pohvale vredna*. Priznanje za požrtvovalnost in učinkovito ter hitro pomoč je istočasno izrekel tudi vladni komisar in pri tem posebno omenil organe javne varnosti, gasilce, zdravstveno osebje bolnice in Rdečega križa. Pismo s podobno vsebino je Rowden poslal tudi posebnemu tržaškemu komisarju Siclariju. Imenovan je bil znanstveni svet Centra za raziskovanje Minister za znanstveno raziskovanje Tesini je imenoval znanstveni svet Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje iz Trsta. Sestavlja ga osem osebnosti velikega mednarodnega slovesa, med katerimi tudi en nobelovec in dva Tržačana: to sta prof. Giorgio Bugliarello, rektor politehnike iz New Yorka in prof. Paolo Budinich z mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Mi-ramaru. Nobelovec pa je prof. Ernst Otto Fischer, ki je nagrado prejel leta 1973 za zasluge na področju kemijskih raziskav. Znanstvenemu svetu Centra bo predsedoval rektor tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli. Odložino tristransko srečanje o luki Napovedanega srečanja med predstavniki sindikalnih organizacij, vodstva pristaniške ustanove in predstavniki koristnikov storitev tržaške luke včeraj ni bilo, ker so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL zaprosile za njegovo odložitev. Sindikati nameravajo namreč izdela ti o problemih, ki jih je na prvem srečanju nanizal generalni direktor pristanišča ing. Borella, enoten dokument, ki ga bodo v kratkem pred- ložili vodstvu pristaniške uprave. V tej zvezi so se včeraj na sedežu CI SL sestali predstavniki pristaniščni-kov in člani pokrajinskih tajništev CGIL, CISL in UIL ter začeli obravnavati obširno problematiko današnje pristaniške stvarnosti. S sestanka so poslali vodilnemu odboru luške ustanove, ki je prav tako zasedal včeraj popoldne, brzojavko, v kateri priporočajo vodstvu pristanišča, naj se ne prenagli z nobenim sklepom glede napovedane restrukturacije pristaniškega dela m naj počaka na sestavo enotnega dokumenta sindikalnih organizacij. Vodstvo pristaniške ustanove je sinoči izdalo krajše tiskovno poročilo, v katerem pravi, da bo sreča nje s sindikalisti in porabniki luških storitev jutri dopoldne, da pa bodo funkcionarji luške ustanove že danes začeli pripravljati nove tarife, ki bodo stopile v veljavo 1. januarja in ki naj bi bile pripravljene do 15. decembra. Poročilo nadalje pravi, da se glede restrukturacije dela v luki gledišča pristaniške u-stanove in sindikalnih organizacij v glavnem ujemajo, kakor se ujemajo tudi gledišča enotne kompani-je pristaniščnikov, ki je včeraj izročila o tem vodstvu pristaniške u-stanove poseben dokument. povedal, da zamisel za retrospektivo slovenskega filma v Gorici ni nova, vendar so razni oroblemi, med katerimi je treba omenili pomanjkanje primerne kinodvorane, »zakasnili* realizacijo pobude. Z novim Kulturnim domom v Gorici, ki je opremljen s sodobnimi sredstvi za projeciranje filmov, pa so odpadla vprašanja prostorov in pobuda bo lahko stekla v najugodnejših pogojih. Bratina je nadalje dejal, da je goriška, prva retrospektiva slovenskega filma, kar daje manifestaciji poseben pomen. Poleg tega je to priložnost, da se Slovenci sami ter italijanski ljubitelji in strokovnjaki v organizirani obliki seznanijo s slovensko filmsko proizvodnjo, ki je širšemg .ev-, ropskemu prostoru malo znana. Bratina je poudaril, da so številni italijanski kritiki izrazili zanimanje za pobudo. Naj tu omenimo, da bo v petek. 18. t.m., srečanje z znanimi slovenskimi ustvarjalci. Srečanja se bodo udeležili tudi strokovnjaki Beneške bienale, ki pripravljajo raziskavo o jugoslovanskem filmu. Bratina je nato objasnil kriterije, ki so vodili strokovnjake pri izbiri filmov. Zajeli so produkcijo od leta 1948 (gre za Štigličev film »Na svoji zemlji*) pa do današnjih dni. Izbrali so 15 filmov, ki so najbolj značilni, ker prikazujejo najpomembnejše preokrete v slovenski kinematografiji. Vsako jutro bo na sporedu film za mladino: tovrstni filmi so imeli in imajo v Sloveniji velik pomen. Na programu manifestacije je še sedem filmov za kritike (informativni spored), priredili pa bo- do tudi razstavo slovenskega filmskega plakata in literature. Član društva Piccolo cineforum iz Gorice Scandolara je poudaril, da pomeni retrospektiva važen dogodek, saj bo omogočila, da se tudi italijansko občinstvo sooča s slovenskim filmom, ki je pomemben umetniški izraz naroda, saj ni zašel na poti gole potrošnje in ie ohranil čisto določene značilnosti tudi takrat, ko se je odprl evropski in svetovni kinematografiji. Scandolara je še opozoril na dejstvo, da pomeni retrospektiva ponoven dokaz odnrtosti in kulturnega pretakanja, ki je bilo še nred leti težko, tako v Gorici kot drugod, zaradi nacionalističnih pritiskov ifi pgegrad s strani italijansko večine. Lorenzo Codelli je poudaril pomen novega Kulturnega doma v Gorici, ki je opremljen tako, da lahko odgovarja filmskim potrebam širšega občinstva, kot tudi ožjega kroga strokovnjakov. Gre. ie dejal Codelli, za polivalentno strukturo, ki je po svoji funkcionalnosti zgledna ne samo na deželni ravni. Režiser Jože Babič .je ob zaključku tiskovne konference spregovoril o nekaterih značilnostih slovenskega filma. Govoril je o iskanju novih poti, o odmikih in Drelomih s socialnim realizmom v filmu ter o tem. da slovenski film zaradi številnih problemov še vedno išče svojo identiteto, Sekcija VZPI Prosek - Kontovel izreka iskreno sožalje svojemu blagajniku Mariu černjavi ob izgubi dragega brata Josipa. DANES OB 17.30 Manifestacija KPI o stanovanjski problematiki Tržaška federacija KPI prireja danes, ob 17.30, v dvorani Ul. Ma-donnina 19, pokrajinsko manifestacijo proti vladnemu odloku o gradbeništvu in za pravico po stanovanju tako v mestu kot v državi. S tem v zvezi KPI poudarja, da Nicolazzijev odlok še zaostruje zmedo v tem sektorju v Trstu, ki so jo povzročile u-prave KD in LpT. Današnja manifestacija se uokvirja v sklop pobud, ki jih KPI prireja po vsej državi; z uvodnim poročilom jo bo odprl Giorgio De Rosa, odgovorni strankine urbanistične komisije, razpravo pa bo sklenil Roberto Costa. Sporočamo žalostno vest, da nas je 8. decembra zapustila naša draga žena, mama, n ona in pranona MARICA REBEC por. MILIČ Pogreb bo danes, 10. decembra, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: mož Franc, sin Sergij in hči Savina z družinama, brat, sestre in drugo sorodstvo Barkovlje, Ljubljana, Melbourne, 10. decembra 1981 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 85. letu starosti zapustil naš dragi FRANC GLAVINA Pogreb bo danes, 10. decembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Borštu. Žalujoči: žena Valerija, hči Danica z družino in nečakinja Vera Boršt, 10. decembra 1981 10. 12. 1975 10. 12. 1981 Ob 6. obletnici smrti MILKE BATIČ por. IVANČIČ se je spominjajo mož Rudolf ter hčeri Miranda in Verica z družinama Gabrovec, 10. decembra 1981 GORIŠKI DNEVNIK *?*!?*• .11 —. 10. decembra 1981 Ob 40-letnici ustrelitve Pinka Tomažiča, Ivana Vadnala, Viktorja Bobka, Simona Kosa in Ivana Ivančiča prirejajo VZPI - ANP PIA, VZP-ANPI in ZDB -ANED SPOMINSKO SVEČANOST ki bo na Opčinah dne 13. decembra 1981 ob 15. uri na mestu žrtvovanja. V imenu pripravljalnega odbora bosta govorila Giovanni Po-stogna in Milan Pahor. Predsedoval bo Miro Kapelj. Gledališča SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO % TABOR V SOBOTO, 12. decembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH odprtje novoustanovljene in obnovljene knjižnice PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in razstave DRUGI TRŽAŠKI PROCES Pripravil odsek za zgodovino pri NŠK Sodelovali bodo moški in ženski pevski zbor in dramski odsek SKD TABOR KOSSETT1 Danes ob 20.30 gostuje Teatro Stabile iz Bočna z delom Johna Cas-| savettesa «Noži» (Coltelli) v režiji Marca Bernardija. Med nastopajočimi: Antonio Salines, Maria Teresa Martino, Carola Stagnaro in Gianni Galavotti. Predstave so v abonmaju odrezek 3 (v alternativi). AVDITORIJ V okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja gledališče Verdi, bo v nedeljo ob 11. uri na sporedu druga in zadnja baletna predstava. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Kino /A /spdt\ mm- prireja danes, 10. decembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11) tradicionalni vsakoletni DRUŠTVENI VEČER Pričetek ob 20. uri. Člani bodo predvajali svoje diapozitive, ki so jih v glavnem posneli med letošnjo planinsko sezono. Vabljeni vsi! Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 10. decembra SMILJAN Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.46 — Luna vzide ob 15.58 in zatone ob 6.00. Jutri, PETEK, 11. decembra DANIJEL Vreme včeraj: naj višja temperatura 13,3 stopinje, najnižja 8.4, ob 18. uri 10 stopinj, zračni tlak 995,4 mb narašča, veter zahodnik 10 km na uro, vlaga 84-odstotna, nebo skoraj jasno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,3 stopinje. RODILI SO SE: Martina Zacca-riotto, Mattia Di Maulo Venezian, Martina Boccuccia, Aurea Parovel. UMRLI SO: 61-letni Silvano Anto-. ni, 56-letna Laura Foschi, 70-leth'i diobbe Sancin, ‘80-ietni Emilio Stef-fč, 66-letni Giuseppe Padovan, 69-letni Giuseppe Cerniava, 86-letna Teresa Hladnik vd. Polsi, 82-letna Ernesta Emili, 85-letni Giovanni Zacchigna, 70-letna Anna Maria Pennone por. Zigiotti, 95-letna Caterina Wemer vd. Sauli, 86-letna Maria Versa vd. Gre-gori, 87-letni Mario Giustini, 94-letna Maria Crevatin vd. Parovel, 79-letna Antonia Giorgiani vd. Fantoma, 90-letna Anna Cipriani vd. Birsa, 86-letni Carlo Moscolini. ^SLOVENSKO ^^GLEDAUŠČE V TRSTU Eduardo De Filippo DOLGONOGE LAŽI Danes, 10. decembra, ob 16. uri ABONMA RED H - mladinski Jutri, 11. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED I - mladinski V soboto. 12. decembra, ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri GLASBENA MATICA TRST Sezona 81 - 82 4. abonmajski koncert Jutri, 11. decembra 1981, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VLADIMIR KRPAN (klavirski recital) Spored: 27 Chopinovih etud Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma uro pred pričetkom koncerta. Ariston Dvorana rezervirana za Bri-tish film club. Ritz 18.00 «Nessuno e perfetto*. Renato Pozzetto, Ornella Muti. Eden 17.00 «Pierino contro tu„U». Grattacielo 17.00—22.15 »Cristiana F. — Noi, i ragazzi dello zoo di Berlinom Prepovedan mladmi pod 14. letom. Fenice 16.30 «1997 - Fuga da New York». Režija J. Carpenter. Cristalo Danes zaprto. Aurora 16.30 «Questa e 1’America* II. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Bronx 41, distretto po-lizia». P. Nevvman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00—22.00 «1 predatori delTarca perduta* Filodrammatieo 15.00 «Brivido ero-ticom Prepovedan mladini pod 18. letom Nazionale 16.00 «Dammene ancora*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «La porno sto-ria di Amanda*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16 30 »Ouella folle estate*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Rad:o 14.30— 21 (K) «Super penetra-tion love* Prepovedan mladini pod 18. letom. Lunpere 16 30 «I,a chiamavano Bilbao*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Na AGRFT v Ljubljani je diplomiral iz gledališke režije SERGIJ VERČ Čestita mu kolektiv SSG. VSAKOLETNA DOLŽNOST VSEH SOLSKIH KOMPONENT Tudi na slovenskih šolah v nedeljo volitve v razne šolske svete Tudi letos bomo na slovenskih šolah volili le za notranje šolske organe, bojkotirali pa volitve v pokrajinski in okrajni svet - Volišča bodo odprta tudi v ponedeljek dopoldne V nedeljo in v ponedeljek bodo tudi na slovenskih osnovnih in srednjih šolah volitve v razne šolske svete. Volišča bodo odprta v ne-del.jo od 8. do 20. ure, v ponedeljek pa od 8. do 12. ure. Liste kandidatov za zavodne, medrazredne, okrajne in pokrajinske šolske svete so_ predstavili / na vseh italijanskih šolah. Skoro povsod imajo na italijanskih šolah po dve ali tri nasprotujoči si listi kandidatov, mar sikje pa teh kandidatnih list ni kajti tako starši kot dijaki so se v znak protesta proti vladi odpovedali sodelovati na volitvah. Na slovenskih šolah bodo vse komponente, starši, dijaki, profesorji in učitelji ter neučno osebje, sodelovali le na deiu volitev, in sicer volili bodo le notranje šolske svete. Bojkotirali pa bodo volitve v pokrajinski in okrajni šolski svet, zato ker ni bila uresničena zahteva po samostojnem slovenskem šolskem okraju. Na naših šolah so bile predložene enotne liste kandidatov. Teh je povsod več kot je mest v svetu, zato bodo odločali preferenčni glasovi. V goriškem didaktičnem ravnateljstvu za osnovne šole imajo listo z dvanajstimi starši, ki kandidirajo za šest mest v šolskem svetu: to so Sonja Šuligoj, Karlo Bre-sciani, Mario Brešan, Ljuba Bednarik, Ana Koren, Majda Juretič, Darku Bratina, Ivan Pavlin. Mirjam Dorni. Vojko Baša, Danijel Jakin in Neda Dornik. Naslov listi je «Edinost». Z oznako «Resnost» pa nastopajo učitelji. Za šest mest imajo enajst kandidatov Vijolica šček in Ada Lavrenčič - Conzutti, na enotni listi dijakov Egle Frandolič, Pavla Bertolini, Emanuela Klanjšček, Majda Gergolet, Lucija Pahor in Peter Grusovin. Na listi učnega osebja so kandidati Bernardina Bandelli - Lestani, Andrej Bratuž, Marija češčut, Lojzka Kristančič - Devetak, Hijacint Jussa, Co-stanza Luis, Majda Sfiligoj Corsi in Cvetko Žgobar. Za neučno osebje sta kandidata Nikolaj Klanjšček in Maria Codermazzi. Na trgovskem zavodu šivan Cankar kandidirajo starši Bogdan Šuligoj, Josipina Rutar, Edmund Košuta, Federico Nicolossi, Dominik Kovic in Karlo Nanut, za dijake Viviana Morandin, Moreno Marson didati učnega osebja so Marijan Bednarik, Špes Paulin - Cussigh. Klara Gorjan, Jožef Markuža, Jožef Šavli, Vladimir Sturm in Marijan Vončina. Kandidat neučnega osebja je Jožef Pahor. Na klasičnem liceju tPrimož Tru-ban pa kandidirajo starši Elda Gravner - Nanut, Jože Vrtovec, Andrej Jarc, Anamarija Budihna - Ro-ner, Ljudmila Hvala - Ciglič; dijaki Dimitrij Bavcon, Beno Vižintin in Sonja Nanut. Na drugi listi dijakov so Katja Bavcon, Damjan Terpin in Samo Sanzin. Kandidati učnega osebja so Karlo Černič, Katarina Faganel - Pazzagli. Antonija Vončina - Bednarik, Oskar Simčič, Maura Marini in Darij Gvardian- ABONMAJSKA SEZONA GLASBENE MATICE Drevi v avditoriju koncert pianista Vladimira Krpana Marko Komel, Robert Cossutta. Igor čič. Kandidat neučnega osebja pa. Waltritsch in Mariza Pelesson. Kan I je Niko Zotti. V goriškem avditoriju bo danes zvečer drugi abonmajski koncert Glasbene matice. Uokvirja se v dokaj bogato goriško koncertno sezono, ki je nad vsa pričakovanja poživila glasbeno dogajanje v našem mestu. Že na prvem abonmajskem koncertu, na katerem je nastopil goriški komorni orkester s solistoma Antonom Grčarjem in Stankom Arnoldom, je bilo v dvorani precej ljudi in koncert je doživel izreden sprejem kritikov in publike. izven abonmaja je Glasbena matica priredila v soboto v Kulturnem domu še en koncert, ter hotela s tem dati svoj doprinos k o-tvoritvenim svečanostim Kulturnega doma. Nastopil je mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Stoiana Kureta. Imeli so odlični program, še posebej so izstopale pesmi goričkega skladateia Marija Kogoja. Škoda le. da ni bilo več publike na tem zares kvalitetnem koncertu, saj velja ta tržaški niiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiMliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiciiitiiiiiiiliillllillliiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiliiiiii PO ZAOSTRITVI CARINSKIH PREDPISOV V JUGOSLAVIJI V Gorici ni pričakovati bistvenega manjšanja nakupov z onstran meje Za imetnike obmejnih propustnic veljajo še vedno enaki pogoji kot prej Uvoz drobne kmetijske mehanizacije v Jugoslavijo je še zmeraj mogoč Sprememba carinske zakonodaje v Jugoslaviji, ki je zaostrila režim pri prehajanju meje kar zadeva brezcarinski uvoz blaga, je tudi \ , naših krajih vzbudila razna ugiba Sereni. Kazimira Blasič, Ivan Bol | nja in komentarje. Trgovci v Gori GODBA NA PIHALA IZ R1CMANJ pnr?& .£ S__I____T-l 11 • -1 •_____• - ■ ______ sciani in Benjamin Jarc. V dodat ni listi sta še Vid Primožič in Anamarija Budihna - Roner. Kandidatna profesorjev sta Teodora Bednarik in Irene Bratina - Bolčina, kandidat neučnega osebja ie Marija Lucci Socol. Ng učiteljišču rSimon Gregorčič* kandidirajo na enotni- listi staršev Rudolf Pintar, Tatjana Čuk - Gru-sovin. Rudolf Volk, Zdravko' Klanj- Predstojnik Carinarnice je v pogovoru za naš list menil, da se bo Bralce Primorskega dnevnika iz Solkana in okolice obveščamo, da lahko kupijo naš časopis ob nedeljah v Bifeju Soča, Trg J. Srebrniča 9 v Solkanu pri Novi Gorici. k. JUTRI IN V SOBOTO V GORICI PRODAM volksvvagen passat pet vrat -1600 letnik 1977 v odličnem stanju. KORŠIČ - pohištvo v izredni prodaji. Telefon (040) 54390. IŠČEM zidarsko podjetje za obnovitev prostorov in pročelja v mestu. Telefon (040) 571326. OBČINA Devin - Nabrežina išče za takojšnji sprejem v službo osebje s kvalifikacijo splošne/ga bolničarke/ja, ki ga bo dodelila Domu za ostarele »Bratov Stuparich* v Se-sljanu. Začetna neto plača 620.000 lir mesečno. Zahteve: starost najmanj 18 in največ 35 let — razen izjem, ki jih predvideva zakon; italijansko državljanstvo; spričevalo splošne/ga bolničarke/ja. Interesenti morajo Županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti o-sebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo. DIPLOMIRANA pedikerka nudi usluge. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/213059. PRODAM fiat 127 letnik 1973 v do brem stanju Telefonirati v večernih urah na št. 040/225320. TRGOVINA Laura »x>novno posluje v prenovljenih prostorih v Nabreži ni. Na zalogi ima otroška oblačila moško in žensko perilo, copate predvsem pa volno. Razprodaja i grač po ugodni ceni. JAKOB RENKO inštruira humani stične predmete za višje šole Telefon 040/811645. BOR (A. Doljak). Prodajna galerija kraškega pohištva. Nabrežina-po-staja 69, sporoča, da je v mesecu decembru odprta tudi ob nedeljah od 10. do 12.30 ter od 15. do 19. jre. PRODAM fiat 128. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/208257. PRODAM hrastova drva. Telefonirati na štev. 200-848. ZARADI zgrešene mere prodam levi in desni kilni pas po polovični ceni. Telefon (040) 571 468 PRODAM hišo v Krminu in 1000 kv. metrov za morebitno zidavo še štirih stanovanj. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. (0481) 83382. Simpozij o kulturnih dobrinah in razstava o Mariji Tereziji Jutri v avditoriju, v soboto pa v palači Attems bo govor o kulturi Posočja • V soboto odprtje razstave o vladanju avstrijske cesarice v naših krajih Razstavo o goriškem osemnajstem stoletju in o cesarici Mariji Tereziji bodo odprli v soboto, ob 18. uri, v palači Attems. Odprtje razstave bo zaključni del dvodnevnega simpozija o kulturnih dobrinah v Posočju, ki se prične jutri popoldne, ob 17.30, v avditoriju, nadaljeval pa se bo v soboto zjutraj in popoldne v palači Attems. V Gorico pride jutri, na odprtje simpozija, rimski minister za kulturne dobrine posl. Vincenzo Scotti, ki bo tudi spregovoril. Govora bosta imela tudi predsednik pokrajine Silvio Cumpeta in deželni odbornik za kulturo Dario Barnaba. Zatem bo prof. Sergio Tavano imel uvodno poročilo o Gorici ter njeni kulturi. V soboto dopoldne bodo podali poročila Gino Ravan, Luisa Bertacchi, Maria Luisa Iona, Mario Slanisci, Otello Silvestri. Marino De Grassi, popoldne pa Mario Mirabella Roberti, Giuseppe Bergamini, Luisa Crusvar, Milko Rener (govoril bo o slovenski kulturni prisotnosti v Posočju). Mladenič aretiran Patrulja goriške kvesture je včeraj v ljudskem vrtu aretirala jugoslovanskega državljana 26-letnega Izmeda šubašiča. Odsedeti mora 13 dni zapora. Na takšno kazen ga je obsodilo tržaško sodišče, ker se je predstavljal za drugo osebo. Avtomobilska nesreča med Gradiščem in Morarom Na cesti med Gradiščem in Morarom se je v torek zvečer prevrnil osebni avtomobil s štirimi potniki. Vsi so odnesli celo kožo, samo 18-tetni Antonio Gerin iz Ribiškega naselja v nabrežinski občini se je u-daril v glavo. Z rešilcem Zelenega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju zaradi udarca v glavo. Vse kaže, da je poškodba zelo huda, kajti zdravniki se niso izrekli, koliko časa se bo moral zdraviti. • Jutri, v petek, bo na sedežu FLM v Tržiču, srečanje tovarniških delegatov GCIL iz Posočja. Govorili bodo o rezultatih 19. vsedržavnega kongresa CGIL, ki je bil v Rimu. Prisoten bo Attilio Fania, član vsedržavnega sveta CGIL. V Žalcu razstava Silvestra Komela Slikar Silvester Komel, ki je imel v prejšnji sezoni antološko razstavo v Gorici in ki je dobil visoka priznanja v Ljubljani in v Novi Gorici, ter je tudi z enim svojim delom opremil Kulturni dom v Gorici, je imel v tem letu več uspelih razstav doma in v tujini. Jutri, v petek, odprejo njegovo osebno razstavo v Žalcu na štajerskem. Odprta bo do konca leta. Silvester Komel pa pripravlja tudi osebno razstavo v Davosu v Švici. Odprl jo bo v januarju prihodnjega leta. Razna obvestila KD Jezero iz Doberdoba sporoča, da je bil občni zbor društva, prvotno najavljen za jutri, prenešen na prihodnji petek, 18. decembra zvečer. V pisarni ZSKD v Ulici della Croce 3 so na razpolago abonmajske vstopnice za retrospektivo slovenskega filma 1946-1981. Interesenti jih lahko kupijo od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure. v prihodnje morda skrčilo število potovanj s potnimi listi, ker le za prehode s temi dokumenti veljajo nove carinske omejitve. Nespremenjeno ali celo večje pa bo število prehodov s prepustnicami, ki jih imajo prebivalci obmejnih krajev skladno z znanim Videmskim sporazumom. Na goriškem območju italijansko - jugoslovanske meje je od vseh prehodov kar okrog 70 odstotkov tistih s prepustnicami. Prebivalci iz jugoslovanskih obmejnih krajev, to je iz območja, ki ga zajema Videmski sporazum, nabavljajo razne predmete predvsem v Gorici. V težjem položaju bo denimo Trst, ki ima trgovin, ki bi zadoščale za milijon prebivalcev in kjer so bili doslej kupci v veliki večini listi Jugoslovani iz oddaljenih krajev oziroma republik in pokrajin, ki so v Trst prispeli s potnimi listi. Videmski sporazum, ki je mednarodni dokument, ostaja torej v veljavi z vsemi možnoaurri in^obe-iti, ki jih to predstavlja za Gorico in njeno pokrajino. Predvidene- so celo nekatere^Vradafljhje^izboFjšave^ o katerih so te dni razpravljali na zasedanju ustrezne italijansko - jugoslovanske komisije v Beogradu, in ki naj bi jih potrdili na prihodnjem zasedanju konec januarja prihodnjega leta v Novi Gorici. Sporazum o maloobmejnem potniškem prometu naj bi celo razširili. Na naši strani naj bi zajemal celotno Kanalsko dolino, pretežni del Beneške Slovenije, skoraj vso goriško pokrajino ter celotno ozemlje tržaške pokrajine. Na jugoslovansni strani pa bi v območje maloobmejnega prometa spadale celotne občine Jesenice, Tolmin, Nova Gorica, Sežana, Koper, Izola, Piran in Buje v hrvaški Istri. Po Videmskem sporazumu lahko italijanski državljani prenesejo čez mejo predmetov v vrednosti 70 tisoč lir mesečno, ne da bi zanje plačali carino, carinska oziroma va7 lutna olajšava za vsakega imetnika prepustnice v Jugoslaviji pa znaša 200 tisoč starih dinarjev mesečno. Ravnatelj Carinarnice v Novi Gorici Smodiš je povedal, da je na seznamu blaga, ki ga ne carinijo nad 75 raznih predmetov: med njimi so tudi avtomobilske gume. Kave m sladkorja sicer ni na seznamu blaga, ki ga ne carinijo, toda vseeno lahko imetnik prepustnice ob vsakem potovanju prenese čez mejo en kilogram kave aii na primer kilogram sladkorja. Gre skratka za precejšnje olajšave, ki po sprejetju omejitvenih ukrepov glede brezcarinskega uvoza blaga, postajajo še pomembnejše. Zaradi tega so carinski uslužbenci povečali nadzorstvo tudi nad tistimi potniki, ki prehajajo mejo s prepustnicami. Odtod tudi primeri gneče zlasti na bolj prometnih prehodih, kot so tisti pri Rdeči hiši. pa v Solkanu. Šempetru, Mirnu in ponekod v Brdih. Po izjavi Bogomira Smodiša novi carinski ukrepi ne zadevajo drobne kmetijske mehanizacije. Znano je, da se je prav prodaja takšne mehanizacije pri nas v Gorici precej razširila in glavni kupci so Jugoslovani. Sedanji sejem kmetijske mehanizacije je dejansko odsev širjenja omenjene trgovine. Naj spomnimo, da kmetje iz Jugoslavije lahko uvozijo raznih strojev oziroma mehanizacije v skupni vrednosti do 30 milijonov starih dinarjev. Vendar morajo za takšen uvoz plačati carino. Gospodarski in finančni strokovnjaki po sprejetju strožjih oziroma omejitvenih ukrepov za brezcarinski uvoz blaga pričakujejo, da se bo zmanjšal tudi odtok jugoslovanske valute, to je dinarjev. Denarja bo manj zato, ker bi za nabavljeno blago pri povratku zanj morali plačati visoko carino. Sicer lahko imetnik potnega lista v Jugoslaviji sedaj prenese v tujino le 150 tisoč starih dinarjev na leto. Pričakovati bi bilo, da se bo zaradi vseh teh omejitvenih ukrepov, ki so jih sprejeli v okviru prizadevanj za premostitev gospodarskih težav v Jugoslaviji, vrednost dinarja bodisi v Gorici kot tudi drugod v Italiji povečala. • Jutri, v petek, napovedane seje občinskega sveta ne bo. Župan jo je odložil ker bi sovpadala z odprtjem simpozija o goriških kulturnih dobrinah, ki bo istočasno v avditoriju. SLOVENSKO ^§talno GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V KULTURNEM DOMU v V GORICI Af nedčljo, 13. decembra 1981 ob 16. uri (abonma »nedelja*) V ponedeljek, 14. decembra 1981 ob 20.30 (abonma »ponedeljek*) GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Tone Partljič NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI Režija: Aleš Jan Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus po običajnem "oznem redu. zbor sedej kot reprezentativen in je na mednarodnih festivalih dosegel odlične uvrstitve. Na žalost pa je koncert padel v teden poln drugih kulturnih dogodkov, istega dne pa sta bili še otvoritvi osnovnošolskega noslopja v Štever-janu ter društvenega sedeža v Ga-brjah, večer prej pa Vergilova proslava liceicev. Danes zvečer pa bo na vrsti drugi abonmajski koncert. Na sporedu ie klavirski recital. Naš gost bo zagrebški pianist Vladimir Krpan. izredno ploden pianist, ki se je uveljavil m mnogih koncertnih odrih s samostojnimi recitali, nastopil pa je tudi z mnogimi slovitimi dirigenti na raznih festivalih doma in v tujini. Prejel je številne nagrade in sodeloval na festivalih v Varšavi. Stresi, Bratislavi, Montreuiu, Istambulu, Dubrovniku, Gradcu in drugod. Posnel ie tudi vrsto plošč ter snemal za nemški, italijanski in francoski radio. Prejel je vrsto priznanj, med drugimi najvišje hrvatsko odlikovanje «Vladimir Nazor». V svojem recitalu nam bo nocoj zagrebški pianist nudil integralno izvedbo Chopinovih etud, to je 27 etud od katerih je vsaka zase glasbeni biser. Vladimir Krpan nam torej nudi izjemen program, ki ga le redkokdaj srečujemo na koncertnih odrih. Koncert se bo pričel ob 20.30. GLASBENA MATICA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Danes, v četrtek, 10. decembra, ob 20.30 deželni avditorij v Gorici VLADIMIR KRPAM Klavirski recital Razstave V goriškem avditoriju v Ul. Roma je odprta razstava tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Razstavo je priredila ZSKD pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave. Kino Goriva VERDI 18.00—22.00 »I predatori del-1'arca perduta*. H. Ford in K. Al-len. .Barvni film. CORSO. 18.00—22.00 »Nessuno č per-fetto*. O. Muti in R. Pozzetto. Barvni film. VITTOR1A 17.00-22.00 »Hard core pornografic*. Prepovedan mladini pod 18. letom. IržiP EXCELSIOR 17.30-22.00 «11 turno* PRINCIPE 18.00-22.00 »D ficca-naso*. /Voivj Gorico m okolico SOČA 18.00-22.00 «Nočne igre*. Francoski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Zmaj uničuje gnezdo*. Hongkonški film. DESKLE 19.30 »Doživetja privatnega detektiva*. Angleški film. iiitimiiiMiiiiiiiitiitimiiiiimttiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiniiimijiiias V ŠTIRIH DNEH NA «ESPOMEGO» Na sejmu «Agricola 81» štiri tisoč obiskovalcev Razstavljavci so napovedali svojo udeležbo tudi za prihodnje leto Štiri dni po zaključku salona kmetijske mehanizacije, ki so ga letos imenovali Agricola 81, so ocenili njegov potek in bili z njim nadvse zadovoljni. V štirih dneh, od 5. do 8. decembra, je Sejem obiskalo štiri tisoč oseb, od katerih tri tisoč za plačilo. Otroci pod 12 letom starosti v spremstvu staršev so šli na sejem brezplačno. Čeprav je nova uprava imela za organizacijo sejma na voljo samo tri tedne, je svoj program uspešno izvedla, tako da se lahko upravičeno govori o kakovostnem skoku letošnjega sejma v primerjavi z lanskim in tudi s poprejšnjimi. Ena izmed poglavitnih značilnosti tega kvalitetnega skoka je bila velika navzočnost jugoslovanskih obiskoval-cev._ Lq,-ti so sklenili tudi največ kupčij. Obseg poslov je bilo mogoče oceniti včeraj, ko so številni jugoslovanski kupci prišli s tovornjaki p’0 kupljeno,- blago. Med spremljajočimi manifestacijami na razstavišču ESPOMEGO, ki so Ob nedeljah lahko kupite PRIMORSKI DNEVNIK tudi v Ajdovščini in sicer v kiosku TOZD Tobak • Vidmar (Gregorčičeva 3). VABILO Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica, vabi člane in upo kojene šolnike (nekdanje člane) na 17. redni občini zbor, ki bo v soboto, 12. decembra 1981, ob 10.30, v prostorih učiteljišča Simon Gregorčič v Gorici, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročila predsednikov odborov 3. Razrešnica odbora ob zaključku mandatne dobe 4. Volitve 5. Slučajnosti V skladu & pravilnikom, je po poteku pol ure občni zbor sklepčen, ne glede na število u-deležencev. daie odprt značaj sejmu kmetijske mehanizacije, je bilo srečanje dijakov kmetijskih šol dežele F-Jk in Slovenije. V sodelovanju s profesorji so preučili današnji položaj mladih v kmetijstvu in njihove perspektive.. Na takšen način se je ta gospodarska manifestacija vključila med tiste predvsem na Goriškem, Videmskem in v Pordenonu cveteče pobude, ki jih razne organizacije in usianove prirejajo z namenom, da bi pospeševale najrazličnejše oblike obmejnega sodelovanja, ker vidijo v njem svojo korist. Zadovoljni so bili nadalje tisti, ki so odprli stojnice s hrano in tipičnimi vini naše dežele, še najbolj pa velja ta ugotovitev za same raz-stavljalce, ki so že naoovedali svojo udeležbo na Agricoli 82. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Ita-lia 89, tel. 84443. m m Iti iiaMHB— V počastitev spomina pokojne Marije Gergolet vd. Gergolet daruje Kmečko-obrtna hranilnica iz Doberdoba 50.000 lir za dijaški dom S. Gregorčič in 50.000 lir za Alojzijevj-šče iz Gorice. Namesto cvetja na grob pokojne tete Milke Figelj vd. Klanjšček daruje družina Figelj 50.000 lir za KD Naš prapor z Oslavja. V seznamu darovalcev za spomenik padlim v NOB na Peči se je vrinila pomota. Pravilno beremo: Ed-gardo Stanzani (oče) je daroval 10 tisoč lir, Luigi Stanzani (sin) pa 20.000 lir. Bocensko gledališče je z «Noži» prišlo na gostovanje v Rossetti V tržaških italijanskih gledaliških krogih je vladalo precej zanimanja za uprizoritev «No-žev» (v originalu Knives) Johna Cassavetesa, znanega ameriškega igralca, filmskega režiserja in dramatika. Tega pričakovanja pa v dvorani gledališča Rossetti ni bilo mogoče čutiti, saj je na u-dobm sedeže sedlo le malo gledalcev, nekateri pa so po prvem dejaniu celo zapustili dvorano, kot da sta bila zanje moderno sporočilo in še bolj moderna postavitev pretrd oreh. Igrali so člani stalnega gledališča iz Bočna pod vodstvom režiserja Marca Bernardija, ki si je uprizoritev zamislil kot nekakšno vratolomno kriminalko, polno flash-backov in logičnega razpredanja, ki pa kljub temu pušča gledalca v dvomu, saj ni jasno, kdo naj bi bil morilec. Dogajanje je na videz silno enostavno: are za proces proti Lar-rviu Ulmskemu igralcu, ki je obtožen umora svoje žene Mau-reen. Umor naj bi zakrivil na nekem bednem partgju, katerega potek je stalno prisoten, kot smo ie prej omenili. V bistvu pa gre za brezizhoden propad nekega življenja v dvoje, dvojice, propad moža in njegovega poklica, ki pa so vsekakor ameriški televiziji, in vodja akrobatske skupine J. Devejka,. ki pa Jutri, Kot se razvada je med drugo svetovno vojno pri- bfd' zhčne^s^tSlvtf 'cigareto. služil tudi naziv heroja Sovjetske zveze. Člani Devejkove skupine izvajajo tudi edinstveno točko: dvojni skok (salto) na hoduljah! Razen vrhunske akrobatike na trapezu vsebuje program še dresurne točke slonov, rjavih in himalajskih medvedov, konjev, psov in opic. Umetnike iz Sovjetske zveze bo spremljal njihov desetčlanski glasbeni ansambel, vse točke na bodo napovedovali v slovenščini. V hali Tivoli bo prostora za 4099 obiskovalcev. In kdaj bodo predstave? Premiera bo jutri, v petek, ob 19. uri., v nedeljo, 13. 12. bodo pred- stave ob 10.30 in 17. uri. 12., 18. in 19. decembra ob 16. in 19. uri, 14., 15., 16. in 17. decembra pa samo ob 19. uri. Po gostoi an.iu v Ljubljani se bodo sovjetski umetniki vrnili takoj v Moskvo. JOŽE OBLAK redno razširjena razvada, razvada, ki sicer nima takojšnjih, neposrednih hudih posledic, ki pa v mnogih primerih vodi v hude težave, saj ni nikakršnega dvoma, da so nekatere sestavine pokajene cigarete kancerogene, poleg tega pa ima vsak hujši kadilec prej ali slej težave z bronhitisom in drugimi posledicami na dihalih. Pa tudi drugo mamilo — alkohol — ima lahko hude posledice. Nihče ne bo dvomil v to, da ie kozarec vina po kosilu ali večerji ne le dobrodošel, pač pa celo koristen. Toda eno .je ?memo uživanje zdravega vina, drugo je oijančevanje, alkoholizem. Še huje je. če se s pijančevanjem začne zgodaj. In prav o tem bi radi spregovorili nekaj več. V svetu se piie vedno več. Nekoč smo med alkoholiki srečevali skoraj izključno moške. V zadnjem času pa ie veliko žensk, ki iščejo izhod iz svojih duševnih in socialnih težav v alkoholu. Potemtakem postaja alkoholizem velik socialni problem, ki ga zasledimo že v vseh. predvsem bogatih deželah. Toda alkoholizem se ne začne in razvija od danes kaje-tako se razvada pijančevanja začne s prvim kozarcem. Po podatkih, ki so jih zbrale socialne službe v nekaterih deželah, ie vedno več srednješolcev in vajencev celo otrok iz višjih razredov osnovnih šol, ki se predajajo alkoholu. V sedap.ji družbi, ki .je nekoliko bogatejša, se uveljavljajo nekakšna domača, hišna ali družinska praznovanja. Vsekakor so to pozitivna srečanja med mladimi ljudmi, saj ie vsekakor bolje, da se sin ali hči sreča s svojimi vrstniki doma, kot da išče družbe v nekontroliranih ambientih. Toda včasih se takšna srečanja zaključijo slabo. V navado je prišlo »uživanje alkoholnih nijač*. po domače rečeno pijančevanje. In kako takšno pijančevanje lahko škoduje mlademu človeku, ni treba posebej poudarjati, seveda če pijančevanje postane razvada. Specialistične medicinske in pe- dagoško - psihološke ter socialne službe vedno pogosteje odkrivajo pri mladih ljudeh, ki so začeli zgodaj uživati alkoholne pijače, psihične in tudi fizične anomalije, duševno zaostalost, nevrotična in psihotična stanja, nestalnost značaja. nesposobnost, nemarnost v učenju, neodgovorno obnašanje in neodgovorno stališče do obveznosti, ločevanje od normalne družbe vrstnikov iz istega okolja in — druženje Z mladimi ljudmi, ki so v opreki z zakoni in običajnimi življenjskimi normami. Med prostitutkami in mladimi kriminalci, s katerimi se ukvarjajo medicinski ali sodni organi, ie zelo veliko tistih, ki so se lotili alkoholnih pijač v razmeroma mladih letih. Ko smo spregovorili o alkoholizmu kot zlu današnje dobe. smo omenili vino. In vendar je vino pri tem še najmanjši krivec. Vino pravzaprav bolj malo prihaja do izraza, kajti posebno mladi ljudje segajo vedno bolj po ostrejših alkoholnih pijačah, po raznih žganjih, ki so seveda še b°In nW-: za.j; Sociologi; zdravniki in v skrajnih primerih .preiskovalni sodrtlki 'bd mladih alltoMIkSv. §‘,; katerimi pridejo v stik. zvedo, da so se te razvade lotili pravzaprav po zgledu staršev ali starejših ljudi. Mnogi mladi kriminalci. ki so prišli pred preiskovalnega sodnika, so (morda v lastni izgovor) navajali kot negativen zgled svoje starše. Zato bi bilo treba spregovoriti tudi o tem, kako ravnajo starši, kakšen zgled dajejo otrokom. Toda to ie že druga tema. o kateri se bomo morda kdaj drugače podrobneje pomenili. Trenutno se bomo ustavili le pri tem. kako preprečiti alkoholizem pri mladem človeku. Predvsem je treba podčrtati, da so za to poklicane številne ustanove, začenši s šolo. vendar je družina tista, ki bo tudi na tem področju imela glavno besedo. In če smo pri obravnavanju razvade kajenja rekli, da je odkrit pomenek med starši in otrokom najboljša pot, velja tudi glede pijan- čevanja odkrita očetova ali materina beseda. Starši morajo prepričljivo spregovoriti s sinem ali hčerjo o hudih posledicah alkoholizma, ki prav gotovo ne ori-zanese nikomur, pa čeprav so njegove negativne posledice boli počasne kot so posledice uživanja klasičnih mamil. Seveda lahko pri tem veliko pomaga tudi šola, prav tako kaka mladinska organizacija in podobne ustanove, kajti problem ni tako preprost kot bi se na prvi pogled zdelo. Ustrezne službe so ugotovile, na primer, da štirideset odstotkov beograjskih srednješolcev uživa alkoholne pijače, celo zelo močna žganja. Zdravstvene službe pa pravijo, da se morajo zdravniki, še posebej psihologi, že ukvarjati s srednješolci — alko holiki. Ti alkoholiki sicer še niso »brezupni primeri», s katerimi se srečuje zdravstveno - socialna služba na splošno, so pa na najboljši poti, da to postanejo. Zdravstvena služba pa nam pove šc nekaj drugega: venerične bolezni so nekakšen »logičen-* in »normalen* spremljevalec alkoholizma. ki je vedno pogosteje tudi prvi korak k uživanju težjih mamil, saj so mnogi pgptvpinafti.bili prej alkoholiki. Na koncu še besedo dve o družinskem vzdušju: v družinah, kjer vlada primerno vzdušje, kjer med možem in ženo ni pregrad, kier je med starši in otroki v navadi odkrita beseda, kjer ni raznih tabujev, tam alkoholizem ne bo doma. Nihče, ne starši in ne otrok ne bo v alkoholu iskal izhoda iz trenutnih težav. Seveda smo tu problem le na-: kazali, kajti zadeva je preveč res-' na, da ti jo mogli cdpraViti z nekaj stavki. Vendar menimo, da smo nanizali vsaj nekaj misli, ob katerih se bo verjetno marsikatera mati ali marsikateri oče zamislil in včasih gledal na svojega doraščajočega sina ali hčer drugače, kot je doslej. Morda pa bo celo nekoliko pomislil o svojem obnašanju, o zgledu ali bolje o slabem zgledu, ki ga daje svojemu otroku. Prof. V. Č. in tako nizkih pokojnin, temveč bi bila premožnejšim kmetovalcem dana možnost, da plačajo znatno več in tako pridobijo pravico tudi do nekoliko višje pokojnine, V to smer se stvari počasi premikajo in prav dodatni prispevek za zdravstveno oskrbo, o katerem sprašujete v svojem pismu, predstavlja prvi konkretni dokaz, da se stvari začenjajo postopoma premikati Pa analizirajmo podrobneje, za kaj gre. Zakonski dekret 402/81, ki je 26. septembra postal zakon štev. 537, med drugim v členu 12 določa, da morajo vsi neposredni obdelovalci plačati za 1981. leto 88.630 lir za zdravstveno oskrbo, poleg tega pa nalaga vsem kmečkim podjetjem (torej ne vsem zavarovancem, temveč le lastnikom vsakega podjetja oziroma družinskega obrata) še dodatni zdravstveni prispevek, ki pa ga niso dolžni vsi plačati. V poštev pridejo le tista kmečka podjetja, katerih prilagojeni agrarni dohodek je leta 1980 presegal 100.000 lir (ta podatek dobimo na osnovi koeficientov v katastrskem listu ali pa neposredno v lanskoletni davčni prijavi). Kdor bo preveril, da je njegov agrarni prispevek nižji od 100.000 lir, je oproščen dodatnega zdravstvenega prispevka; vsi tisti pa, ki presegajo 100.000 lir a-gramega prispevka, morajo najkasneje do 10. januarja 1982 plačati s posebno poštno položnico, ki jo SC.AU neizpolnjeno dostavi na dom (kdor ni dobil položnice ali jo je izgubil, lahko vpraša duplikat), dodatni zdravstveni prispevek v višini 15 odstotkov samo na tisti del agrarnega dohodka, ki presega prvih 100.000 Tir (npr. kdor ima 150.000 lir agrarnega dohodka, plača 15 odstotkov na 50.000 lir. se pravi 7.5C0 lir). Kmečke zavarovance bi hoteli poleg tega opozoriti še na nekatere druge obveznosti: 1. Do 10. januarja 1982 morajo poleg že omenjenega dodatnega zdravstvenega prispevka plačati tudi zadnji obrok socialnega prispevka za leto 1981. Kdor ne bo plačal pravočasno (ali ni plačal prejšnjih obrokov) štirih obrokov, bo moral poravnati tudi precej visoke pasivne obresti. Zamudniki, ki ne bodo plačali vseh obrokov do 10. aprila, pa bodo morali plačati krepko povišane prispevke konec prihodnjega leta. 2. Isti zakon 537 - 81 določa, da plačajo kmečki zavarovanci iz gorskih ali parificiranih področij le 15.000 lir namesto 30.000 lir za zavarovanje proti nezgodam na delu INAIL. Kdor tega še ni storil. ga pozivamo, paj ;s posebno prošnjo zahteva od ŠCAU povrnitev 15.090 lir: 3. Na osnovi novih določil Evropske gospodarske skupnosti se priznajo kot gorata področia tudi predeli nekaterih občin, ki imaio karakteristike goratih območij. Tu pridejo v poštev višji predeli tržaške in dolinske občine (ki so tudi vključeni v Kraško gorsko skupnost), med tem ko 50 devinsko -nabrežinska, zgoniška in reDenta-brska občina že priznane. Kmetje • na goratih območjih plačajo kar polovičen socialni Drispevek (205.000 Tir namesto 400.000 lir). Interesenti pa morajo sami doka-•'tni ta svoj status in s prošnjo na SCAU zahtevati povrnitev odvečnega zneska. Vsakdo si mora priskrbeti katastrski list. Za vse omenjene storitve se interesenti lahko obrnejo na Patronat Kmečke zveze INAC v Trstu, UL Cicerone 8/b, ki bo brezplačno proučil stanje 4:sixxxxxxxxKxx54XHXXXHXxxHXXKSiXXK:HXXHXxxKXK54XKXxxKXxxxHXH2 .*» V* v »♦» v* »♦» »♦» NAJMLAJŠIM MORAMO PONUDITI NAJBOLJŠE Ljubezen do kakovostne knjige se rodi že v rani mladosti —Pisan izbor ustreznih tiskov za vsako stopnjo otrokovega razvoja — Tokrat predstavljamo zbirke, namenjene predvsem otrokom do približno 10. leta — Čas nakupov naj bo tudi čas preizkušnje dobrega okusa ZBIRKE ZA NAJMLAJŠE IN OTROKE: NAJDIHOJCA prinaša slikanice, ki so namenjene predvsem predšolskim otrokom. PEDENJPED je zbirka vzgojnih slikanic brez besed ali s kratkimi besedili za otroke od 3 do 6 let. LEVI DEVŽEJ so ponatisi najznačilnejših slikaniških in ilustratorskih del iz preteklih dob. MALA SLIKANICA zajema domača in tuja besedila sodobnih in klasičnih pisateljev ter priredbe ljudskih pravljic in pesmi. VELIKE SLIKANICE temeljijo na literarnih predlogah, ki soše zlasti primerne za slikarsko upodobitev. DETELJICA prinaša bogato barvno ilustrirana dela, ki predstavljajo prehod med slikanicami in že zahtevnejšimi besedili. CICIBANOVA KNJIŽNICA je predvsem zbirka novosti domačih pisateljev za mladino. SONČNICA je zbirka pretehtanih izborov iz del sodobnih slovenskih, jugoslovanskih in svetovnih pisateljev za otroke in mladino. ZLATA PTICA so knjige ljudskih in umetnih pravljic, opremljene z barvnimi in črno-be-limi ilustracijami z ljudskim likovnim izročilom. PELIKAN prinaša poljudnoznanstvene oziroma izobraževalne knjižnice domačih avtorjev z bogato slikovno opremo. PIONIRJEVA KNJIŽNICA vsebuje družboslovna in druga aktualna besedila, OBRAZI pa so zbirka monografskih orisov pomembnih osebnosti. V novi zbirki OD NEZ-NALČKA DO PRVAKA ZNANJA bo izšlo še šest kot velika slikanica bogato ilustriranih knjižic o naravi in družbi za otroke od 6 do 10 let. j'mer VELIKO VESELJA PRI GLEDANJU IN BRANJU ŽELI SVOJIM ZVESTIM BRALČKOM NJIHOVA ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA' 4;j000000OO0iXHXHXfOiXH:s00000000 Vatikan in* Cer-" kev po zavzetju Rirria svojim ljudem prepovedala sleherno delovanje''V'“jkvtičhi' življenju, je ta akcija izredno pomembna, kajti v tem primeru doživimo v zgodovini katoliške cerkve v I-taliji nekakšen prelom, da se namreč duhovnik postavi na čelo določenega sicer socialnega. v bistvu pa političnega gibanja. Sicer pa je to bil le prvi korak, ki ga je napravil don Sturzo, ki je 1919. leta ustanovil že omenjeni Partito popolare 22.45 DNEVNIK 23.00 Droga: kaj napraviti? Ob koncu Danes v parla menlu Drugi kanal 11.30 Zimski športi: Svetovni pokal v smučanju 12.30 Opoldanski program: Groš, dva 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: 1947: italijanska demokratična izbira 14.00 Popoldan, dnevna rubrika Mnenje 14.10 Življenje Michelangela - Za ključni del 15.25 Šolska vzgoja: Vzgoja in dežele Program za mladino 16.00 Gianni in Pionotto - TV film Rop v banki Čebelica Maja - risanka 16.55 McMillan in gospa - TV film 17.45 DNEVNIK 2 - Flash 17.50 DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti - Iz parlamenta 18.05 Danes: Tedenska oddaja o turizmu in prostem času 18.50 Inšpektor Derrick - TV film Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Eddie Shoestring, privatni detektiv - TV film Nevarna igrača 21.35 Kinematografske novosti 21.40 DNEVNIK 2 - Dosje 22.30 Italijanski rock 23.00 Eurogol 23.30 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 16.15 Vabilo 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 20.05 šolska vzgoja: Otrokovo zdravje 20.40 Signorine grandi firme - mu-sical 21.40 Šolska vzgoja: Majhne laži 22.10 DNEVNIK 3 - Tedenska oddaja 22.40 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 - 14.55 TV v šoli TV koledar; Kal življenja: Pitagorov izrek; Celinski zimzeleni gozd; Kemija; Kraji in ljudje; Risanka; Združeni narodi; Risanka; Pravljica: Titova država; Življenjska družba; Valovanje in energija 16.30 Superveleslalom za moške 17.30 Poročila 17.35 Jelenček, otroška serija 18.05 Mozaik kratkega filma Turizem in gospodarstvo Argentine, argentinski film 18.30 Obzornik 18.40 Jože Medic, dok. oddaja 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Ratko Ilič: Iz življenja neke narkomanke, dok. drama 21.00 623 21.40 V znamenju Koper 13.30 in i.5.30 jOdprta meja 16.00 Dokumentarna oddaja 116.30. Risanke 17.00 Rezervirano za najmlajše: Dokumentarna oddaja Serijski film 18.00 Ponovitev filma 19.30 Eurogol 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Maščevalec iz Manile - film 21.05 TV D - Danes 22.00 Kdo pozna umetnost? TV D - Danes Zagreb 18.25 Kronika občine Split 18.45 »Tikvarium*, satirični ka baret 20.00 Argumenti ŠVICA 20.40 La mia brillante carriera -film TRST A 7.00, 8.00, 10,00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro ix> naše; 8.10 Almanah: Živoze-teno; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Psihološki utrinki: 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi - Izbrani listi; 12.00 Od Milj do Devina - Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «Z Alico v . .. deseto deželo*; 14.30 Izbrali smo za vas; 14.55 Naš jezik; 15.00 Jugoslovanski izvajalci; 15.30 Za ljubitelje vokalnega jazza; 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom; 17.10 Mi in glasba: Mladinski zbor »Campa-nella* iz Olomouca na Češkoslovaškem, ki ga vodi Jiri Klimeš; 18.00 Četrtkova srečanja: 18.30 Sodobne slovenske novele; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. .10.10 Leteči zmaj; 10.45 Mozaik, glasba in 'nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Včerajšnje pesmi; 12.05 Glasba po željah; 16.00 Glasovi v nevihti; 16.10 Dalmacija in njene pesmi; 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Spazio jazz; 17.32 Gaetano Donizetti. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; G.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda: 8.00 Val 202; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Po- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKVV — Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKVV — Nanos 88,6 MHz pevke: 13.40 Spored mladinske zborovske glasbe; 14.00 Mali koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mla- dinska oddaja: 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Po ročila;. 6.00 - 8.30 Glasbena kom binacija; 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz; 11.10 Takoj se vrnem; 11.39 Portret Oscarja \Vilda; 12.03 Uli ca Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Idca S.p.A; 15.03 Popoldanska sreča nja; 16.00 11 Paginone; 18.05 Zvoč na kombinacija; 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Zgodba jazza; 20.00 Gli Inquilini; 22.00 Ob jek tiv Evropa. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30. 13.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.45 Radio 2 predvaja; 8.55 I promessi sposi; 9.32 - 10.13 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 I/aria che tira; 13.41 Glasba in kino; 15.00 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 šeslde set minut: 17.32 Eneida; 18.45 Krog Sonca; 19.50 šolska vzgoja; 20.10 Mass - mušic; 22.00 Mesto ponoči: Neapelj. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00. 14.00, 17.00 Poročila; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mia dina poje; 9.05 Z radiom na po ti; 10.05 Rezervirano za . ..; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Zna ne melodije; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Mehurčki: 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glas ba; 15.50 Radio danes, radio ju tri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 18.15 Lokalne radij ske postaje; 18.35 Majhno srečanje s skladateljem Zvonimirom Cigličem; 19.35 Lahko noč, otro ci!; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Lite rarni večer; 21.45 Lepe melodije: 22.30 Plesna glasba iz jugoslovan škili studiov; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk jugoslovan sklh avtorjev. PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. decembra 1981 NOGOMET V TEKMOVANJU ZA POKAL UEFA RADNIČKI VSE BOLJ PRESENEČA Predzadnji v domačem prvenstvu, je včeraj izločil še Feyenoord Splitskemu Hajduku za las ušla kvalifikacija v četrtfinalno kolo Feyenoord — Radnički 1:0 (1:0) STRELEC: Nielsen v 28. min. FEYENOORD: Hiele, Nielsen, Staffleu, Van Deisen, Van Hangem, Troost, Bodming. Van Till, Bouwens (Kaczor), Wijnstekers, Vermeulen. RADNIČKI: Milenkovič, Gavrilo-vič, Obradovič, Bojovič, Vojinovič, Drizič, Stojiljkovič, Djordjevič (v 64. min. Halilovič), Nikolič, Radosavljevič, Aleksič (v 46. min. Savič). SODNIK: Fredriksson (Švedska). GLEDALCEV: 20.000. ROTTERDAM — Radnički je dosegel svoj na j več ji uspeh doslej, uvrstitev v četrtfinale evropskega pokala UEFA. Morda je le kdo od najzvestejših navijačev upal, da se bo prebil tako visoko, še posebno glede na igro, ki jo predvaja v domačem prvenstvu, kjer je na skromnem predzadnjem prvenstvu. Lahko pa rečemo, da si je tako uvrstitev Radnički tudi povsem zaslužil. Tudi včeraj je igral zelo pametno, preudarno, brez vsake pa VČERAJŠNJI IZIDI • Real Madrid (Šp.) - Rapid Dunaj (Av.) 0:0 prva tekma 1:0 — kval. R. Madrid • Hamburger (ZRN) - Aberdeen (Škotska) 3:1 prva tekma 2:3 — Hamburger • Kaiserlautern (ZRN) - Lokeren (Bel.) 4:1 prva tekma 0:1 — Kaiserlautern • Dinamo Bukarešta (Rom.) - Goteborg (šve.) 0:1 prva tekma 1:3 — Goteborg % Neuchatel (švi.) - Sporting Lizbona (Port.) 1:0 prva tekma 0:0 — Neuchatel • Feyenoord (Niz.) -RADNIČKI NIŠ (Jug.) 1:0 prva tekma 0:2 — RADNIČKI • HAJDUK SPLIT (Jug.) - Valencia (Šp.) 4:1 prva tekma 1:5 — Valencia O Dundee United (Škotska) -VVinterslag (Bel.) 5:0 prva tekma 0:0 — Dundee United nike. Razumljivo je, da je ubral obrambno taktiko, saj je moral o hraniti prednost, ki si jo je prido bil v prvem srečanju doma. Na težkem terenu (igrišče je po krivala snežna odeja) so domačini stalno napadali, vendar izrednin priložnosti si niso pripravili. Poved li so sicer že v 28. min. prvega polčasa, do kraja pa se rezultat ni več spremenil, za kar ima gotovo največ zaslug vratar Milenkovič, ki je med drugim v 63. min. ubranil e najstmetrovko, ki jo je sfrfljal Včr meulen. Izkazala pa se je tudi vsa obrambna vrsta z Gavrilovičem in Obradovičem, medtem ko je peša la sredina. Pritisk nekdaj slavnega nizozemskega moštva so gbstje v glavnem razbremenjevali s sicer redkimi vendar učinkovitimi protinapadi. V enem izmed teh je Nielsen tudi zrušil Saviča v kazenskem pro štoru, vendar sodnik ni posegel, tik pred koncem pa je prav Savič zapravil izredno ugodno priložnost. (nb) Hajduk — Valencia 4:1 (2:0) STRELCI: v 7. min. Gudelj (iz enajstmetrovke), v 22. min. Pri morac, v 52. min. Saura, v 68. min. Gudelj, v 90. min. Gudelj. HAJDUK: Pudar, Berič, Zoran Vujovič, Gudelj, Primorac. Rožič, Zlatko Vujovič, Sliškovič (od 65. min. Adamovič), Petrov, šalov, Pe Sič (od 55. min. Vulič). VALENCIA: Sempere, Botubot, Cervero, Castillianos, Cesar, Tendil-lo, Saura, Arnesen, Subiratas, Sol-sona, Pablo ( ob 70. min. Felman). SODNIK: Linemayr (Avstrija). GLEDALCEV: 50 000. SPLIT — Hajduku ni uspel veliki podvig, da bi nadoknadil štiri zadetke zaostanka in se uvrstil v nadaljnje kolo tega pokala. Spli-fani pa le za las niso poskrbeli za pravi čudež. Močnega nasprotnika so namreč premagali s kar 4:1. Tudi to pa jim ni bilo dovolj, saj so v prvem srečanju osmine finala v Valencii izgubili kar z 1:5. Čeprav so hajdukovem izločeni iz tega tekmovanja, pa se gotovo »poslavljajo* od evropske arene z dvignjeno glavo. Včerajšnje srečanje se je za domače nogometaše začelo na najboljši način. Že v 7. minuti so namreč povedli z enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel mladi Gudelj. V 22. min. pa je bil izid že 2:0 za Hajduk. Zlatko Vujovič je namreč lepo podal v španski kazenski prostor, Primorac pa je z glavo preusmeril žogo mimo nemoč nega vratarja gostov. V začetku drugega polčasa pa hladna prha za nabito poln stadion. Berič je prepočasi podal vratarju Pudarju, prisebni Saura je podajo prestregel in znižal izid na 1:2. S tem zadetkom pa je Saura pokopal tudi poslednje upe domačinov, da bi dosegli «veliki cilj*. Zaman sta bila nato dva Gudljeva zadetka. Spličani so igrali zelo dobro, odločno samozavestno. Mladi Gudelj je bil daleč najboljši na igrišču, nekoliko slabši pa je bil reprezentant Sliškovič. Od gostov je največ pokazal Arnesen. (nb) Italija — Malta 6:0 RIM — V kvalifikacijski nogometni tekmi za evropsko prvenstvo »tunder 16» je Italija premagala Malto s 6:0 (2:0). Italija si je pred to tekmo zagotovila prvo mesto v kvalifikacijski skupini, kjer je poleg nje in Malte nastopala še Švica. Ita- lija, ki je osvojila vse tekme, se bo v naslednjem kolu pomerila s Francijo. BOKS JUTRI V TEŽKI KATEGORIJI Ali proti Berbicku NASSAU (Bahamas) — Po letu dni bo jutri bivši svetovni boksarski prvak težke kategorije Muhammad Ah ponovno stopil v ring in se spoprijel s Kanadčanom Trevorjem Ber-bickom ,ki trenutno zaseda četrto mesto na svetovni lestvici. To srečanje, ki je določeno na deset krogov .naj bi bil za 40-letnega Alija prvi korak k ponovni osvojitvi naslova svetovnega prvaka, ki je trenutno last Larryja Holmesa (WBC), o-ziroma Mika Weaverja (WBA). ATLETIKA RENO — Znanemu ameriškemu metalcu krogle Plucknettu je ameriški kongres podelil posebno priznanje za njegove dosežke v športu. To priznanje je dobil kljub temu, da je bil dosmrtno diskvalificiran zaradi jemanja poživil. Borovi kadeti v napadu med zadnjo tekmo proti Interju DEŽELNO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKI Primorje - Chiarbola 0:2 (0:1) PRIMORJE: Zetin (Danieli), Metelko, Martellani, Antoni. Husu (Nabergoj), Trobec, Celea, Vidali, Zan-colič, Meden in Rochetti. Rdeče-rumeni so v prvem polčasu igrali res dobro in bi si brez dvoma zaslužili tudi zadetek, toda nekoliko zaradi netočnosti napadalcev, nekoliko zato, ker jim je sreča obrnila hrbet, niso prišli do zaželenega gola. Na drugi strani pa so gostje izkoristili edino priložnost v prvem polčasu in povedli. V drugem delu srečanja so bili gostje boljši od domačinov, katerim je zmanjkalo moči in tako so Tržačani proti koncu srečanja tudi zasluženo podvojili. W. H. IZIDI Supercaffe - S. Giovanni 1:0, Do-mio - Muggesana 1:1, Pro Gorizia - Portuale 2:1, Costalunga - Real Udine 1:0, Primorje - Chiarbola 0:2, Sangiorgina - Giarizzole 0:0, Mon-falcone - Udinese 1:1. LESTVICA Udinese 20, Monfalcone, Pro Gorizia 16, Sangiorgina 15, Costalunga 14, Domio, Muggesana 12, Giarizzole 10, S. Giovanni, Chiarbola, Supercaffe 9, Real Udine 7, Portuale 6, Primorje 1. «UNDER 20» Aurisina - Breg 7:2 (5:2) BREG: Grizonič, Kofol, Tritta, Savron, Mikolj, Zonta, Sergio Kra aiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinvTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiHiMiminiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiniiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu SMUČANJE SLALOM ZA SVETOVNI POKAL Phil Mohre v izvrstni iormi V Madonni di Campiglio je premagal tudi Stenmarka in utrdil svoje vodstvo na lestvici za SP - Italijani odlični, zlasti De Chiesa Bojan Križaj na 12. mestu - Danes ženski veleslalom v Pili MADONNA Dl CAMPIGLIO - S svojo zmago v slalomu za svetovni pokal v Madonni di Campiglio je Phil Mahre le potrdil to, kar so iz vedenci že vedeli: ta izvrstni ameriški smučar je letos v odlični formi že v začetku sezone, svojo vsestra-nost pa je potrdil tudi s tem, da se lahko uspešno meri s svojimi tekmeci tako v smuku, kot v slalomu, torej v dveh »»nasprotujočih* si disciplinah alpskega smučanja. Njegova pripravljenost je taka. da mu trenutno ni kos niti specialist za slalom Stenmark, kj. je imel/ po ,pfyi vožnji kar 36 stotink sekunde naskoka, vendar mu ta ni zadostovala za osvojitev končne zmage. - i-t Posebno poglavje so predstavljali včeraj Italijanski smučarji, ki so bili pred začetkom letošnje sezone dokaj črnogledi. Toda izvrstno drugo mesto De Chiese, na katero se je prebil kar z devetega mesta (v prvi vožnji), 5. mesto Grosa (po prvem spustu je bil osmi) ter odlično tretje mesto Mallyja v prvi vožnji (v drugi pa je odstopil), je vsekakor potrdilo, da so se ostri in naporni treningi letos dobro obrestovali. Temna plat teh uspehov pa je v tem, da jim dosega večinoma le «stara garda*, ki že skoraj desetletje reže smučine na mednarodnih tekmovanjih, medtem ko so mladi Tonazzi (16.), Edali-ni (17.). Grisi (25.). in Foppa (32.). dosegli manj blesteče uvrstitve, čeprav nekatere od teh nikakor niso slabe za tako hudo konkurenco. Kar se tiče «plavih», ti še vedno niso doživeli svojega »jugoslovanske ga dne*. Križaj sicer izpolnjuje zastavljeni načrt (na vsakem tekmovanju točke za svetovni pokal) in se hiti nad njegovo (na prvi pogled po prečno) uvrstitvijo na 12 mesto ni mogoče pritoževati, saj je tudi za njim na lestvici še vrsta odličnih imen, nekateri znani tekmovalci pa niti niso prišli do cilja. Slabše od pričakovanj vozijo ostali Jugoslova ni. Strel je bil tako včeraj 27., Cerkovnik 36. ter Benedik 45., Franko. Kuralt in Petrovič so odstopili, Čižman pa je padel. Lestvica slaloma 1. P. Mahre (ZDA) 1’38'’89 2. Stenmark (Šv.) 1’39”04 3. De Chiesa (It.) 1’39”06 4. Frommelt (Liech.) 1’39”05 5. Gros (It.) 1’40”68 6. Halsnes (Nor.) 1'40”80 7. Gruber (Av.) 1'40”83 8. Strand (Šve.) 1’40”91 9. Orlainsky (Av.) 1’41”38 10. Girardelli (Luks.) 1'41”49 11. S. Mahre (ZDA) 1'41”51 12 Križaj (Jug.) 1'41”67 13. Kaiwa (Jap.) 1’41"72 14. Gaspoz (Švi.) 1'41”T9 15. Wenzel (Liech.) 1’41”94 16. Tonazzi (It.) 1'42”14 17. Edalini (It.) r42”19 Skupna lestvica 1. P. Mahre 70 2. Stenmark 35 3. Miiller 30 4. Gaspoz 30 5. Wenzel 28 6. Klammer 25 7. Žirov 19 8. Biirgler, Ciganov. Stock, De Chiesa in Križaj 15 13. Meli 14. Fournier, Podborski in Frommelt 12 Svetovni pokal se bo danes nadaljeval z nastopom deklet v Pili (Aosta), kjer bo na sporedu veleslalom, drugi v tej sezoni. Organizatorji so imeli izredne težave s pripravo proge. Zaradi pomanjkanja snega so namreč zadnjih deset dni to »prvino* dovažali na progo (kjer je delalo 80 delavcev) s tovornjaki, helikopterji in drugimi vozili, Ker je na to podlago zapadlo še nekaj svežega snega, menijo organizatorji, da bo celotno tekmovanje potekalo povsem v redu, vsaj kar se tiče proge same. Vse tekmovalke, ki bodo nastopile, so že'včeraj'prispele v ta kraj, med tistimi, ki bodo naskakovale visoke uvrstitve, pa bo tudi nekaj Italijank, medtem ko imajo Jugoslovanke manjše možnosti. KOŠARKA V naraščajniškem prvenstvu Kontovelci brez težav premagali jadra no v te Damir Starc najboljši strelec srečanja Jadran — Kontovel 43:93 (13:52) JADRAN: Terčič 6, Fabi 14, Fon da, Kerpan 2, Sartorati 2, Granier 19. KONTOVEL: Daneu 9, Emili 28, Zugna Grilanc 8, Piras 4, Per-lot 2, Starc 36, Škabar 2, Terčič, Compara. Prvi letošnji slovenski derbi naraščajnikov se je končal v korist Kontovelcev. Lukševi varovanci so že na začetku tekme z lahkoto nadigrali jadranovce. Omeniti moramo, da so v Jadranovi ekipi, manjkali Feri. Košuta in Persi zaradi poškodb.' Kontovelci so z lahkoto zrna peli. predvsem po zaslugi Starca in Emilija. Pri Opencih se ie izkazal le Ivan Terčič. Andrej Vremec ........................................................................................................timu.... ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Doslej dokaj spremenljiva sreča Le k dve naši šeslerki brez poraza - V tem tednu tri zmage in sedem porazov Odbojkarska prvenstva v vseh višjih ligah so v polnem teku. Letos imamo enajst slovenskih še-sterk. ki nastopajo od B pa do D lige Zaenkrat lahko rečemo da naši odbojkarji in odbojkarice nastopajo s spremenljivo srečo nič boljše (in verjetno niti slabše) kot v preteklih bojih za točke. Pretekli konec tedna so naše e-kipe odigrale 10 tekem. To oa zato, ker je bil ženski drugoligaški derbi med Sokolom in Borom Intereuropo. Poudariti moramo, da so Tržačanke slavile prvo zmago oo dveh porazih, domačinke pa so ostale prvič v letošnjem prvenstvu praznih rok. Tako je Sokol prekinil serijo uspešnih nastopov in sedaj ostajeta samo še dve ekipi, ki nista okusili grenkobe poraza: Sloga v ženski B ligi ter Juventina v moški D ligi. Končni izkupiček vseh ligašev je bil tri zmage in sedem porazov. To je 30 odstotkov osvojenih točk. kar je prav gotovo skromna bera. Če imamo samo dve šesterki, ki KOŠARKA POKAL POKALOV Cibcna podcenjevala nasprotnika v Šibki Crystal Palače iz Londona ji je nudil močan odpor POKAL POKALOV V tekmovanju za pokal pokalov je zagrebška Cibona sicer premagala londonski Crystal Palače v četrtfinalu tega turnirja, vendar pa je tokrat naletela na težjega nasprot n*ka, kot je pričakovala Zagrebča ni so igrali slabo na sredini igrišča, zato je ležala vsa teža igre na o hrambi. Tako ni čudno, če so Angleži do 12. min celo vodili, nato pa so gostitelji le »potegnili* in ohrani li vodstvo do konca tekme. Med ostalimi tekmami tega kola »mo o nastopu Sinudyneja že poroča 11. izdatno zmago si je priboril Madridski Real v Bratislavi, kijev ska ekipa Stroitel pa je na Nizozem »kem prepotila za tesno zmago pretvornih sedem srajc. o. IZUM Cibona (Jug.) - C. Palače (Ang.) 105:97 Sinudyne (It.) - Hapoel (Izrael) 99:84 Inter (ČSSR) - Real Madrid (Šp.) 86:111 Parker Leiden (Niz.) - Stroitel (SZ) 69:72 KORAČEV POKAL V tekmovanju za pokal Radivoja Korača je bilo doseženih nekaj zanimivih izidov. Tako je Šibenka premagala špansko ekipo Minon Valla-dolid kljub temu, da je igrala slabo. Ekipi se pozna, da že dolgo ni trenirala, več njenih igralcev pa je bilo na turneji z reprezentanco v ZDA ah pa se je šele vrnil s služenja voja škega roka. Izmed italijanskih peterk si je Carrera precej opekla prste na tek mi z Badalonci, medtem ko sta Latte Sole proti ASPO iz Toursa in Cagiva proti Orthezu, Acqua Fa-bia pa proti budimpeštanskemu Va-sasu opravili »vojo nalogo zado- voljivo, prvi dve bolj, zadnja ne koliko manj. IZIDI Badalona (Šp.) ■ Carrera (It.) 113:86 Cagiva (It.) - Orthez (Fr.) 97:82 Vasas (Mad.) - Acqua Fabia (It.) 66:98 šibenka (Jug.) - Minon Valladolid (Šp.) 93:77 Latte Sole (It.) - ASPO (Fr.) 103:86 POKAL PRVAKINJ Včeraj je bilo na sporedu le eno srečanje, v katerem je beograjska Crvena zvezda v Cluju premagala peterko Universitatea z 91:88. Tekma je bila dokaj izenačena, kar pa priča tudi sam končni izid. POKAL RONCHETTI Voždovac (Jug.) - Krakovo (Pol.) 96:76 sta zaenkrat še neporaženi, pa imamo kar tri, ki niso že zmagale (Breg in Kontovel v ženski C-2 ter Breg v ženski D ligi). Tega pa ne smemo zaenkrat jemati preveč tragično, saj sta bili v teh dveh konkurencah odigrani samo dve koli. Svojevrsten rekord so v prvem delu prvenstva dosegli odbojkarji Bora JIK Banke, ki so trikrat zaporedoma izgubili s tesnim izidom 3:2. Kaj takega res ni bilo pričakovati, ker začetek prvenstva (z dvema prepričljivma zmagama) takih razpletov ni obetal. Ob vsem tem so tudi objektivni razlogi: manjkal je (na dveh tekmah) Ve ljak, ki za tržaškega tretjeligaša nekaj pomeni: toda ne glede na to odsotnost bi lahko bil končni izid tudi drugačen. Če se povrnemo k slovenskemu derbiju, ki je bil soboto v Nabrežini. ni uresničil pričakovani V or vem setu so igrale dobro doma činke in gostje so povsem odpove dale. V preostalih treh nizih oa se je slika diametralno spremenila in so imele zastopnice Bora Intereurope precej olajšano pot do zmage. S tem pa je največ trpela sama igra: zato je bil ta derbi povpre čen. brez pravega boja in igre. ki lahko privlači. ŽENSKA D LIGA Sangiorgina — Bor 3:2 (12, 0, -11, -8, 13) BOR: Vodopivec, Furlanič, Jaz bec, Godina, Ukmar, čač, Monta-nari in Tomšič. Odbojkarice Bora so drugo letoš nje prvenstveno srečanje izgubile po izenačenem boju in pravi- maratonski bitki, ki je trajala dve uri in potrebno je bilo odigrati pet setov preden je bil znan končni zmagovalec. Gostje so bile neverjetno dobro razpoloženim domačinkam povsem enakovredne v uvodnem nizu. Drugi je bil za njih nravi polom, saj niso izbojevale niti častne točke. Potem pa so borovke le prevzele vajeti igre v svoje ■ roke in tokrat moramo pohvaliti Ukmarjevo ir. Godinovo, ki sta res odlični (kot tolkačiča, oziroma tehničar ka) V zadnjem, odločilnem nizu oa so bile v končnici nekoliko boli ori sebne in tudi srečne domačinke, ki so tako še edine neporažene v skupini Poleg tega pa ie potrebno poudariti izjavo trenerja, da so njegove varovanke odigrale daleč najboljšo tekmo. G. F. KOŠARKA Tretji poraz Domove peterke V 4. kolu promocijskega košarkarskega prvenstva na Goriškem je Dom zabeležil že tretji zaporedni poraz IZIDI 4. KOLA Ronchi - Arte A 58:63, Marmi Bieffe - Erbasol 65:63, Arte B -Pom 81:83, Polisportiva Isontina -Dom 79:69, Edera - Corridoni 80:56. LESTVICA Arte A in Pom 8, Časa del Car-rozziere, Grado in Polisontina 6, Arte B in Edera 4, DOM, Immobi-liare Vittoria, Erbasol, Marmi Bieffe, Ronchi 2, Corridoni in Termo-zeta 0. (Grado, Immobiliare Vittoria, Časa del Carrozziere in Termo-zeta eno srečanje, manj). M. Č. PRVENSTVO KADETOV Bor in Sokol praznih rok Bor — Inter 1904 67:71 (29:40) BOR: Vascotto, Devčič. Tavčar 5 (1:3), Semen II (1:9). De Carli, Furlan 4, Struna 4 (3:0), Bradassi, Maver 28 (28 (2:3), Tremul 15 (1:3). PON: Struna in Tremul; PM: Bor 5:21. V nadaljevanju kadetskega prvenstva so borovci zopet izgubili. Naši fant.je so se tokrat pomerili z In-ter.jem 1904 in so se vso tekmo enakovredno upirali nasprotniku. Kljub odsotnosti Volka so »plavi* igrali verjetno doslej najboljšo tekmo. Od posameznikov bi pohvalil požrtvovalnega Aleksandra Semna (kar 17 odbitih žog) in učinkovitega Henrika Maverja. Max Alakarda — Sokol 73:55 (43:27) SOKOL: Pertot 6, Bandelj 21 (3:8), Grilanc, Sedmak 8 (0:4). Pa hor 16 (2:7), Buzan 4, Bagozzi, Aleksij Gruden. Tudi proti tržaški Alabardi so Nabrežinci ostali praznih rok. Tokrat so igrali dokaj zadovoljivo v napadu, čeprav jim sreča prav gotovo ni bila naklonjena. Obramba pa je večkrat pešala tudi zaradi utrujenosti. V drugem polčasu so sokolovci nadoknadili del zaostanka in v 12. minuti so Tržačani vodili le s sedmimi točkami. Tedaj na se je poznala slaba telesna kondicija Nabrežincev. Pertot je dobro opravil svoje delo v režiji in v o-brambi, Bandelj in Pahor oa sta bila usnešna v nanadu. Andrej P ROKOMET Zmagala tudi Italija LIZBONA - Na svetovnem mladinskem rokometnem prvenstvu so včeraj odigrali tekme prvega kola polfinalnega turnirja Italija in Jugoslavija sta bili obe uspešn-i. Jugoslavija. ki nastopa v skupini od prvega do osmega mesta, je premagala Dansko z 19:18; Italija pa. ki se bori v skupini od 8. do 16. mesta, je premagala Nizozemsko z 21:19. ljič, Demartin, Fabjan Kraljič, Mundo, Tinta. STRELCA za Breg: Fabjan Kraljič in Tritta. V soboto so Brežani stopili na i-grišče v zelo okrnjeni postavi in tako je bil tudi proti sicer dokaj skromni ekipi Aurisine poraz neizbežen. Tekma se je dobro začela za Breg, ki je v 12. min. celo povedel s Tritto. V nadaljevanju pa je ekipa popolnoma popustila in tudi enostavne stvari so postale zelo težke. Brežani so zaključili tekmo v devetih zaradi dveh izključitev. I. T. * # # Vesna - Domio 2:0 (1:0) VESNA: Savarin, Bukavec, Sandrin, Codarin, Basiacco, Picchierri, Metelko (Puntari), Cusatelli, Bruno, Cicchese, Eva (Švab). STRELCA: v 30. min. Bruno, v 64. min Cusatelli. Po sivi in nezanimivi igra je Vesna strla odpor skromnih gostov. Če je Vesna razočarala, pa niso gostje pokazali prav ničesar, če izvzamemo nevaren strel, ki ga je Savarin odlično ubranil. Med domačini se je pojavila stara napaka: i-gralci vse preveč zadržujejo žogo in tako olajšajo delo nasprotniku. Samo če bodo to »črno točko* popravili, jim bo uspelo obdržati dobro mesto na lestvici. Fabio IZIDI .A,,risina - Breg 7:2, Portuale -M alcone 1:1, Vesna - Domio 2:0, Zaule - Edile Adriatica 0:2, Stock -Supercaffč 1:5, Opicina - S. Mar-co 2:0. LESTVICA Monfalcone 20, Portuale 16, Edile Adriatica 15, Aurisina. Opicina, Vesna. Supercaffč 14. Costalunga 12, Domio, S. Marco 6, Zaule 5, Breg, Stock 4. POKRAJINSKO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKI Kras — Olimpia 0:1 (0:1) KRAS: Peric, Igor Purič, šuc, Škrk. Drago Purič, Pascutti, Castel-lani (Doljak), Terčon, Nicolin, Bul-lo in Bertocchi. Tudi tokrat je bila Olimpia za naše fante trd oreh. Na srečo pa v nedeljo gostje niso bili uspešni v zaključnih akcijah, saj so večkrat iz ugodnega položaja streljali netočno, tako da so mrežo zatresli le enkrat in sicer v 28. min po podaji iz kota. Krasovi nogometaši so igrali precej dobro zlasti v obrambi. Slednja je imela precej dela s hitrim srednjim napadalcem gostujoče ekipe. Naši napadalci so igrali premalo prodorno in so le redkokdaj prišli v ugoden položaj za strel. Nekajkrat so sicer streljali izven kazenskega prostora, toda žoga je šla vedno visoko čez prečko. R. B. Roianese — Gaja 4:2 (1:0) GAJA: Žagar (Zupin), Grgič (Tome), Strajn, Rapotec, Jež, F. Kralj, D. Kralj, M. Gojča, Pečar, Milkovič, Križmančič. V uvodnih minutah so si gajevci ustvarili vrsto lepih priložnosti, toda niso imeli sreče, na nasprotni strani pa je v enem izmed hitrih •■rotinapadov enajsterica Roianese-ja povedla z 1:0. V drugem polčasu jp padriško-gropajsko moštvo odločneje pritisnilo na nasprotnikovo polovico igrišča in po natančno izvedeni podaji s kota je Gojča z lepim strelim tudi izenačil. Odtlej se je igra o-beh moštev razživela, prvi pa so prišli v vodstvo gostje s srednjim naoadalcem Milkovičem, ki je poskrbel za podvig z lepim strelom od daleč. Toda, kot se gajevcem večkrat dogaja, so zapravili vrsto lepih priložnosti. da rezultat spravijo na varno, kar so izkoristili nasprotniki, ki so osvojili obe točki. 1 E P IZIDI 11. KOLA Kras - Olimpia 0:1, Fortitudo -S. Vito 1:1, Chiarbola - S Luigi 4:1, Blue Star - Campanelle 1:8, Zaule - CGS 3:7. S. Andrea - Mon-tebello 1:0, Roianese - Gaja 4:2. LESTVICA Campanelle 21, Fortitudo 18, O-limpia 17, CGS 16, S. Andrea 14, Roianese 12, S. Vito. Gaja 11, Mon-tebello 10, Chiarbola 7, Zaule 6, Blue Star, S. Luigi Far You 4, Kras 3. NAJMLAJŠI A SKUPINA Zaule — Breg 0:3 (0:1) BREG: Degrassi (v 50. min. Bol-drin), Casciani, Sancin (v 45. min. Cicotti), Olenik, Žerjal, Tul, Biagi Iz planinskega sveta | k Kot smo ie napovedali, se bo smučarski tečaj SPDT pričel v nedeljo, 20. decembra, če bodo seveda znežne razmere primerne za smuko. Zaradi pomanjkanja snega sta namreč že odpadla smučarska izleta 6. in 8. t.m., odtlej pa se še vedno ni nič spremenilo na bolje. Sicer pa je časa še dovolj, da lahko upamo v pozitizmo rešitev «problema». Trenutno je sneg le na Piancavallu (umeten) in pa na sedlu Prevale nad Nevejskim sedlom. Vse podrobnosti bomo sproti objavljati, vse pa je odvisno od snežnih razmer, saj je vsa organizacija že zdavnaj stekla. Kar se pa tiče dnevnih smučarskih kart (ski-pass), je nekaj novosti. Trenutno le-te stanejo v Ra-vasclettu oz. na Zoncolanu 13.500, tečajniki SPDT bodo imeli popust in sicer bodo plačali 10.000 (tečajnikov je kakih 90), novost pa je predvsem ta, da bo veljal za vseh pet nedelj tečaja nekak abonma petih dnevnih kart,. ki bo stal 40.000 lir, torej le 8.000 posamezna. mš Nadaljuje se tudi predavateljska sezona SPDT. Drevi bo namreč na sporedu društveni večer SPDT, na katerem bodo naši člani predvajali diapozitive ter tako skupno podoživljali prijetne trenutke, ki so jih v letošnji sezoni doživeli po naših gorah. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Fran čiška 20/2) s pričetkom točno ob 20. uri. Koledar Himalaja 82 Izšel je stenski koledar »Himalaja 82» ■ z opisi vseh naših dosedanjih himalajskih odprav. Je formata 43x33 cm, na njem je 37 barv- MALI ŠPORTNIKI, POZOR Tokrat v športni rubriki revije GALEB: »Stenmarkovi načrti* nih fotografij, na zadnji strani pa je tudi povzetek v angleščini, saj bo zelo zanimiv tudi kot darilo — celo na tuje. Koledar je mogoče kupiti ali v ekonomatu Planinske zveze Slovenije (Ljubljana, Dvoržakova 9, tel. 003861 -312553). Cena je 150 din, za večja naročila pa velja tudi 15 odst. popust. NOGOMET MADRID - Raimundo Saporta predsednik organizacijskega odbora svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo v Španiji od 13. julija do 11. julija prihodnje leto, je izjavil, da si bo tekme tega prvenstva ogledalo 10 milijard tptevlziiskih gledalcev BOKS ATLANTIC CITY - Drevi bo svetovni boksarski prvak petelinje kategorije Jeff Chandler (ZDA) branil svoj naslov proti izzivalcu, Japoncu Eijiru Muratu. Oba sta se že srečala aprila v Tokiu in izid je bil neodločen. (v 48. min. Kerstič), Baučar, Bo-neta, Godina, Barut. STRELCA: Barut (2) in Biagi. Prvi polčas je potekel ob veliki premoči Brežanov, ki so povedli z Biagijem. potem ko je sodnik neupravičeno razveljavil dva zadetka V nadaljevanju je Breg še povečal pritisk na nasprotnikova vrata in še dvakrat zatresel mrežo domačinov po zaslugi solidnega Baruta. Tokrat se je zelo dobro izkazal Godina, ki je bil najboljši na sredini igrišča. A. B. B SKUPINA Primorje — Olimp'a 0:2 (0:2) PRIMORJE: Zetin, Pahor. Gava, Micheii, Bainat. Zerbo, Simat, Co-nvno, Marcucci, Sardoč in Fagin. V zadnjem kolu prvega de’a prvenstva so najmlajši predstavniki Primorja na domačih tleh klonili proti dobri ekipi Olimpie. Proseča-ni so tekmo izgubili praktično že v prvem delu srečanja, ko so gost;e prišli do obeh zadetkov (sicer zaradi banalnih napak proseške o-brambej. Nasploh in še zlasti v nadaljevanju pa so rdeče-rumeni s prikazano igro povsem zadovoljili. H. W. ZAČETNIKI A SKUPINA Breg — Soncini 0:2 (0:1) BREG: Turco (v 30. min. Zobec), Ražem, Vodopivec, Stržaj, Bevk. Kraljič. Boneta Canciani, A. Ota (v 25. min. Slavec), Mauri, Švara. Breg je proti zelo solidni in uigrani ekipi Soncinija igral zelo požrtvovalno. toda poraz je bil neizbežen. Kljub temu pa so Brežani popolnoma zadovoljili, saj so skušali z borbenostjo nadoknaditi tehnične pomanjkljivosti. Tokrat se je najbolj izkazal Stržaj. IZIDI Ponziana - Costalunga 1:1 Breg - Soncini B 0:2 Fortitudo - Libertas 0:2 S. Sergio - Muggesana 0:3 LESTVICA Libertas, Muggesana 14; Soncini B 11; Costalunga 10; Ponziana in Domio 9; S. Sergio 8; Fortitudo 3; Breg 2. C SKUPINA Kras — Chiarbola B 0:0 KRAS: R. Purič, Žagar, Umek, Križman. L. Škabar, Lukša, Šuc, Gregoretti. V prvi tekmi povratnega dela prvenstva. so mladi Krasovi nogometaši osvojili le točko proti zadnje-uvrščeni ekipi Chiarbole, katero so pred tednom dni premagali z 1:0. Tokrat pa so premalo streljali proti vratom in tudi skupna igra j« bila precej slabša kot običajno. Gostje so se v glavnem branili in kra sovci so le s težavo prodirali v njihov kazenski prostor. Obramba je bila tudi tokrat zelo ranesljiva in je le redkokdaj dopustila gostom, da so se približali Krasovemu kazenskemu prostoru. R. B. IZIDI S. Giovanni A - S. Luigi F. Y. odi. S. Andrea - CGS 0:2 Portuale - Opicina 2:0 Primorec - Supercaffč 0:1 Kras - Chiarbola B 0:1 LESTVICA S. Giovanni A in Supercaffč 15; Opicina 14: S. Andrea, Portuale 13; CGS 10; S. Giovanni For You 7; Primorec 4; Kras 3; Chiarbola B 2. CICIBANI A SKUPINA IZIDI Ponziana - Breg 2:0, Domio -Zaule odi., Fortitudo - Muggesana 0:1, Costalunga - Soncini B 1:2. Chiarbola A je počivala. LESTVICA Muggesana 16. Chiarbola A 14, Zaule A 19, Fortitudo, Costalunga, Ponziana 8, Domio 7, Soncini B 6, Breg 2. MLAJŠI CICIBANI IZIDI Soncini - S. Luigi 2:1, Breg -Ponziana 0:8, Opicina - Campanelle 0:0, Chiarbola - S. Andrea 1:1, CGS - Inter S. Sergio 2:0, Domio -Fortitudo odi. S. Giovanni je počival LESTVICA Ponziana 18, Soncini 17, Domio 14, S. Giovanni, Chiarbola 11, Fortitudo, S. Luigi 9, CGS 8, S. Andrea 6, Inter S. Sergio 4, Breg, Campanelle, Opicina 3. SINOČI V TRSTU Seja odbora za telesno kulturo pri SKGZ Na sinočnji seji odbora za telesno kulturo pri SKGZ je bila v o-spredju razprava o programu delovanja (ki je bil preverjen s predstavniki ZSŠDI, s katerimi je bilo dogovorjeno, da nekatere naloge skupaj opravljajo) in čigar podlaga vsekakor ostaja dokument o načelnih stališčih, ki je bil izdelan ob priliki posveta občnega zbora SKGZ leta 1979, Še zlasti je bilo poudarjeno, da bo treba pripraviti analizo stanja v telesni kulturi ter na podlagi tega izdelati dokument o perspektivah razvoja zamejskega športa. Nadaljevala se bo tudi razprava o vključevanju italijanskih igralcev v slovenska društva, o raznih dilemah idejnega značaja zamejskega športa, posebna pozornost bo posvečena krepitvi stikov s sorodnimi organizacijami v matični domovini, načelo se bo vprašanje poročanja našega tiska o športnem delovanju, vzpostaviti bo treba stike s političnimi strankami in sorodnimi italijanskimi organizacijami (skupaj z ZSŠDI). Vzporedno z vprašanjem o analizi stanja v telesni kulturi je tekla tudi beseda o pripravi tematske razprave o mestnih društvih, ki je bila na drugi točki dnevnega reda. Sklenjeno je bilo, da bodo to razpravo priredili v obliki posveta in sicer T drugi polovici januarja. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina Mesečno / 0U0 Ur — celoletno 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetjo mesečno 100,00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 400 lir za mm Žiro račun 50101 603-45361 «ADII> DZS 61000 Ljubiiori« Giadisce 10/11. nad., telefon 2220? Ob delavnikih: trgovski 1 rnodui 'sir 1 st., viš 43 mini 27.000 Ur Finančni 900 legalni 800. osmrtnice 300. soža'iU višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseaa. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5874 Stran 6 HUU tli 4U .... viuinu » --r--- — • Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Juli|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel H v Italiji pri SPI. 10. d6C©mbra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdejel in tiska I (ITT I Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov/ FIEG ZAČELA SE JE 62. KONFERENCA 0PEC JAMANI NAPOVEDUJE «MALI BOŽIČNI DAR» Spričo prenasičenosti pocenitev petroleja za ABU DABI — Petrolejski mini stri 13 držav so se zbrali (letos že četrtič) na 62. konferenci OPEČ, da se skušajo dogovoriti o preureditvi cen nekaterih vrst nafte in o dolgoročni strategiji organizacije. Dnevni red sicer obsega še vrsto vprašanj, okrog 20. med katerimi je tudi vloga petrolejskih držav pri uvajanju novega mednarodnega gospodarskega reda, o čemer je govoril s posebnim poudarkom dosedanji predsednik OPEČ dr. Subroto iz Indonezije v svojem poslovilnem nastopu ob včerajšnjem odprtju konference. Osrednja naloga organizacije o staja pa usklajevanje politike cen. je naglasil novoizvoljeni začasni predsednik, zastopnik gostiteljske države, petrolejski minister Združenih arabskih emiratov Mana Said «1 Otaiba. čgš da mora OPEČ v tretjem desetletju svojega delova nja skrbeti predvsem za »koordinacijo« cen med vsemi članicami, ne pa za njihovo »zvišanje«. Iz te konference torej bržkone ni pričakovati novih poviškov, ampak morebiti celo manjše pocenitve, ki jih je posredno napovedal saudski mi nister Jamani. ko je namignil na <'mali božični dar*, ki naj bi prišel za kupce iz Abu Dabija Ministri so se takoj lotili naj pomembnejšega vprašanja: določitve primernejših meja za «dodat-kev ali pa «odbitke» od enotne osnovne cene nafte, ki so jo po dolgotrajnih razprtijah naposled določili 29. oktobra na izrednem zasedanju v Ženevi na 34 dolarjev za «od. Tedaj so tudi. a le sna firo bo«, določili poviške do najV' dolarjev za sod za nafto kakovosti in pa popuste do največ 2 dolarjev za slabše vrste. Toda tr žLšče. (ki je prenasičeno zaradi ponudbe, ki presega povpraševanje) je te sklepe demantiralo, zaradi česar se članice sedaj trudijo najti u-streznejše rešitve. Zgodilo se je namreč, da imajo izvoznice boljših vrst nafte, kot so Libija. Alžirija in Nigerija, težave pri prodaji z dodatkom 4 dolarjev, zaradi česar so prisiljene sli priznavati kupcem občutne popuste ali jim pa ostane pa t la v zalogah. Kuvajt pa kljub temu, da tržišča je možna celo pol ali dolar za sod ponuja svojo manj kakovostno nafto pod osnovno ceno (po 33 dolarjev za sod), ima še vedno težave s prodajo, hkrati pa prispeva k neravnovesju na tržišču. Kako uskla diti te notranje odnose in prilagodili obenem cene razmeram na .svetovnem tržišču je vse prej kot lahka naloga tudi 62. konference v Abu Dabiju. Da je temu tako priča tudi dej stvo, da so plenarno zasedanje za ključili po samo dveh urali in da ga bodo nadaljevali, ki jim bo posebni odbor izvedencev predložil o-snutek za načelni sporazum o pravšnjih merah dodatkov ali odbitkov glede na vrste nafte in na oddaljenost ležišč od tržišča. Konference OPEČ sicer potekajo strogo -zaupno in je zalo težko napovedati kakšni bodo mogli biti njihovi sklepi. Po izjavah zastopnika največje pro izvajalke Jamanija in po preučitvi dogajanja na tržišču pa opazovalci domnevajo, da bi mogli »dodat ke« znižati od 4 na 2.5 ali 3 dolarje, «popuste» pa od 2 na 1,5 do larja. tako da bi se znala nafta poceniti v povprečju za nekaj več kot pol dolarja pri sodu. jveč 4 boljše Kuba vrnila tri ugrabljena venezuelska letala CARACAS — Po predsinočnji pre daji zračnih gusarjev, ki so ugrabili tri venezuelska letala, se je včeraj popoldne končala tudi odisejada 140 potnikov, ki so se z istimi letali vrnili s Kube v Venezuelo. Kubansko notranje ministrstvo je včeraj izdalo tiskovno poročilo, v katerem pravi, da bodo vsem enajstim ugrabiteljem sodili in da so le ti po pristanku na havanskem letališču izjavili, da se niso nameravali zateči na Kubo. K temu so bili prisiljeni zaradi vzrokov tehnične Robot zmečkal japonskega delavca TOKIO — Na Japonskem se je julija pripetila prva smrtna nesreča, ki jo je povzročil robot, vendar so preiskovalci objavili podatke o nesreči šele pred dnevi. Po teh ugotovitvah naj bi 37-letni delavec Urawa, ki je bil zadolžen za vzdrževanje avtomatiziranega stroja za rezanje, napačno izključil avtomat in ko se mu je približal se je robot ponovno vključil in ga zmečkal. Po podatkih mednarodne organizacije dela je to prva smrtna žrtev, ki jo je povzročil robot. Iz istih virov tudi izvemo, da trenutno deluje na svetu približno 58.000 robotov. 8p odstotkov katerih na Japonskem. MANILA: Uslužbenci nekega fili pinskega pogrebnega podjetja so se zmotili pri jemanju mer trupla priznanega filipinskega glasbenika Joseja Meria. ki je umrl pred dnevi star 59 let. Ker jim trupla ni uspelo stlačiti v premajhno krsto, so mu kar odrezali nogi in tako odpravili posledice nepazljivosti. Vendar so se sorodniki umrlega glasbenika zaveda li, da je krsta premajhna za skoraj dva metra visokega Meria in ugotovili, kako se truplo -prikrojili« krsti. Pogrebno podjetje, ki si je za premajhno krsto /.računalo več kot dva milijona lir, so prijavili sodstvu. MOSKVA — Naiven moskovski e-lektrikar, ki se zelo rad ukvarja s pravnimi zadevami, je prijavil sodstvu sovjetsko tajno službo KGB. ker mu pristojne oblasti niso hotele dati vizuma za odhod iz države. Sodniki so njegovo tožbo arhivirali, elani KGB pa so ga kmalu nato prišli iskat domov in ga spravili «na MANAGUA — Sovjetski veleposlanik v Nikaragui šljapnikov je včeraj izjavil, da bo SZ obranila to srednjeameriško državo pred mo rebitno invazijo ZDA. POSLEDNJE SLOVO Posvetovanje o dvojezičnosti (Nadaljevanje s 1. strani) Predsednik republike Sandro Perfini se je poklonil spominu tragično preminulega policijskega agenta Čira Capobianca (Telefoto AP) .je skupščina sprejela junija letos. V poglavju o dvojezičnosti je med drugim rečeno: »Uveljavljanje ustavnega določila o enakopravnosti jezika pripadnikov narodnosti z jezikom pripadnikov večinskega naroda na dvojezičnem področju je nedvomno skrb pripadnikov večine. Medtem ko individualna dvojezičnost (znanje dveh .jezikov) postopoma napreduje, institucionalno še ni uveljavljena povsod tam, kjer bi morala biti. Najbolje, pa četudi še pomanjkljivo in nedosledno, se uveljavlja dvojezično poslovanje pri upravnih organih občinskih skupščin, v krajevnih skupnostih (še posebej v območju. kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti), v pravosodnih organih, v občinah in v republiških upravnih organih, ki delujejo v dvojezičnem območju. Dvojezično poslovanje, v teh organih ni enotno organizirano in je prilagojeno objektivnim možnostim posameznih inštitucij. Gradiva, ki se prevajajo za potrebe skupščinskih zborov so redkeje v celoti prevedena za pripadnike narodnosti, tako se bolj uveljavlja praksa delnega prevajanja. Seveda je to pogojeno s prevajalskimi kapacitetami, po drugi strani pa je res, da takemu odnosu do prevajanja gradiv botrujeta tudi ležernost in pomanjkanje politične odgovornosti. Nekaj več doslednosti je pri izdajanju najrazličnejših potrdil, odločb, javnih pozivov in drugih pismenih dokumentov, ki so praviloma dvojezični. Tudi sodišča vseh stopenj zagotavljajo dvojezično poslovanje, pri čemer si, ker del sodnikov ne obvlada jezika I in odgovornostih za izvajanje določil pripadnikov narodnosti, pomagajo s o dvojezičnosti. Dvojezičnost morata ■ ” 1—.......'večina in manjšina sooblikovati, so- ustvarjati, skupno morala uveljavljati zapisana načela in jih spreti dopolnjevali v skladu z razvojem družbe. Na osnovi že obstoječih zakonskih določil, in pa v pričakova-rtju novih določil, kot je na primer zakon o šolstvu na narodnostno mešanih območjih, ki ga sedaj pripravljajo. je treba na teh območjih skrbeti, da bo vzporedno s splošnim družbenim razvojem tekel tudi razvoj narodnosti, da se njihovi pripadniki ne bodo čutili bolj ogrožene prav takrat, kadar bi morala biti njihova partikularnost bolje zajamčena. Skratka, pri usmerjanju družbenoekonomskega razvoja je treba vedno upoštevati značilnosti narodnostno mešanih področij. tolmačem. Upravi za notranje zadeve. ki delujeta v teh območjih, sta z novim zakonom o notranjih zadevah začeli uporabljati dvojezične o-brazce. za obe pa velja, da sta zagotovili ustno komuniciranje s pripadniki narodnosti, medtem ko pismeno še ni uveljavljeno«. ».Za razliko od doslej imenovanih upravnih institucij, da je dvojezično poslovanje v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, organizacijah posebnega družbenega pomena (P TT, promet, zdravstvo) .in celo družbenopolitičnih organizacijah manj kvalitetno. Posamezne organizacije si prizadevajo opredeliti položaj pripadnika narodnosti in' njegove pravice v samoupravnih aktih in jih tudi uresničujejo, nekatere druge pa urejajo ta vprašanja bolj s formalne kot z vsebinske strani; delo organizacij in ustanov pa teh vprašanj sploh ne rešuje. Vrsta nedoslednosti je opazna pri napisnih tablah, ki so samo "v slovanskem jeziku, ali pa je napis po zunanjem videzu v jeziku narodnosti drugačen od napisa v jeziku večine«. To oceno je včerajšnje posvetovanje v glavnem potrdilo. Mimo ugotavljanja posameznih aspektov večjega ali manjšega uveljavljanja načel o dvojezičnosti pa so bila na posvetovanju podana razmišljanja o tem, kako naj slovenski večinski narod prispeva k uveljavljanju dvojezičnosti in kako naj se pri tem u-veljavljanju angažirajo pripadniki obeh narodnosti. Kajti, je bilo rečeno, ne večini ne manjšini ne gre naprtiti ekskluzivnosti pri nalogah Če torej ob zaključku lahko povzamemo nekatere ugotovitve, je treba reči, da je za dosledno uveljavljanje dvojezičnosti predpogoj šola, ki mora ustvariti res dvojezične občane, nadalje je odločilnega pomena planiranje družbeno - e-konomskega razvoja narodnostno mešanih področij, končno pa je nujna aktivna angažiranost pripadnikom večinskega naroda in tudi pripadnikov obeh narodnosti, kajti breme za uveljavljanje dvojezičnosti si morajo, kot že rečeno, deliti vsi. Kar. pa zadeva sugestije namenjene večinskemu narodu, je bila iznesena potreba po večjem informiranju o zgodovini, o delu in o življenju pripadnikov obeh narodnosti; vprašanje narodnosti, je bilo še poudarjeno, je torej treba še dosledneje vključevati v okvir celovitih odnosov v družbi. tllllllllUMHHIIIIIIIIIIlillINHilllllHIillllllllllllMIIIHIIIIIIinnillllllllllliMlllllllinilMIIIIIIIIIHIINIIUIIIIIIIR Saharov prekinil stavko Snaha lahko zapusti SZ M0SKVA — Sovjetski fizik in disident Andrej Saharov je prekinil gladovno stavko. Sovjetske oblasti so namreč včeraj izdale njegovi snahi izstopni vizum, da lahko odpotuje k možu v ZDA. Sklep je marsikoga presenetil, saj so sovjetske oblasti do nedavnega zatrjevale, da ne bodo dovolile Lizi Aleksejevni potovanja v ZDA, ker je njena poroka neveljavna Gladovna stavka «očeta sovjetske jedrske bombe« Saharova pa je prekrižala trdne namene sovjetskih oblasti. Zdravstveno stanje priletnega Saharova se je zaradi gladovne stavke poslabšalo in tudi njegova prisilna hospitalizacija ni rešila problema, temveč je sprožila še hujši val protestov zahodnega javnega mnenja. Protestom so se pridružili še državniki in vidne osebnosti zahodnega kulturnega in znanstvenega življenja. Sovjetska zveza se je v trenutku znašla v vrtincu žolčnih polemik glede njenega domnevnega kršenja človekovih pravic in načel sklepne helsinške listine. OSTRE REAKCIJE NA IZJAVE JUŽNOAFRIŠKEGA PLAČANCA DOLINŠKA Kenija zavrača obtožbe, po katerih naj bi bila vpletena v spodleteli vdor plačancev na Sejšele Sejšelski predsednik Rene je rekel, da nima dokazov o kenijski vpletenosti, vendar da vse govori v prid domnevi, da je za plačanci bila neka afriška država (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Kenijski voditelj Da niel Arap Moi, ki je hkrati predsed nik Organizacije afriške enotnosti, je v nujni brzojavki sejšelskemu predsedniku Albertu Reneju označil za «zlonamerne in neutemeljene« trditve, da je bila Kenija vpletena v spodleteli državni udar belih pla čancev na Sejšelih pred desetimi dnevi. Eden izmed zajetih plačan cev. južnoafriški obveščevalni čast nik Martin Dolinšek, je namreč izjavil, da je Kenija v primeru uspelega udara obljubila poslati na Sejšele svoje vojake in policaje, ki naj bi zamenjali tanzanijsko vojsko na otočju. Zajeti plačanec, ki zatrjuje, da je prišel na Sejšele brez vednosti ju žnoafriške obveščevalne službe, zgolj ko dolgoletni prijatelj polkovnika Michalea Hoareja, zloglasnega, »Norega Mikea» iz časov kongoške krize, je rekel, da so organizatorji napada najeli v Keniji letalo neke čarterske družbe, s katerim naj bi po uspelem udaru pripeljali novo sejšeisko vlado pod vodstvom nekdanjega predsednika Jamesa Man cliama. Vrhu tega naj bi Kenija po njegovih besedah obljubila poslati z dvema letaloma na Sejšele svoje vojake in policaje, ki bi zamenjali tanzanijske enote na otočju. Plača nec Dolinšek ki pravi, da se je rodil pred 41 leti v Kranju, Jugosla vi.ja, je ta čas v sejšelskih zaporih, skupaj s štirimi drugimi zajetimi napadalci, ki naj bi jim čez dva ali tri tedne sodilo ljudsko sodišče. Sejšelski predsednik Rene je sicer rekel, da nima za trditev v kenijski vpletenosti nobenih drugih dokazov razen izjave južnoafriškega plačanca. Dodal pa je. da ima ta izjava določen smisel, saj bi bilo težko verjeti, da bi peščica ka kih 50 plačancev lahko zavladam neki deželi, brez pomoči tuje države. Predsednik Rene je hkrati omenil, da je «že lep čas zelo očitno, da nekaterim članom kenijske vlade niso po godu Sejšeli oziroma njihova sedanja vlada«. Ta pripomba namiguje na dejstvo, da vodi Rene so- cialistično politiko in da je vzpostavil tesne vezi s Tanzanijo, s katero je Kenija že več let v sporu in ima z njo že pet let nepredušno zaprto mejo. Zato je Rene pozval kenijsko vlado, naj skupaj s Sejšcl skinti oblastmi sproži preiskavo, ki bi ugotovila, koliko je v resnici verjeti izjavi plačanca Dolinška. Toda kenijski predsednik Moi je Le obtožbe odločno zanikal, češ da so »smešne in absurdne« ter hkrati opozoril, da je »Kenija že javno ob sodila napad plačancev na Sejšele«. Kmalu po udaru se je na Moija kot predsednika OAE obrnil Albert Rene s prošnjo, naj pomaga doseči izročitev tistih 44 plačancev, ki so z ugrabljenim indijskim »boe lngom» zbežali v južnoafriški Dur ban. ki bi jim sodilo mednarodno sodišče pod okriljem OAE. 'loda vtem so južnoafriške oblasti 39 plačancev že docela osvobodile, pe terici pa pod kavcijo dovolile, da se branijo na prostosti. Glede na Renejevo izjavo, da so v kenijski vladi ljudje, ki jim nje gova vlada ni po godu. je poseben, ................................. MORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE Privlačne provizije za agencije KOPER — Mimo Portoroža potuje v Istro ali iz nje v poletnih mesecih na organizirane izlete z avtobusi in ladjami več kot 500 tisoč gostov, največ v Trst ali Benetke. Vsak izlet pa ima nekaj časa rezerviranega tudi za nakupovanje spominkov in drugega blaga. Da to, kgr nakupujejo, ni zanemarljivo dokazuje tudi podatek, ki ga je na sestanku odbora za gostinstvo in turizem pri medobčinski go spodarski zbornici v Kopru povedal predstavnik Kompasa. Z organiziranjem izletov v Benetke bi pravzaprav imeli izgubo, če ne bi beneški trgovci in go stinci agenciji, ki pripelje goste, odrinili košček turistične potice - provizijo od prodanega blaga, pijače in jedače. Med jugoslovanskimi agencijami in beneškimi prodajalci ter gostincu so torej zgledno urejeni dohodkovni odnosi — zasluži tudi tisti, ki kupce (potrošnike) pripelie. Prav ta provizija še najbolj vleče agencije, da organizirajo izlete na tuje. Seveda, saj s provizijo zaslužijo tudi trikrat toliko, kot s samim izletom. Ob tem pa organizatorji izletov ne zamolčijo, da k tem izletom jugoslovanski Ugovci ne znajo pri staviti svojega lončka. Kot naročena bi bila kje v okolici Portoroža velika trgovina, v kateri bi se za hip zaustavili turisti iz Istre na svojih izletih. Za pol urice bi si oddahnili od vožnje, ta cas pa bi na enem kraju obiskali dobro založeno trgovino s tistimi domačimi izdelki, ki so znani in cenjeni po vsem svetu. Bodisi adidasove športne copate, elanove smuči, ali pa poceni in kvalitetna obutev, konfekcija, pa tudi slivovka in kraški pršut in se vrsta drugih stvari. Nekateri so tudi predlagali, da bi ta trgovina lahko imela tudi tisto blago, ki ga v Jugoslaviji ni mogoče kupiti in vleče tuje in domače turiste po nakupih v Trst. Prav gotovo bi se bolj splačalo po grosističnih cenah uvoziti pet ali deset najbolj iskanih artiklov v Trstu in jili nekoliko dražje za devize prodajati doma. S tem bi tudi velik del deviz ostal doma. Bodo predlogi, ki jih postavljajo še v jeseni lahko zaživeli do novega poletja? Ob pravi meri dobre volje bi lahko. Sicer pa bo denar še naprej bežal tja, kjer ga znajo bolje izvabiti. Pa čeprav tudi s provizijami. BORIS ŠULIGOJ prav tako odločen demanti, objavi la poleg predsednika Moija tudi kenijska vlada. V tem demantiju „c rečeno, da je kenijska vlada zavoljo teh obtožb »osupla jn zgrožena«. Ke nijski provladni tisk pa obtožuje predsednika Reneja, da se .je bit »prepustil domišljiji« ter ga opozar ja, da bi se kot šef države, «pa naj bo še tako majhna«! ne smel spuščati v špekulacije, temveč bi si moral ustvarjati sodbe »samo na temelju dejstev in verodostojnih in formacij«. Ostra kenijska ‘ reakcija na sejšelske obtožbe o vpletenosti ,v udar plačancev, ki so prišli iz rasistične Južne Afrike, seveda iz baja iz1 izpostavljenega položaja dežele kot sedanje predsedujoče v OAE. ■' To pa ni prvič, da so Kenijo ob tožili za soudeležbo pri pripravlja nju zarote proti Renejevi vladi na Sejšelili. Aprila 1979 so. na otočju razkrili zaroto, ki so Jo- bojda pripravljali na otoku Reunionu in te daj so ljudje, ki so' jih aretirali. Iz javili, da še je 201) francoskih, an gleškili in južnoafriških plačancev pripravljalo z ladjo odpluti' iz ke nijske luke Mombase na tisoč- milj oddaljene Sejšele, kjer naj bi sir moglavili predsednika Reneja. Tudi tedaj so obtožjli kenijsko vlado, da je hotela pripeljati na oblast od stavljenega konservativnega pred sodnika Manchama,, vendar pa .so- v Nairobiju to odločno zanikali. Kenijska vlada poudarja, da se ni nikoli vmešavala v notranje za deve drugih držav, medtem ko ke-nijski tisk v ilustracijo navaja primer iz januarja 1964, ko je prišlo do udara na otoku Zanzibaru. Tedaj je kenijsko vlado najprej zaprosil za pomoč odstavljeni sultan. Toda ko je le ta to zavrnila, ji je nova revolucionarna vlada pod vodstvom šejka Karumeja predlagala zdru žitev v federacijo. Kenija je to ponudbo zavrnila, nakur se je Zan zibar združil s Tanganjiko v seda njo združeno republiko Tanzanijo. Očitno je torej, da so sejšelske obtožbe samo še prilile olja na dolgoletni tanzanijsko kenijski spor. ki je pred petimi leti pripeljal do razpada vzhodnoafriške gospodarske skupnosti in ki ta čas tudi ovira večji razmah sodelovanja med vzhodnim in južnim kon cem Črne celine. TIT DOBERŠEK ZALOZBA Ljubljana, Kopitarjeva 2 POMOČNIKI PRI UČENJU TUJIH JEZIKOV SLOVARJI CANKARJEVE ZALOŽBE Doris Debenjak NEMŠKO-SLOVENSKI IN SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR 608 str. 210 din Anton Grad ITALIJANSKO-SLOVENSKI IN SLOVENSKO-ITALIJANSKI SLOVAR 445 str. 145 din Anton Grad FRANCOSKO-SLOVENSKI IN SLOVENSKO-FRANCOSKI SLOVAR 745 str. 150 din ||,k ff: >4.> 1' * 'Janko Jurančič SRBOHRVATSKO-SLOVENSKI IN SLOVENSKO-HRVATSKOSRBSKI SLOVAR 566 str. 145 din Daša Komac - Ružena Škerlj ANGLEŠKO-SLOVENSKI IN SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR 786 str. 230 din France Verbinc SLOVAR TUJK 770 str. 260 din J J ' NAROČILNICA PD Podpisani(a)-. .... . Natančen naslov: .... Nepreklicno naročam: Zaposlen(a); ............’...................... Roj.: .................... Reg. št. os. izk.: IIHIHIIMtlltl Datum: Podpis: Knjige so na razpolago tudi v Tržaški knjigarni - Ulica sv. Frančiška 20, Trst ali jih naročite v GORICI na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1