[ii . j ii _II. ur i ii ni i ir	w - -	luwifww^^^i
Edini slovenski dnevnik tZjedinjenih S	A C^ ^mT 4 BF'W'if' W W ^ A	I oQ,jr Soveman dafl* * l
državah. S	I I /\ W C*| /% If I I I I /I	| - United States
Velja za vse leto - - $3.00 g	P ^ i ^ K—J -A* ^ A W JU \M M J^	k issued every <by acept Sundae g
Ima nad 7000 naročnikov. t	. '	| and Holidays ^
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
rZLXrOV PISAMB: 4CS7 OOKTLAKDT.	liUrW M S«c*a4-01an Mitttr, S«pt*mb«r U. IMS. si tk« Fo«t Ofto D I«W T«rk, H. T., ul«r tki Art »f Ooagr— if Mank S, 1S71.	THJTO« MIAMI: MS? COITLAIBI
NO. 158. — ŠTEV. 158.	~ NEW YORK, SATURDAY, JULY 8, 1911. — SOBOTA, 8. MAL. SRPANA, 1911.	TQLUU XIX — LITJUK XXX.
Iz delavskih krogov. Zmagi železRiaarjtv.
Čtrajkujoči krojaški delavci za otroške obleke v New Yorku' zahtevajo od delodajalcev garancije, da se bodo držali sklenjene pogodbe.
—o—
ZBOROVANJA NA CESTI.
Tvrdka Moschkowitz & Triest v New Yorku je odpustila 25 članic unije bluznih izdelovalk. j
Železninarji, ki so uposleni pri tvrdki Park Iron Work na cesti in Southern Boulevard v Bronx Borough v New Yorku. so brez vsakega štrajka dosegli, da so zastopniki tvrdke sklenili delavci pogodbo. Delavei so si priborili petdesetiirni delavni čas na teden, višjo plačo, boljše delavske razmere iu pripoznanje u lije.
- Zajamčene delavske pogodbe.
Krojaški delavci, ki izdelujejo obleke za otroke, so že dalje «'-asa v New Yorku na štrajku. Mnogo delodajalcev je že sklenilo poravnave z delavei iu le-ti upajo, da bo štrajk kmalu končan. Iz previdnosti zahtevajo zdaj delavci.; da morajo delodajalei dati uni-j jam garancijske liste za sfcMK do1 s^iVHl, da se bodo držali delavske pogodbe. Pri lanskem štrajku so bili delodajalei tudi vse obljubili, ali pozneje se niso več brigali za dano besedo. Zato so delavei letos previdnejši in zahtevajo jam-1 stva.
Boji pekovskih pomočnikov.
Pekovski pomočniki v New' Yorku imajo hude boje s svojimi bossi. Zdaj so prišli delavci na Miisel. da prirede cestna zborovanja pred pekarijaini, v ka'erih , niso uposleni linijski delavci. Ob-1 einstvo se na ta način opozoril je, i naj ne kupuje kruha v takih pe-karijah.
Odpuščene delavke.
Tvrdka Moschkowitz & Triest., 62 iirand St.. New York, ji od-; pustila 25 delavk, ker so bile ela-i nice unije bluznih izdelovalk. Tudi tvrdka Modem Waist Co., 154, iztočna 23. cesta, je odpustila iz istega razloga več delavk. Tvrdki i hočeta reducirati plače in sta sej zaradi tega iznebili neljubih linijskih delavk.
-o-
Delavci protestirajo proti znižanju poštne pristojbine.
Chicago. III., (i. julija. Federa- , tion of Labor v Chicagu je v svoji j zadnji seji sklenila protest proti' znižanju poštne pristojbine od 2 centov na 1 cent. V sprejeti reso-i lueiji pravijo delavei, da naj poštna uprava najprej poskrbi za boljše plače svojim klerkom in da j naj ustavi nadaljno znižanje plač. j Klerki in pismonoše so morali pod ! novim sistemom, ki hoče varčevati. mnogo trpeti in nujno je potrebno, da se jim plače povišajo. De-! lavci nimajo mnogo dobička od tega. ako poštna uprava zniža poštno pristojbino za pisma. Koristi bodo imeli le trgovci.
i
Truplo v vreči
najdeno v vodi.
V Oswego-kanalu so našli možko1 truplo, zašito v vreči.
• ,
TAJEN UMOR.	|
—o—	i
Mrtvec je imel roke privezane k životu in noge zvezane.
-o-
Syracuse, N. Y.. 7. julija Iz O.swego-kanala blizo Phoenix so danes potegnili vrečo, v kateri so našli možko truplo. Oblasti v Oswego so takoj odredile obširne poizvedbe, da bi dognale identiteto najdenega mrtveca. Vrečo s truplom so našli blizo jeza Cres-eent Paper Company. Truplo je bilo že močno segnito. Mož ni i-mel brk ali brade, in je bil star kakih 50 let. Mrtvec je imel roke privezane k životu in noge zvezane. Najdenec je bil najpoprej i umorjen in morilec ga je šele potem zašil v vrečo iu vrgel v vodo. -o-
Zrakoplovna tekma
Paris-London.
— o—
Francoski pomorski častnik Andre Beaumont je zmagovalec.
—o—	i
DEVET NA CILJU.
M
—o—
Nad $100,000 bo razdeljenih med| zmagonosne zrakoplovce.
-o-
Paris. 7. julija. Poročnik Con-neau, ki je v Športnih krogih < znan pod imenom Andre Beaumont. je izšel kot zmagovalec iz zrakoplovne tekme Paris-London in nazaj. Proga je dolga 1000 milj. Beaumont je bil zmagovalec tudi pri zrakoplovni tekmi Paris-Rim in njegov zadnji uspeh je prinesel novih časti francoski mornarici, pri kateri služi kot poročnik.
Tekma se je bila pričela dne IS. junija in prvotno se je je udeležilo 50 zrakoplovcev. ali samo devet jih je prišlo na cilj. Trije zrakoplovci so bili prvi dan usmr-teni in več jih je bilo težko telesno poškodovanih. Preleteli so štiri dežele: Francosko, Belgijo, Holandsko in Anglijo. Nad 100 tisoč dolarjev je bilo razdeljenih med zmagovalce.
-o-
Nov slučaj kolere.
Na parniku "Moltke", ki je priplul iz Italije, se je primeril slučaj kolere. Bakteriologična preiskava je dognala, da je neki kurjač obolel za azijsko koleio. — Potniki prvega in drugega razreda so bili izkrcani, potniki v med-krovju pa morajo ostati v kva -ranteni.
Vremenska opazovalnica v Cen -tral parku.
Zvezna vlada je prevzela v svojo oskrbo vremensko opazovalnico v newyorskein Central parku. Vremenski prerok je postal Oust. : H. Lindgren. Po njegovem mr..> i »ju je Central Park idealno mesto ' za opazovanje vremena.
NORVEŠKI POROČNIK KARL PL. tyETZ MEYER — VLOMI-i
-tec IN TAT. ;	, - .
tenaselniškega otoka I Ellis Islanda,
—o—
Avstrijski nadporočnik je bil pri- C držan, ker je imel samo šest dolarjev denarja pri sebi.
—o—
NAD 1000 OSEB PRIDRŽANIH.
Štefan Ramer, ki je bil svojčas v službi pri propadlem bankir ^ ju Frank Zottiu, bo smel izstopiti na amerikanska tla proti varščini.
-o-
Na Ellis lslandu so pridržali nekega 28 let starega moža. ki se I imenuje Rudolf Poklitsch in pra- u vi. da je avstrijski nadporočnik. n Mož je bil pridržku, ker ni imel C več kakor $6 denarja pri sebi in lj se torej amerikanske oblasti boje, C da bi ga morali javni dobrodelni j1 zavodi podpirati. Zastopnik Av- \ strijske dobrodelne družbe se je v potegnil za svojega avstrijskega rojaka in je apeliral v Washington, da naselniška oblast vendarle izpusti mladega in krepkega s moža na amerikanska tla.	d
e
Mnogo izseljencev pridržanih. s
Na Ellis lslandu se nahaja 1070 | izseljencev, ki so že obsojeni na • deportacijo, ali pa še čakajo na razsodbo. V drugem razredu se je pripeljala 47 let stara Viljemi-na Forster z dvema otrokoma. Namenjena je bila k svojemu sinu v New Yorku. Odvedli so jo z otrokoma vred na Ellis Island, dasi jo je sin pričakoval na piru. Pridržali so jo, ker ni vedela povedati. kje se njen mož nahaja v Nemčiji.	v
0
Tisoč dolarjev varščine za Ra- 1 merja.	s
Cel mesec so pridržale naseliti- j ške oblasti na Ellis lslandu bivšega Zottievega uslužbenca Ste > fana Ra merja. Zdaj bo smel iz-stopiti na amerikanska tla. ako j bo položil $1000 varščine, da se čez tri mesece zglasi zopet pri na-selniški oblasti v svrho deporta- ^ cije. Obdolžen je bil, da je prišel v Ameriko preko Canade z neko ( neomoženo žensko. Njegova žena ^ živi v Evropi. V treh mesecih mo- ( ra urediti svoje razmere iu potem ^ mora zapustiti amerikanska tla. j
-o--i
1
Črnka ubila črnca s perilnikom. f
Črnec Ransom Richmond je pri- 1
^	v	v	1
šel v četrtek zvečer v stanovanje črnca Johnsona v hiši štev. 6M W. ' 132. cesta, kjer se je spri z mo - ' žem in ženo. .Prepiru je sledila 1 sprava. Richmond je kupil ste- ^ klenico viške, ki so jo vsi trije izpili. Vsled pijanosti je ostal Richmond pri Johnsonovih in Mrs. Annie Johnson mu je odkazala 1 prostor, kjer bo spal. Naenkrat * ■ je nastal med njima zopet prepir < in žena je zgrabila kuhinjski pe- * rilnik in ž njim udrihala po črncu tako, da se je nezavesten zgrudil . 1 na tla. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je po preteku par ur umrl.
; Denarje v staro domovin«*
i	ptftlljaM«:
i za | 10.35 ........................60 kron
-	za 20.50 ........................100 kron
s za 41.00 ........................200 kron
i za 102.60 ........................500 kron.
za 204.50 ........................1000 kron
-	za 1020.00 ........t...	5000 kron
Poštarina je všteta pri	teh svotab
o j Dama se nakazane svote	popolnem*
0	izplačajo brez vinarja odbitka.
s Naše denarne pošiljatve ■ izplačuje > c. kr. postni hranilni urad v ll. do i. 12 dneh
Denarje nam poslati je najpriliž-neje do $50.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Honey
1	Order ali p« New York Bank Draft
a	FRANK 8AESSS CO.,
ie 82 Gortlandt St., New York, N. Y r- 6104 Št. Clair Ave.. 3L iL. OlTOlaa«,
k	'B
(hiti in Nemci.
—o-
Češki cesarski namestnik knez A Thun je poročal osrednji vladi, I da je malo upanja za spravo mjed Čehi in Nemci.
—o—
NOV MONOPOL.
—o—	c
V	ogrski poslanski zbornici je vlada predložila zakonski načrt, ki se nanaša na aneksi j o Bosne in Hercegovine.
-o--
Dunaj, 6. jul. — Knez Thun pl. ki Hohenstein, cesarski namestnik ,st' na Češkem je poročal novemu mi- sl nistrskeinu predsedniku baronu!'0 Gautscliu, da je malo upanja. da?U bi se zdaj dosegla sprava med Cehi in Nemci na Češkem. Knežji je izjavil, da so veleposestniki Irs vsaki čas pripravljeni posredo -; vati v prid sprave.	j 1
Iz ogrske poslanske zbornice.
Budimpešta. 6. jul. — Ministr-jj, ski predsednik grof Khuen-He - n dervarv je vročil poslanski zbor- k; niči predlogo, k i se nanaša na pri- s« svojitev Bosne in Hercegovino. Fi- S( nančni minister dr. pl. Lukacs je -H predložil zbornici zakonski načrt, ki določa monopol na saharin. --o-
Slovenske vesti. <>
j*
—o—	j j,
Plin zadušil Slovenca.
n
—n Dne J. julija t. 1. je v Sliebbi- si ville, ki leži kakih 30 milj daleč od Indianapolisa, Ind.. ponesrečil rojak Alojzij Medvedšček. Upo-slen je bil v plinarni. Z nekim .1* drugim delavcem je šel v votlino, kjer se stekajo cevi, da bi porav- P nala cev, iz katere je puhtel plin. t* Naenkrat j<' ena cev počila in iz- P puhteči plin je obadva zadušil, d Potegnili so ju še sicer živa na površje, ali zdravniki njima niso mogli rešiti življenja. Ponesreče- C ni Medvedšček je bil doma iz Ka- ■ nalske doline, iz vasi Skale pri Oorenjem polju na Primorskem.
V	stari domovini zapušča starše, dva brata in pet sester, v Ameriki pa enega brata. Eden brat je P lansko leto ponesrečil v Indiana-polisu pri nakladanju premoga. Prišel je med dva "vozova, ki sia ga zmečkala. Rajni je bil priden^, in skrben mladenič, vnet narodnjak in dober pevec. Bil je član podpornih družtev, ali je izstopil pred meseci. Naj bode blagemu P mladeniču lahka tuja zemlja!
Desetletnica družtva sv. Jožefa v Brooklynu.
Povodom desetletnega obstanka priredi družtvo sv. Jožefa št.j 57 K. S. K. J. v Brooklynu v ne- j deljo dne 16. julija t. I. veliko | slavnost, spojeno s piknikom. — t Vspored je sledeči: V nedeljo lf>. i, julija ob 0. uri zjutraj sv. maša j-v cerkvi sv. Nikolaja na ifetočni j 12. cesti v New Yorku. Družtvi ^ "Sv. Frančišek" in "Orel" pri- ( korakata z zastavo in z godbo na čelu iz Schuetzenhalle na 8. cesti j do cerkve in se pridružita spre-;; j vodu v cerkev. Ostala družtva in c člani se zbirajo v šolski dvorani || iste cerkve točno ob 9. uri in od- j korakajo skupno v cerkev z zastavami in znaki. — Popoldne' tofčno ob 1. uri vrši se banket v dvorani parka ali na piknikovem prostoru "Coronet Jackson Ave.! Park", vogal Jackson in June- : tion Ave., Corona. Long Island. I 1 Vstopnina k banketu je: za go-j
1 spode $1.50, za dame $1.00. Ta vstopnina za banket uračunjena in veljavna je tudi za vstop k popoldanski zyj^ivi na pikniku s ' prosto pijačo. Za one goste, ki se banketa ne udeležijo, je vstopni-
Ina za možke $1.00 z vpeljano prosto damo. Vsaka druga dama plača 25 centov. Pijača prosta. — Na pikniku bo sviral^ večji oddelek izborne slovenske godbe pod
Razne novosti
iz inozemstva.
—o-
Angleški kralj Jurij in kraljica Marija sta danes dospela v Dublin, glavno mesto Irske.
AMERIKANCI V PERZIJI.
—o—
Carnegie Steel Co. je dobila od italijanske vlade kontrakt za dobavo jeklenih plošč za vojne ladje.
-o-
Dublin. 7. julija. Kralj Jurij iu kraljica Marija sta danes dospela semkaj in bila prisrčno in sijajno 'sprejeta. Iz cele dežele je privrejo ljudstvo, tla vitli svojega kra-ilja in kraljico. Na čast kraljevski jdvojiei se vrše velike slavnost i. , V torek bode velika vojaška pa-| rada.
Amerikanci urejujejo perzijske finance.
Teheran, Perzija. 7. julija. Na-[ rodni svet je sprejel predlog .generalnega zakladničarja Ani ri-kanca W. Morgana Shusterja. da se imenujejo trije finančni asistenti. Dva asistenta bosta Ame-rikanca. tretji asistent pa bode Evropejec.
Zmaga nad konkurenco.
Rim. 7. julija. Italijanska vlada je oddala kontrakt za dobavo jeklenih piošč za nove vojne lad-|je amerikanski družbi Carnegie (Steel Co. Angleške, francoske in nemške družbe so bile stavile ponudbe. ali zmagala je amerikanska družba.
Penny-porto za Avstralijo.
Melbourne. Avstralija, fi. julija. Generalni poštni upravitelj Josiah Thomas je predlagal pri poštnem department!! v Washing-tonu. da vpelje penny-porto za poštni promet med Združenimi državami in Avstralijo.
Parnik na skalah.
Smrt v valovi!;.
—o—
Parnik Santo Rosa, ki je last Pacific Coast družbe, jc pri Point Arguello zavozil na skalovje. j
—o—
MNOGO OSEB UTONILO. I
—o—•	J
Pri prevažanju potnikov s parni- ■ ka se je prekucnil čoln in 17 o- 1 seb je izginilo v razburkanem I
morju.	fl
-o--fl
Point, Arguello, ('al., 7. jul. —■ Parnik "Santo Rosa", ki iaslH ' Pacific Coast družbe, je danes zju-H t raj blizo mesta zavozil na ska-H ■ lovje. Parnik " Centra I ia " je. prifl [ šel na pomoč. Pri prepeljavaujiH 5 potnikov iz enega parnika na dnfl 1 gega. se j«* prekucnil čoln iu seH " deninajst oseb je utoniio. 1 i Po najnovejših poročilih je prfl 1 nezgodi izgubilo -U) »lo 35 ljudi i "{življenje. 31 nogo potnikov po gre-
I	šajo. Morje je zelo nemirno in va-
II	lovi butajo v. ponesrečeni parnik " in ga bodo razbili.
-	.	-o—--:
e'
Stave pri konjskih dirkah.
n ' Newyorska demokratska stran-. !ka ne bo izpremenila zakona o stavah pri konjskih dirkah, ki je i. i bil pod guvernerjem Hughesom >-j sprejet. Guverner Dix je tudi na-a sprotnik takih stav in je gotovo, a da legislating ne bo ničesar sto-)- rila v predmetu.
s -
ie vodstvom g. Vinkota Riedelna.-i- Vrši se tudi ples, kegljanje za do-3- bitke in srečolov. Odbor se nade-i- ja. da bo vsa slovenska naselbina
—	v Greater New Yorku navzoča na e- pikniku. Povabil je vsa sosedna •d družtva in nebroj posameznikov.
•_________ i
■' -afe-	fCOP-VRHMTT »V AHeW^ONtt P«C.SV/S?SEiyrtOH]
Karl pl. Metz Meyer je vlomilec v "fraku". Več mesecev je ropal po palačah in vilah v Brooklynu in ko so ga aretovali, je mir-j no priznal, da je izvršil nad 20 vlomov. Po izpovedi je sin bogatega 'bankirja v Kristianiji, ki ima banki tudi v Londonu in v Monako-vem. Služil je kot poročnik v norveški armadi in je dobil dveletni dopust, da bi preučil v Ameriki bančno poslovanje. Zadnjo zimo i c izgubil službo v New Yorku in ker ni mogel izhajati s podporo, Jo je dobival od svojega očeta, je pričel krasti. V njegovi posesti so našli zastavnih listkov za $5000. Pri vlomih je vedno nosil "frak" in je bil sploh vedno elegantno napravljen, kar je varalo detektive in policiste, s katerimi je na svojih ponočnih potih večkrat govoril. Vlomilec je 24 let star. Slika nam kaže mladega tata v spremstvu detektiva na poti k sodniji.
Amerikanske socialne |t in poltične zadeve.j
—o-
Zvezna vlada hoče prepovedali / železniškim družbam obratovn |
nje v premogovnikih.	j
. !
— o —
i
~ ŠTEVILO POSLANCEV.
Vlada namerava uFtanoviti ve3 S novih konzulatov na Kitaj j skem.
-o--|
Washington, 6. julija. Vladaj je obnovila boj proti železnicam.) ki posedujejo premogovnike. in jim hoče odvzeti kontrolo nad ja- | mami. Meddržavni trgovski za- \ kon prepoveduje železniškim družbam obratovanje v premogovni-j kili, ali dozdaj se ni jiihče brigal | za to prepoved. Zdaj j«' vlada na- j perila proces proti Lehigh Valley «; železnici in jej hoče dokazati, da | so Lehigh Valley Coal <'o. Core -J
Bros.. New York & Middlefield''
<
■	Railroad & Coal < 'o. in Locust . Mountain Coal & Iron Co. njena
' podjetja in nikakor ne samostojne družbe.
' ! Razdelitev poslanskih mandatov. -J
■	i Senator Shively je predložil^' i 'zveznemu senatu predlogo, ki do-£ [ loča, da se število poslancev na i. j podlagi zadnjega ljudskega šte-t-J tja pomnoži na 433. Senator La
I j Follette je naznanil, tla bo pred- ■ f ' ložil minoritetno poročilo.
i1 •
r	Novi konzulati.
I Zvezna vlada namerava ustano-
m viti več novih konzulatov na Ki-
I tajskem. To je priporočal ameri-j
1 kanski poslanik v Pekingu Cal-!
! houu. Glavna naloga novih kon-,
f zulatov bo. skrbeti za razširjenje! \ - ,ii>or' - + - -»a t J. ; | amerikiipske trgoAu^e ^ga. Kitaj-;
^'skem. "	' nm V
j Nova nevarnost
radi Maroka.
i
—o-
Angleško časopisje je pričelo na- '
!
padati Nemčijo zaradi zasede- ( nja mesta Agadirja.
—o—
ANGLEŠKI INTERESI.
—o—
Sir Edward Grey, tajnik za notranje zadeve, je izjavil, da bo Anglija varovala svoje interese v I Maroku in podpirala svojo zaveznico Francijo.
-o-
London. 7. julija. — Časopisje v prvi vrsti lista "Standard" in "Daily Mail"", je pričelo ostro kampanjo proti Nemčiji zaradi zasedenja mesta Agadirja. Listi 1 poživljajo vlado, da pod nobenim pogojem ne dovoli, da bi se Nemčija ugnjezdila v Maroku. Tudi i mirnejše časopisje odobrava iz-Jjavo tajnika za zunanje zadeve I*Sir Edwarda Greva, ki je dejal, da bo Anglija varovala svoje in-' terese v Maroku iu podpirala svo-1 jo zaveznico Francijo.
Paris. 7. jul. Predsednik Fallie-res se je -vrnil s Holandskega. Na kolodvoru so ga pričakovali vsi ministri. Jules Catnbon, francoski ^Uioslanik v Berolinu, se je posvetoval s predsednikom Fallieres, s *fepi'emirje m Cailloux in s zunanjim ahiiinistroin de Selves. >- '(■ Občo--.pozornost je vzbudil tu-kaj članek nemškega poluradne-I i ga lista "Post", ki pravi, da bo postopanje Nemčije preprečilo politiko Francije, ki namerava s severo- in centralno-afriškimi črnimi legijami uničiti nemške čete.
)-	-O-
i-
I	Tovarne zatvorjene.
]J Boston, 6. julija. — V tovarnah j v državi Massachusetts in v sosed-. jnih državah je zahtevala vročina [toliko .žrtev, da so morali tovarne J"|>,apreti. V mestu,LyniL so zatvorjene vse tovarne za cevWe.
f	Krasni novi in brzl parnik
MARTHA WASHINGTON
[	(Avstro-American proge)
odpluje v soboto dne 29. julija
vožnja do Trsta samo 14 dni.
Ccnfl vožnih listkov za izletnike i i New Yorka do Ljubljane in iz Ljubljane v New York v kabini tretjega razreda je sledeča:
Za od raste.......................$77 78
7a otroke od 1 do 12 Mm........... 4o.89
i	Zo otroke do 1 I« ta....................OtI
Opomba: Poteg teh cen velja za ameriške državljane vožni
( listek Ae $4.00 manj. Za vse druge ostane cena nespremenjena. *
Kaj se vse dtgodi gostom y dobri krčmi.
Angleški spisal Charles Dickens.
_ i
i
—	Slišal sem, — je govoril Tomaž Idle, — govoriti o neki kr- , emi v Lancastru. kjer se dobi vsak ; dan po kosilu svatovska pogača.
—	Potem jo bodeva pokušila brez svatovskega vpitja in nemira, — je odvrnil Fran Gooldchild.
Prijatelja sta naglo odpotovala in še istega večera okrog šeste lire je obstal voz pred starozeano krčmo v Lancastru.	i
Goodchild, kateri nam je sporočil o svojem potovanju, meni, da je Lancaster precej čedno mesto, j pozidano v sredi čarobne, bujne pokrajine, mesto z veličastnimi razvalinami starega gradu, s prijaznimi drevoredi, lepimi hišami, bogato okrašenimi s pravim ame- : rikanskim mahagoni lesom, kateri je s časom tako potemnel, da misli Človek, da gleda v njegovi čr- ] nini poleg vse krasote množico ubogih delavcev, kateri so do nedavna ječali pod težkim jarmom lancasterskih trgovcev. Goodchild je še dodal, da si laucastersko zi-dovje včasih šepeče o izginulih močnih rodovih, katerim se je njihov krivičen dobiček spremenil i v prokletstvo, kakor se mnogokrat spremeni denar v listje, da bogastvo mnogim rodovom ni ničesar koristilo, razuii da so ga po- | trošili z zapravljivostjo.
V stari, dobri krčmi sta se vse- ; dla za mizo, govoreč o divjih racali, paštetah, kolaču, ki je bil res tako izboren, kakor bi ga bila spe- I kla in jtarczala nevesta sama.
Krčma je bila še starinsko zidana hiša ; povsndi je bilo videti bo- j; pate rezhjtrije, mogočne stebre in ; črnikaste stene. Bila je to čudovi- i ta in ohfiifBi slikovita hiša. Posebno skrivnostno so mlserile ; temno poslikane stene: človeku.j ki j* gb-dal na njih slike, se je zdelo, da gleda v globoko, temno jezero sredi mračnega gozda.
Ko sta stopila tiavi zna ca v večernem mraku na t*>inno dvorišče.: jn je spr*'jelo šest črnooblečenih.' molčečih tu starih mož; tiho so ■ stopiti i za | »ost reži ji rim kreinar- I jem po širokih stopnjicah ob straneh. a tako. kakor bi ne imeli z j njim ničesar opraviti, in kakor: jih ne bi bil opazil. Ko sta stopila | gosta skozi visoka vrata v pro- \ storno dvorano, so se razgubilij drsno in levo v temnem hoduiku.} Milo je še precej svetlo, ko jej Goodchild vprašal svojega prijatelja: 4'Kdo neki so ti nioige?'? Nekaj mu je branilo vprašati po j tem kramarja. Opazil je tudi, da1 se niso črni možje cel večer več j prikazali.
Legla sta k počitku; črnih mož ni bilo od nikoder. Drugi dan je j Goodchild večkrat pogledal po i mračnem hodniku, če bi kje ugledal črne može. Pogledal je tudi v več sob. h starih mož ni mogel nikjer ugleda t i.
Tako je zopet prišel večer; od-j večerjala sta, hvalila jed, potem pa več časa pisala v spalnici; za pisovala sta vse male dogodke, ki sta jih doživela na svojem po-' tovanju. Končno sta obsedela pri j steklenici dobrega vina. Tiho je bilo v stari, zaprti krčmi, tiho tudi v mestu.
Nad glavo Tomaža Idle, ki je j legel na divan, je plaval oblak gostega dima, vzdigujočega se iz rudeče okovane pipe, kakorŠnih je bil postrežljivi krčmar več po-stavil na mizo. Kramljala sta o tem in onem, pa pri tem tudi nista pozabila šestih starih, črnih [ mož.
I Zdajci se je dvignil Goodchild lin pogledal na uro. Zaspana sta I bila precej. Govoril je ravno To- . Imaž; sredi stavka je prenehal ter vprašal: ' — Koliko je?
—	Ena, — je odgovoril Good-child. In kakor bi se bil dogovoril z nekim možem, in bi se bil ta dogovor vestno izpolnil, so se odprla vrata in stari črni mož je bil tu. Ni vstopil, temveč stal je držeč za kljuko.
—	Eden izmed šesterih, — je zamrmljal Goodchild ter glasno pristavil:
—	Kaj želite?
—	Kaj želite vi T — je odvrnil starec.
—	Jaz nisem pozvonil.
—	Zvon je storil sam, — je odgovoril, izgovarjajoč besedo "zvon" z trdnim, globokim glasom, kakor da bi udaril težak kembelj na mogočen zvon.
—	Zdi se mi, da sem vas včeraj videl, — je nadaljeval Goodchild.
—	Ne vem gotovo, — je od-voril starec.
—	Mislim, da ste me videli?
—	Da sem vas jaz videl? Zakaj ne, videl sem vas, a vidim jih mnogo, ko me ti ne vidijo.
Bil je to starec, hladen, počasen, ki ni ganil s trepalnicami. Njegove oči, podobne žarečei^u o-glju, sta strmeli nepremično v eno točko.
Goodchilda je tresel mraz in leden znoj mu je stopal na čelo, ko je dejal izgovarjaje se: "Nekdo je stopil na moj grob." (Angleški pregovor.)
—	Ne, tam ni nikogar sedaj, — je odgovoril starec. Goodchild se je ozrl na Idla, katerega je pokrival gost tobi.kov dim.
—	Nikogar ni tam? — je vprašal Goodchild.
—	Nihče ni tam, zagotavljam vas, — je spregovoril hladno starec.
Pri teh besedah vstopi v sobo, zapre vrata ter sede. A ni se vse-del kot navadni ljudje; ni uklonil tilnika, ne upognil hrbta in trdo se spustil na stol.
—	Moj prijatelj, gospod Idle,
—	je povzel Goodchild, ki bi imel rad še tega pri pogovoru.
—	Najponižneji sluga sem, — je odvrnil starec, ne da bise o-brnil k ležečemu ldlu.
—	Ali ste v tem mestu doma?
—	je vprašal Goodchild.
—	Da.
—	Potem nama lahko prežene-te nek dvom. Ali se obešajo obsojenci na gradu?
—	Da.
—	Ali je njihov obraz obrnjen p-oti zidu?
—	Vaš obraz je obrnjen proti zidu, — je odgovoril starec. — Če vas bodo obesili, videli bodete kamenje s silo se širiti in krčiti, kakor se širi in krči v vaših prsih. Potem bodete videli blisk, zaeuli
: bodete potres, grad bode /.letel v zrak. a vi bodete strmoglavili v | prepad.
Kil je star mož. navadnih črt : njegov nos je bil kakor šiloma na eni strani navzgor zavit. Good-•-biblu je postalo tesno pri sreu. no«- m* m ti jo zdela vroča, čeprav j je bilo hladno.
—	Grozen popis. — je pripoin-| nil.
—	Grozen oličntek. — je odgovoril suhoparno starce.
Zop*-t se ie ozrl Goodchild na i svojega tovariša. Tomaž jc ležal
na hrbtu, obraz mu je bil nepre- i j mično obrnjen proti staremu m o- j žil Naenkrat se je Goodehildu za- i zdelo, da vidi švigniti dva ognje- j ' na žarka iz starčevih oči ter se j ušesa t i tako v njegove oči, da je j moral neprestano v starca gledati, j
—	Moram vam poročati, — je : pričel starec, gledajoč stekleno | kot duhovi: — Vi ne veste, kaj se j
j je dogodilo. Tam.
Goodchild ni videl, kam je po- J | kcizal starec. Videl je samo, kako \ je zadel s prstom v ognjen žarek. I
—	Vedite, da je bila ona ne- j j vesta.
—	Vem. da se še danes dobi sva-i tovski kolač, — je za jecljal Goodchild.
—	Bila je nevesta, — je nada-i I jeva 1 starec, — nežna, plavola-
sk a, modrooka : bila je brez lastne | volje, brez lastnega čustvovanja; j bila je pohlevna, nezmožna niče-| sar, ne taka kakor njena mati. Ne, i ne, v njej je prevladoval očetov j značaj.
Po očetovi smrti si je mati brez truda prisvojila vse njeno imetje, j Obnovila je staro znanje, katero je imela ž njim, ki ga je bila zavrgla pred starcem radi denarja. On je to lahko prezrl, a hotel je i-raeti odškodnino v gotovini.
Zato se je zopet približal njeni materi, zatrjeval ji ljubezen in prenašal vse njene muhe. Mučila ga je na vse načine, kakor je znala in vedela. On je vse pretrpel; kolikor več je prenesel, toliko več odškodnine je liotel imeti v denar-ju in trdno je bil odločen jo dobiti.
Toda ona ga je za odškodnino preslepila. V svoji jezi je otrpnila in nič več se ni vzbudila. Prijela se je za glavo, kriknila, ležala več ur nepremično ter umrla. A on še ni prejel nikake odškodnine od nje.
Sovražil jo je ves čas in hrepene po trenutku, ko bi ji mogel vse povrniti. Ponaredil je njen podpis v oporoki, v kateri je volila vse imetje svoji desetletni hče-ri in njega postavila za varuha. Položil ji je pod glavo in se divje zakrohotal nad umrlo: "Pred dolgim časom sem sklenil, da me moraš odškodovati, živa ali mrtva, odškodovati v denarju."
Sedaj sta bila sama, on in nežna plavka, modrooka deklica, ki je pozneje postala njegova nevesta.
Dal jo je v solo. V samotni, atari hiši jo je izročil čujeci, brezvestni ženi v oskrbo.
—	Moja častita gospa, — je
dejal, — tu je deklica, ki se mora i izučiti. Ali mi hočete pomagati i pri tem?	<
Prevzela je to nalogo. Zahteva- j la je denar, katerega je tudi do- 1 bila.	j
Deklica se je vzgajala v strahu ] pred njim in v prepričanju, da i mu ne more ubežati. Starka jo je < naučila v njem videti bodočega soproga, moža, katerega mora vzeti i za obsodbo, ki je bila izrečena nad < njo. Ubogo dete je bilo v njenih 1 rokah mehko ko vosek in ohrani- < lo je podobo, kakršna se mu je i vtisnila. Ta podoba se je s e&so- s ina tako strnila z njo, da je posta- i la od nje neločljiva, iztrgati jo je ' mogla le smrt.	]
Enajst let je preživela v mračni < hiši in na zapuščenem vrtu. On je i bil ljubosumen na vsak žarek, ki i jo je obsvetil, na zrak, katerega s je vdihavala; zato sta jo oba stro- ; go čuvala. Pustil je rasti bršljin 1 po hiši, po sadnem drevju je po- s ganjal rujav mah, po gredah se je šopiril oblastno plevel in pota < so bila zapuščena in prerastla s 1 travo. Tako jo je obdal z žalostnimi in obupnimi slikami. Skrbel s je, da je trepetala groze pred krajem, kjer se prikazujejo duhovi in strahovi; pustila sta jo večkrat i samo iia takem mestu, da je trepetala na vsem telesu. Tedaj pa je stopil on k njej ter se je tako i pokazal kot varuh in zavetnik. s Tako je dobil do nje moč, jo J vkleniti in si zagotoviti vpliv na- ; njo.	:
Štela je enaindvajset let, ko jo je privedel na svoj teman dom, : svojo plavolasko, napol zblaznelo nevesto..	'
Nekega temnega viharnega večera, ko so deževne kaplje le polagoma, a glasno padale na okno, ' se je obrnila ona prestrašena k ; njemu ter ga vprašala:
—	Gospod, ali bije moja smrtna j ura *
—	Prav. — jc odgovoril on, —
in če ?
—	Gospod. — je je«'-»la. — glej te me prijaznejše in imejte ustni- : I jen je z menoj. Prosil vas «»dpii- ; ščanja. vse vam storim, samo od- 1 pustite mi.
Položila je svojo bledo roko na upala prsa. Bila je njena vsakdanja prošnja: "Odpustite mi, odpustite mil"
—	Neumilica, — ji jc dejal. —j idi gori.	j
Ubogala ga je s tresočo naglico. : šepetala je neprestano: "Vse Ihjiu i storila. Odpustite mi!"
Ko je kmalu nato sam prišel v . njeno sobo, jo je našel klečečo v i kotu sobe. kamor se je bila stisni- i la v trepetu; lasje s« ji padali v neredu po obrazu, in njene velike, modre oči so bulile v divjem stra- : hu vanj.
—	Kaj se lw>jiš ? Sedi k meni! :
—	Vse boni storila, kar zalite- 1 vate od mene, samo odpustite mi, — je dejala ter se vsedla njemu nasproti.	I
—	Helena, tu imaš listino, katero moraš do jutri prepisati. Ko ! boš vse skrbno prepisala, pokliči 1 dva moža in se podpiši pričo njiju. Nato jo skrbno shrani in ko 1 pridem zvečer, mi jo bodeš izro- 1 čila. i
—	Vse bom natanko izpolnila, kakor velite.
—	Ne tresi se vendar.	i
—	Skušala bom, ali odpustite i mi!
Drugi dan je izpolnila njegovo zapoved. Med tem je hodil sem-tertja ter jo gledal pri delu. Po- ( navijala je besede, katere je pisala, in skušala prodreti v njih pomen.
Ko sta bila zvečer zopet sama, se mu je boječe približala in izro- 1 čila listino. Listina je bila oporo- 1 ka, v kateri zapušča vse svoje ime- ! tje njemu, če ona umrje.	i
Vsedel se ji je tako nasproti, da 1 ji je mogel gledati naravnost o-stro v oči in vprašal jo je, če to ' razume.	^
Na njeni obleki so bile črne lise 3 od tinte, njen obraz je bil bledej- 3 ši od lune, in oči so bile večje ne- * go navadno. Na roki je bil viden sled črnila; stala je pred njim in < se motila z ovratnikom. Prijel jo * je za roko ter jo pogledal še bližje 1 in ostreje in je zavpil:	i
—	Sedaj amri! S teboj sem 5 gotov!	s
Zgrudila se je in težak vzdih se ji je izvil iz prsi.	1
—	Umoril te ne bom,-ker svoje- 1 ga življenja ne maram spravljati 1 v nevarnost radi tebe, toda umri! 1
Tako je sedel dan za dnem, večer za večerom v njeni sobi, ter ji ' je vedno govoril grozno besedo z 1 očmi, če že ne z ustmi. In vselej, 1 kadar je dvignila sv*jo glavo in ' uprla veliko oko, polno brezupa 1 na mračno postavo, sedečo prekri- < žanih rok in nagubančenega čela * pred njo, je citata na njej besedo: ! Umri! In če jo je premagal spa-J]
i
nec, vzdramila jo je zopet njego-1 i va zapovedujoča beseda : Umri! i Ce ga je prosila za usmiljenje, bil! i je vedno odgovor: Umri! In ko je ] tako trpela in bdela celo noč ter je prvi žarek jutranjega solnca i prisijal v njeno sobo, ga je slišala i mrmljati: "Že zopet en dan, a i ona še ni mrtva! Umri!
Tako sta bila zaprta v tesno, sa- i i motno stanovanje, ločena od lju- j i di,. zapletena v boj; odločeno je S bilo, da mora eden umreti, on ali | ona. Qn je to dobro čutil, pa je i vporabil vso silo proti njej; Uro za uro jo je držal za roko, da •jej1 zasinela ter ji vedno klical: Umri! I Tako je. bilo tudi nekega jutra pred solnčnim vzhodom; sodil je, : da je pet, a gotov ni bil, ker nje- i gova ura se je bila ustavila. Planila je kvišku z glasnim vzklikom, a on ji je zamašil usta. Od tedaj je sedela tiho v kotu, kjer se je bila zgrudila, on pa je sedel na stolu.
S težavo je vstala in stopila pre-denj ; zopet se je zgrudila in ih-tela:
—	Odpustite mi, recite mi, da smem živeti.
—	Umri!
—	Ali je odločeno, da ni zame nobene rešitve?
—	Umri!
V njenih velikih, modrih očeh se je pojavil strah in groza; groza se je spremenila v očitanje, očitanje v nič. Končano je bilo: mislil ni. da je že, ali jutranje solnce je spletalo svoje žarke med njene plave lase; stopil je k njej, položil jo je na posteljo.
Kinalo na to so jo pokopali. — Tako so končali vsi in on se je dobro odškodoval.
Zveselilo ga je potovanje, ne da j bi hotel potrošiti denar — bil je skop, ljubil jc denar nad vse —. presedala mu je stara, zapuščena I hiša. pa jo je hotel zapustiti.
A prej jo je še hotel prodati, j ker je bila še vre«Ina denarja.
Da bi napravil holjšo kupčijo.• je poklieal delavce, <ia so «x"-edili i zaraščen vrt. odstranili z vej mahi in posekali suho drevje; on sam je i pri tem ]»omagal in delal l»olj ko I drugi.
Tako je nekega večera popolno ! ma sam obse k a val drevje z malo j sekiro. Bilo je to v jeseni, šest me seeev po nevestini smrti.
—	Pretemno je. da bi mogel še j delati. — si je mislil sam pri sebi
j — za danes bode dovolj.
Sovražil je zapuščeno hišo in j groza ga je sprehajala, kadar se ji jc bližat. Ozrl se je na velika I vrata, katera so stala odprta ka I kor grob in začutil jc. da leži pro- j kletstvo nad to hišo. Poleg vrat j je rastlo drevo, veje so se igrale s pihajoči in vetrom. Naenkrat se J je drevo zamajalo, in on se je pre- j strašil. Ozrl se je v drevo in za- j gledal je neko postavo med veja- I mi. Bil je mladenič, njuna pogleda sta se srečala. Veje so se šibi le, pokale so in mladenič vitke rasti, dolgih rujavih las in njene starosti je zdrsnil z drevesa ter obstal pred njim.
—	Kdo ste? — je zavpil in zagrabil mladeniča za roko. Mladenič se mu je iztrgal, stopil nekoliko korakov in mu zaklical:
—	Ne dotikajte se me!
On je stal tu s sekiro v roki in strmel v mladeniča. Njegov pogled je bil podoben njenemu, a-koravno je mislil, da ga ne bode nikdar več srečal v življenju.
—	Nisem tat, in če bi tudi bil. od vašega premoženja ne bi hotel vzeti niti krajcarja, vi morilec!
—	Kako?
—	Prvič sem splezal na to dre vo pred štirimi leti, da bi videl njo. Videl sem jo, ogovoril in zapazil njeno boječnost. Potem sem še večkrat splezal, gledal sem jo in pogovarjala sva se in nekoč mi je dala to-le.
In pokazal je pri tem jasno plav las prevezan s črnim trakom.
—	Dala mi ga je v znak, da je raz ven za vas mrtva za vse. Takrat sem bil še deček. O da bi bil starejši, morda jo bi bil rešil iz vaših rok. Morilec! Cul sem to na drevo, ko je govorila v zadnji uri; čutil sem, kako jo polagoma morite ; pazil sem na vas, a dokazov nisem imel. Videl sem dobro, kako se je nekoč zgrudila, prepričati sem bil, da je bila to vaša krivda. Toliko časa ne bom počival, dokler sramotno ne poginete pod sekiro. Do tedaj se me ne bodete iz-nebili; ljubil sem jo, in zato tudi ne poznam usmiljenja da vas.
Mladenič je bil piavolas, klobuk mu je veja potegnila, ko se je bil spustil z drevesa. Obrnil se je proti vratom. Med njima je bilo malo prostora, a mladenič se ga je prav daleč ognil. On pa je še vedno nepremično zrl za njim. Spremljal ga je z očmi, in ko je gledal j^egovo glavo, se je naenkrat -potegnila proti njej svetla
! črta iz njegove roke. Sekira je j razklala glavo, obtičala je v njej, ! in mladenič je mrtev obležal pred " njegovimi nogami.
Hitro je zakopal truplo pod I drevesom, potem pa jc delal celo noč. Posekal je vse-grmovje okrog drevesa, poravnal tla, da je bilo • vse gladko in čisto. Ko so drugi dan prišli delavci, je bilo vse v | redu in brez vsakega sledu. | Sedaj ga je umor privezal na j grozno hišo, kjer se je iznebil ne-i veste in se odškodoval. ne da bi j bil spravil v nevarnost svoje živ-jtjenje. Sedaj je živeč v njej čutil krvni ko vo roko na tilniku. Ni se upal prodati hiše ali jo zapustiti za dalj Časa. Najel si je za postrežbo moža in njegovo ženo ter živel v hiši v strahu in bojazni. Na vrtu si je dal postaviti nasproti drevesu uto, kamor je hodil sest in pazit, da je bilo drevo na var nem.
Tako so tekli letni časi, drevo je dobivalo drugo podobo in on je čutil, da se menjavata nevarnost in bojazen. Ko so poleti vzrastle | nove mladike in zakrile uto z ze-! lenjem, je videl v vrhu drevesa mladeniča, ki mu je pretil skozi celo poletje. Ko je v jeseni padalo listje z drevesa, je opazil, da nastajajo iz njega črke, ki govore
0	njegovem zločinu, ali pa se ko- i pičijo v gomilo na mestu, kjer je bil zakopal mladeniča. Pozimi, ko je veter majal gole veje, so mu pretile resno, da je lahko vsakdo opazil, in ko so na pomlad pokali popki, bili so krvavi. Tako je gle- j dal z grozo celo leto, kako se je ! prikazoval« mladenič v jasni podobi.
Med tem pa je rastlo njegovo premoženje: ljudje so govorili, da je z raznimi podjetji dvanajst-1 krat pomnožil dedščino svoje ne-, veste.
Na mladeniča se je pozabilo v mestu. Slišal je. kdo je bil. in tu-; di. da so poizvedovali po njem. Ničesar s«' ni našlo, izginil je bil : brez sledu.
Vrnila se je ravno desetič noč
1	umora in [»okopa. To nor je raz-j>ajal grozen vihar; pričel je tuliti ;->krog [tolnoči. Strela je udarila : v drevo ter ga razklala do kore
nine.	j
I Ljudje so radovedno ogledovali jiu on je v strahu gledal iz utc. ka-I ko se gneto okrog podrtega drevesa in iščejo mesta kamor je šla * strela. Ko so začeli prihajati v vedno večjem številu, je zaprl vrata ,
in ni nikogar k sebi pustil.
Prišli so tudi tujci od daleč in hoteli videti razklano drevo. On jih ji* pustil na vrt. Hoteli so iz ; kopati drevo in preiskati korenine in tla naokrog, a tega ni dovo-1 j lil. Denarja so mu ponujali, nje-j mu bogatinu, pokazal jim je vrata in jih zaklenil za njimi.
Tujci so hoteli imeti drevo in i podkupili so moža. ki je čuval po-j noči hišo. Spustil jih je na vrt in ! kopali so okrog drevesa.
On pa je ltžal v svoji sobi in trdno spal. Sanjal je o drevesu, ot kopačih. Prebudil se je in vstal. Stopil je k oknu. Zapazil je na vrtu luč, kopače, kup prsti, prišli so ravno ta hip do okostja. Prestrašeno so se vsi pripognili nad jamo. Prvega je slišal govoriti: "Lobanja je razklana"; drugega: "'Glej no, tu so kosti" in tre-j tjega: '4Ostanki obleke!" Zopet; se je oglasil: "Glejte zarujavelo sekira!"
Obsodili so ga, da je umoril mladeniča. Ljudje so govorili, da je zastrupil svojo nevesto in sodniki so verjeli. Obsodili so ga. Denar ga ni mogel rešiti. In bil je o-bešen.
Jaz sem tisti, in bil sem pred sto leti obešen na gradu v tem mestu z obrazom proti zidu. —
Goodchild je hotel zakričali in skočiti kvišku, a ognjen pogled starca ga je držal priklenjenega, da ni mogel dati od sebe nikakega ' glasu.
Ura v stolpu je udarila dve. Pri di ■ugem udarcu je prisedel drug i star mož in tudi ta ga je priklenil z ognjenim pogledom, da je moral Goodchild obema gledati naravnost v oči. Oba sta bilo popolnoma enaka, obadva sta ga ogovorila obenem, in obenem premikajoč ustnice sta pripovedovala na-daljno povest:
— Raztelesili so me in zopet zložili kosti v okostje, ki zdaj visi na železni kljuki. Ljudje so go-' vorili: "V nevestini sobi straši," strašilo je tam, a jaz sem bil tu. Bila sva tu, jaz in ona. Sedel sem na stolu kraj ognjišča; ona, zopet bleda, pristopi k meni in me srepo gleda. A sedaj ne govorim jaz, temveč samo ona, in beseda, katero mi ponavlja od polnoči do zore. je: '"Žipi!" In tudi mladenič je bil tapn zunaj na' drevesu, katerega je podrla strela. Mladenič
Avstr, Slovensko ^^ Bol. Pod« Društvo.
Ustanovljeno	16. januvaria 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI ODBOR:	^ 1
JOHN* riEDKNi; gl.ivnl prodsednlk.
J.AUTIN- ORItKAN, II. Cl;„ni predsednik.	' l
1-!.« > HR< »MEK, Klavni tajnik	J «" *
BLASIUS MttKKJ. Klnvnl l.lucnjnik.	1
Al A »IS SL.A1-SC1IAK, plavili zapisnikar.	" ~
NADZORNI ODBOR.	^
ro.NCIIAC .H-|;s< •!!!•:, Mineral. Kans FRANK Al'CPSTlN. Min,nil Kans. FRANK STARCIIICH. Froi.trnac. Kana.
gospodarski odbor:
FRANK MAt SER. Frontenac, Kans	i
PKTKU WIKNSRKItUER. Pittsburg Kan CHARLES STARINA, Mulberry, Kana.
porotni odbor:	•	* j
JOSEF SVATTO, Woodward. Iowa.	-j
FRANK PREM K, Cherokee, Kana j _FRANK SKTINA, Yale, Kana.
gffia	»B*P m «n m a> mm o»
^	Phono 346.	j J?
{	FRANK PETKOVSEK, |
/BM^mrimL\ 718-720 Market St., WAUKBOAN, IU„ £ £	w^H	____________t.
H	DODAJA fina rina, najbolje žganje le- V
."jf	rj^^^W	izvrstne smotke—patentov ana zdra	^
In	PliODAJA voine listke vseh prckvuor
t skih črt-
POŠILJA denar » star kraj zanesljive • J *n poSt-cno. J i UPRAVLJA vse v notarski posel spada-i	jočailela.	_
^	Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,NeirYork.
SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK!
EDiHA SLOVENSKA TVBDKA,
ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE ^j^g	PEČATE IN VSE POTREBŠČINE
M3§||	ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
•U||BBP Doto prve vrsto.	Cvn« nlvk«.
I T II.	F. KEItZE CO. ;
3616 8. UWNDALlt AV8;,	CMICAdO, ILI,
«■— SLOYEXSKE CENIKE FOSILJAHO ZASTONJ. —>
j pride m izgine od mesečnem svi- j' tu, ko se zazi Iti jejo veje na dre- j vesu. Vedno, je tu, gleda me i»i ' mi žuga; gologlav je in sekira je 1 zapičena v njegovi glavi.	I
Tako se godi v sobi od polnoči •
i do jutra celo leto, razun enega <
meseca. On sedi na drevesu; ona
pa stopa vedno proti meni, a ne i
pride nikdar do mene; bleda je, ;
kakor bi stala v mesečini, č<> je 1 i i i prav m. In ona govori od polnoči
do zore vedno samo eno besedo:
" "Živi!"
Le v mesecu, ko sem bil obešen, je ni v sobo. Ni pa tako v moji stari ječi; jaz sem zopet v onih : sobah, kjer sem preži vrl deset let strahu in groze. Ob eni »opolnoči sem staree. kakor ste me videli, ; ko jc udarila ena; «»!> dveh sem i <lva starea. ol» treh tri.ir. ob dvanajsti uri pa sem dvanajst starcev, vsak star«'«- /;i enkratno ponino/e-| no moje premoženje. In mene vsjikega izmed dvanajsterih, me teži dvanajst bremen. dvanajsr muk. dvanajst irs •»/.
< M dvanajstih <»poMne d«> dva 1 iiajstiii j m moči čakam	d\a
1 najst staree v na krvnikov prihod \/ »rrozo in trepetom. <>!» dvanaj .'stih | h »noč i se dvijriiem jaz. d\a najst starcev proti laneasterske-mu *rradu in vidim z dvanajstimi obrazi proti zidu. i 1 i- .. ... .
Ko je prvie strašilo v tej hiši
^ in v nevestini sohi, kjer sem jaz 'vedno govoril: "I'mri!" sem ve-^ del. da ne l»oin imel mini. dokler) i »f govorim z dvema človekoma ter pripovedujem o svojem zloei-nu. Leto za letom sem pričakoval na prihod dveh mož v to soho. I*! isleee selil sprejemal oh vsaki uri jaz. eden. dva, trije, štirje, pet. šest. sedem. osem. devet, de-1 ^jset. enajst, dvanajst starcev, do-1, i kler nisem odšel na grad. Nekoč "j sta prišla dva inoža t<-r hotela vi-(deti strahove; popoln noči sta prišla v to sobo. In jaz dvanast starcev na lancasterskem gradil sem 'lju videl.
JUalo pred eno se je eden na-! slonil na divan. Drugi pa je dejal:
| l uj, prve ure so najhujše!" O-jJii pa je odgovoril: "Ne morem (yee, vzbudi me takoj!" In udarila je ura ena, jaz sem stal pred njim, 1 drugi je pa spal. Pripovedoval sem svojo obsodbo zaman, ker speči ni slišal. Da, in tako bode vedno, nikdar ne bodeta poslušala dva moje obtožbe, da bi me mogla rešiti. Naj pridem kadarkoli, vedno hode eden spal. Gorje, gorje, gorje!
Pri teh besedah sta oba starca lomila roke. Goodchild se je v grozi zavedel, da je bil pravzaprav sam s starcema. Z obupno silo je pretrgal njiju pogleda in se osvobodil. Planil je kvišku, pograbil prijatelja in zbežal z njim po stopnjicah.
—	Ali se ti meša .' — «ra je vprašal začudeno Tomaž Idle. — Tu ni moja spalnica, kam pa me nese-. Spusti me vendar!
Goodchild ga je i>ostavil na hodniku na tla in ga prestrašeno gledal.
—	Kaj pa -s.- je zgmtilo?
—	Kn staree. dva stare.i ... _
—	Neka stara babura. — se je zakrohotal Tomaž in odšel po stopnieah.
—	Ali zatrjujem ti. Tomaž, ko si ti zaspal, ko je udarila ena . . .
—	Pojdi, pojdi, ne čenčaj neumnosti: niti očesa nisem zatisnil.
Prepirala sta se in Godchild je trdil, da se mu ni moglo kaj ta-, kcira sanjati, ker ji- !,<iel in videl, j da Tomaž spi; kako more on torej trditi, tla ni bilo nikogar? Toma/. Idle je zopet trdil, da on jpi spal. da zvečer sploli nikdar ne zaspi na divanu. nasprotno pa. da Goodchild vsak večer zaspi na di-I vami ali v naslonjaču. Zjcdiniti \.se nista mogla ne v tem ne onem in spravila sta se v posteljo. Good-I child je imel zadnjo besedo, pa je dejal:
—	Sedaj vem. da sem imel prikazen. še vse natanko veni. Zapisal boin in dal tiskati, da lahko vsakdo čita, naj verjame ali ne. Lahko noč!
Smola ali kaj...
Damir Feigel.
t _0_
.... in bodite uverjeni, da zapuščam s težkim srcem svojo prijateljsko družbo, ki mi je bila tolikokrat v razvedrilo, še večkrat pa v tolažbo. Slovo iz tega toli hvaiisanega mesteca bi mi napravilo največje veselje, da bi ne bila vas. Kilometri in kilometri me bedo ločili-od te družbe, toda moje misli bodo prihajale večkrat v vašo sredo in se vzradostile, ako se snidejo tu z majhnim spominom na mojo osebo. Tej imenitni prijateljski družbi kličem pri svojem slovesu: "Na veselo svidenje!''
Kol'kor kapljic, tolk' sto let . . . Ubrane glasove je spremljalo veselo žvenketanje polnih čaš in mogočno pokanje šampanjskih steklenic. Sledil je govor govoru, na-pitnica napitnici. Vsak se je hotel posloviti v kratkih, a vse prej kot jedrnatih besedah od priljubljenega prijatelji Ivana. Hvalili so ga kot najboljšega pevca, a v resnici je zapel slavljenec v vsem svojem življenju samo eno pesem, namreč "Ljubca moja. kaj si st ila", in še to po melodiji "Bog o-brani'", povzdigovali ga med najboljše literate in pisatelje slovenskega naroda, akoravno je le ogias v lokalnem časopisu, da je izgubil zlato uro v —ski ulici, pričal o njegovem pisateljevanju in še ta literarni poizkus se mu je ponesrečil, ker se je spomnil koj poteiu zadnjega kroka, denarne suše in ! rešilne zastavnice. Sploh je izvedel Ivan pri svoji valeti iz prijateljskih ust še za marsikatero svojo prednost in čednost, o kateri se mu niti sanjalo ni pred dvema 1 urama.
Še enkrat je moral vstati. Za- ' hvalil se je za mile besede, oblju- 1 bil, da bo krepil svojo pisateljsko 1 žilo. na katero so ga komaj oni * opozorili, zagotovil družbi, naj ra- 5 čuna na njegov močni tenor ali 1 bas pri prvi možni priliki iu izja- * vil svoj trdni sklep, da se posveti v svojem bodočem kraju z vso J vnemo sokolski telovadbi in da ne bo prej miroval, dokler ne bo , zlomil vsaj obeh rok.
Rokotiski, presrčni pozdravi in 1 živahne valete je bilo konec.
Ne dolgo potem sta sedela Ivan ^ in Žitko v kavarni, zatopljena v j živahen pogovor. Vsi drugi so se j razkropili, le zadnji, Žitko, je še j ostal, da spremi tri ure pozneje odhajajočega prijatelja k zjutraj- j nemu vlaku.	1
—	Zelo nelaskavo si se izražal I pri valeti o našem mestecu,— je f začel Žitko nekoliko užaljen. — 5 Res je sicer, da sem bil odsoten ee- ] lih šest mesecev in da ne morem a poznati pravega vira tvoje anti-! i patije, toda opozoriti te hočem le | 1 na neovrgljiva dejstva: lega te- s ga kraja je krasna, podnebje mi- s lo, vreme — kako naj se izrazim 2 — mehko ....	\
—	Da se vdiraš po najmanj- : šeni dežju do kolen v blato.	s
—- . . .krasna okoliea s svojimi	1
prijaznimi vasicami, -- je nadalje-	1
val Žitko, ne oziraje se na prija-	^
teljev ugovor.	1
—	Tebi gotovo še ni znano, da	1 so prišle v eni teh tvojih prijaznih	2 vasic jeklene pesti Jcmetskih fan-	? tov v ne bas prijazno dotiko z	J mojimi rebri, ker sem hotel ubla-	! aiti s potolažljivin.i besedami te-peško, ki se je vr.ela med njimi.	] Kaj ne, prijazne vasiee!	s
—	Mesto sami ti nudi animira-	( ne domače zabave posebno v pred-pustnem času.
—	Gotovo, gotovo, — se je vme-	\ šal Ivan, — ako je zabava v tvo-	1 jih očeh tudi to, da se moraš tru-	j diti noč in dan v pripravljalnem	t odseku, pri rasnih eno-, dvo- in	' trodejankah, kjer poljubuješ v	< svoji Borneo vi ulogi kako staro, a izkušeno ig-alko, da moraš v slu-	c čaju deficita kake veselice pri-	i manjkljaj dolžan ostati, pri vsa-	j kem plesu pa žrtvovati slovenske-	j mu narodu par litrov potu, rokavice, ovratnike itd.	j
—► Ha, ha, in vendar si bil naj- 2 brže vedno prvi na plesišču. Da 1 nadaljujem: ker je mesta maj- i h no, se lahko smatramo kot veli- f ka družba, kjer te vsak pozna, i kjer vsakega poznaš.	c
—	Resnica, ki ti jo lahko potr-	1 di moj klobučar, ki sem ga moral	1 počaščati radi stokratnega odkri-	I vanja na dan vsak drugi mesec s	fi svojim obiskom in zopet sem mo-	s ral zabeležiti nepotrebne izdatke	i v svoji neseeni bilanci. Toda to	J so 3e malenkosti. Sedaj te pa ho-	t čem seznaniti z najmarkanlnejsi-	® mi svojimi spomini! — Ivan si je	1 zapalil smotko, zrl nekoliko časa	1 pred se, kakor da bi se orientiral11
"v "kaosu svojih ne bas prijetnih spominov in začel:
— Nedavno tega se je klatil ves božji dan nek dunajski fotograf po ulicah s svojim aparatom, da napravi par novih razglednic in . teden dni pozneje? Da bi bil tedaj . imel fotografa pri sebi, se bi mu . bila slaba godila! Slučajno sem ; namreč kupoval razglednice za i svojo Fanico. Priporočale so se mi . najnovejše, izbiral sem in — vrag! , Prva slika: Zastavnica in jaz, imenitno kakor še nikdar zadet, sem jo zapuščal in prešteval dobljene kronice. Druga slika je pa predstavljala tobakarno, na vratih brhko prodajalko, ki sem ji mimogrede stisnil roko prav tačas, ko je izprožil nepoklicani pritepe-nec svoj aparat. Ne moreš si misliti mojega stališča! Nakupiti vseh pet tisoč razglednic? Brrr! Vdal sem se usodi. Sedaj pa pride krona vsemu!
Stresel se je Ivan po vsem životu, zabrusil smotko v kot, izpil polno čašo vode, česar ni storil mogoče že pet. let in s strahom v očeh je opazoval Žitko te simptome ljutega notranjega viharja. V srce se mu je zasmilil prijatelj, ki je zagrabil drugo kupico ter požiral bilijone in bilijone vodnih bacilov.
—	Govori, Ivan, ne pusti me mreti strašne negotovosti!
—	Zaročili so me!
—	S Fanico?
—	Ne!
—	Koliko tisočakov?
—	Za vsako leto tisočak, to je 39 tisoč, vrhu take dote še gospodično, ki kaže škileč pod precejšnjim mahom svoje umetno zobo-vje sredi velikanske zaloge rižo-ve moke in amerikanskega rdeči-la v ličnih predalih ali v obraznih gubah.
—	Čestitam, čestitam k taki sreči* — in Žitko mu je ponujal čez mizo svojo desnico, ki jo je pa moral koj odmakniti, videč nevarno gesto svojega prijatelja, — toda svetujem ti, da odložiš vsaj za e-najst let svojo poroko, ker potem dobiš celih petdeset tisočakov. Ali bi bil mogoče tako prijazen, bodoči Rothschild, in mi posodil na ta račun par stotakov ?
7- Ne norčuje se, Žitko! Poslušaj 111 pomiluj me! Bil je plesni venček. Fauica je sedela tik go-spice Evlalije, ki jo prej še poznal nisem, kvečjemu kot bogato, vedno in vedno sedečo plesalko. Pri valčku sem se poklonil Fanici. Evlalija, njena soseda, je gledala križem, skočila mi v naročje iu plesati sem moral z njo. Videl sem le še ljubki nasmeh Fanice in de-vetintrideset tisoč sem vlačil o-koli. Pri polki isto. Pri mazurki sem se po priklonil Evlaliji, češ, y'dy pride enkrat Fanica 11a vrsto Nič, nič, zopet sem jo imel, zarde-vala je v mojih rokah, garde-da-me so stikale glave vkup, prijatelji so mi po končanem plesu čestitali k bogastvu — Fanica je pa sedela in zaman čakala name. Mislila je, da jo ignoriram, začela jo je boleti glava, vstala je in zapustila dvorano, med tem, ko sem jaz sukal Evlalijo po parke-tiranem podu. Same jeze sem ji dvakrat stopil na kurje oko, velika bolečina ji je privabile'solze v oko, toda oko samo je kljub temu veselo, zadovoljno in hvaležno zrlo vame. Vse me je jezilo, vse me je gledalo, gospo kontrolorje^ va je rekla kar na glas, ko sem sel mimo nje, svoji sosedi: 'Pokvarjeni svet! Denar, denar, ne pa ljubezen. S Fanieo se je že skregal. In kako ga je ljubila!'
Prespal sem svojo jezo in drugi dan sem dobil od Evlalije pismeno vabilo k večerji. Imel sem hudega mačka in česa ne stori človek vsega v mačku. Šel sem Soba, klavir, pri njem Evlalija. Igrala je odlomek iz Mozartovega 'Don Juana' in vedno govorilo vmes: "Ah, Mozarta sem že ljubila kot otrok!'
Igrala je res izborno. Nič čudnega, saj bi še jaz postal gotovo virtuoz, če bi trpinčil tipke po pet ali šest ur na dan in to najmanj trideset let.
Ker pa večerja še ni bila pripravljena in ker je bilo gradivo za pametni razgovor ravno pri rokah, sva se začela pomenkovati o glasbi in o glasbenikih. Glavno besedo sem imel seveda jaz. Navduševal sem jo za Beethonove valčke, opozarjal jo na krasno harmonijo Bachovih mazurk, priporočal ji Paganinijeve poskočne polke in skoraj solzil sem se, ko sem ji pripovedoval o Mozartovi smrtni nevarnosti, kako je namreč igral le po zadnji struni, kako ga je spremljal volk, dokler ni počila go&lim zadnja struna, logarju puška, volku srce, na vzhodu pa jutranja zarja. Vrhu tega bi še jaz počil kmalu v smeh, ko sem videl njene 'otroško' naivne poglede.
t __ Lepo spričevalo uTFožnosti si si dal. Saj vendar nekaj razu-! meš na glasbenem polju! Zakaj - pa nisi omenil še Palestrinovih t čardašev?
\ — V začetku sem se le šalil, ker I se pa ni hotela smejati Evlalija 1 mojemu ponesrečenemu dovtipu 1 misleč, da res nimam pojma o teh ■ stvareh, sem šel vedno dalje, do-1 kler nisem povzdignil Mozarta do • Aškerčevega 'Godca'.
Da bi prišla večerja tačas na ' mizo, bi bil rad žrtvoval pet Evla-lijinih tisočakov, ker je začel kruliti moj želodec najlepšo Bettho-novo sonato. Toda ne! Evlalija je govorila najraje o ljubezni, za katero sem se tudi jaz navduševal, saj mi je vedno plavala le Fanica pred očmi. Ko pa je ona povešala sramežljivo oči in mogoče čakala, da prisežem na kolenih njenim de-vetintridesetim tisočakom ljubezen in zvestobo, sem se koj iztrez-nil in ji pripovedoval, oziraje se na bližajočo se večerjo, o rimskih pojedinah, o Luculu, Neronu in kaj meniš, da je rekla? Rimljani so mi antipatični, ker je moralo umreti toliko tisoč slavČkov, da je par požeruhov okusilo slast nebeških jezikov teh krilatih pevcev prve ljubezni. In prišla je zopet točka o — ljubezni.
Čakaj, sem si mislil, sedaj me pa ne spraviš več 11a to polje! Z vso vnemo sem bičal nesramno postopanje turške vlade napram sosedom. 'Meni ugajajo Turki, ker imajo polumesee v svojem grbu. Kdor pa ljubi slavčke in luno in naj je tudi samo polovica lune, ni nesramen, pač pa dovzeten za naj blažji čut na svetu, za ljubezen.' Trumf!
Večerja je bila moj rešitelj. Večerja pa — ah — naj brže je izdala moja gospodinja moja najljubša jedila Evlalijini skrbni mamici.
Drugi dan se je že govorilo po mestu o moji zaroki, tretji dan se je divila moja gospodinja mojemu namenu, četrti dan sem hitel v u- 1 redništvo tukajšnjega lista, da ni priobčila prihodnja številka moje 1 'zaroke'. Vzel sem dopust in izgi- ■ nil za teden dni iz tega ljubeznji- J vega kraja. Še nikdar nisem pla- 1 čal toliko za eno samo večerjo. Fa- 1 niča je želela v svojem zadnjem 1 pismu častitemu gospodu Ivanu, to je meni, srečovk njegovi zaroki, 1 prepovedala si vsako dopisovanje, da ne bi mogoče dvomila prej ali * slej bogata zaročenka o njegovi 1 zvestobi in ljubezni.. Ironija je ! bila osira. jaz pa popolnoma ne- 1 dolžen. Pojasnil sem ji vso zad% i vo, toda govorica je zmagala, i Prosil sem za premestitev in ni ga • človeka, ki bi se bil bolj razvese- ■ lil dekreta kakor sem se ga jaz. 1 Čas hiti! Plačam, natakar!
— Smola ali kaj ... — je mr-mljal Žitko pred se iu kmalu sta zapustila prijatelja kavarno.
-o--]
]
STOLP ZA AVIATIKE.
Prvi stolp za aviatike zgradijo < blizo Calaisa, na mestu, kjer se je ] meseca julija pred dvemi leti dvi- i gnil v zrak Bleriot, da preleti Ca- | nal la Manclie. S postavljanjem i temeljnih zidov stolpa so že priče- i na vežbališču "Les Baraques". j Stolp bo visok 150 metrov in bo 1 imel v premeru pet metrov. Stolp i bo služil v to, da bo signalni stolp < za aviatike, ki bodo leteli preko j kanala. Ta stolp bo videti iz veli- 1 ke daljave z višine 600 metrov. ]
L
ZADNJE ČREDE BIZONOV.
Bodočnost amerikanskega bizO- 1 na je, kakor se poroča v časopisu s "Nature", sedaj končno takore- ® koč zavarovana. V Združenih dr- 1 žavah so tri črede bizonov, ena v ~ Yellowstone parku s 95 glavami, ( druga v Wichiti z 19 glavami in J tretja v Montani s 47 repi. Tre- 1 tja čreda, ki obstaja šele iza pri- ' meroma kratkega časa, ima naj- 1 več upanja, zavarovati bizona < pred izmrtjem, ker je vsled veli- 1 kega raztega ozemlja, na katerem « je naseljena, zaščitena proti škod- 5 1 ji vim vplivom. Čreda v Yellow- < stone parku se lagje izrodi ali iz- 1 prevrže, ker ji je na razpolaganje J samo primeroma majhno površje. * Čredi
v Wiehiti in Montani sta v I ] ugodnejšem položaju. Skupno se J je nahajalo dne 1. maja v Ameriki 1 1633 bizonov pod nadzorstvom, f nasproti 1592 leta 1908 in 1010 : leta 1903. Opaziti je torej znaten « napredek. Od 1663 jih živi 1007 1 v Združenih državah, ostalih 626 1 v Canadi. Leta 1903. je imela Canada samo 41 bizonov, ki so se po- 1 tem po prepeJjavi ene črede po- < množili. Število divjih bizonov t znaša okoli 475; od teh se nahaja j 25 v Yellowstone parku, ostali so 1 v Canadi. Skupno število pravih « bizonov v Severni Ameritki znaša j 2108 proti 1917 lota 1908.	ji
Vstanovniki društva sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J., v Brooklynu.
Sedanji odbor društva sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. v Brooklynu.
Generalka.
i
>
> Spisala Ada Kristanova.
"Mladost — norost", to je bila tudi moje mladosti krepost. Za običaje, za etiket na vprašanja, ali bolje rečeno, za predpisane smešnosti in laži, kakor tudi za prepoved naravnega obnašanja — kar je menda vse potrebno med "korektnimi" ljudmi — sem se brigala ravno toliko, kolikor je bilo treba za spoznanje, da mi v večini slučajev ravno nasprotno veliko bolj ugaja. Ta nevarna lastnost je dala tudi povod, da sem se seznanila z generalico, o kateri vam hočem pripovedovati.
Krasno majsko jutro me je nekoč zateklo 11a kraju, kamor sem zahajala malokdaj — namreč na pokopališču. Nisem ravno ljubila grobov. A noč poprej me je v sanjah moja z osemnajstimi leti u-mrla sestra tako milo prosila, naj ji prinesem svetlic, da sem bila na svetlem jutru še zelo ginjena. Sla sem torej, kupila sem šmar-nic in vijolic ter sem jih odnesla na njen grob — pač čuteča, da s tem ne storim dobrote njej, temveč sama sebi.
Dragi moji, ali ste že bili majskega jutra, kadar je vse bleščalo in trepetalo v zraku, na pokopališču? Ne? Tedaj morate storiti, kar ste zamudili, da izveste, kaj vse pride čez prag vaše duš-.', ako le držite pot do nje odprto. Storite to, zakaj meni se sedaj mudi, da vam povem kaj drugega.
Zamišljena sem prišla do groba svoje sestre. Mehanično sem raz vezala niti na šopkih. "Ko vas je vrtnar gojil in varoval, ste bile že obsojene na smrt. Ako vas ne bi bila ravno jaz kupila, umrle bi menda na toplih prsih kra-sotice; — umrite tu 11a njenem grobu — bila je ljubezniva in polna hrepenenja po sreči in po življenju, ko je prišel blagi an-gelj smrti, da jo reši vseli prevar in razočaranj." V takih mislih razsula sem cvetličiee po vsem grobu in nakrat so me pogledale male vijolice bolestno presenečene: "To je bil torej smisel vse skrbne vzgoje?" Šmarnice pa so ponosno molčale, kakor da bi bile od nekdaj vedele, kaj jih čaka. Pogledala sem oboje brezmočna: "Mar vam morem pomagati? Saj sama —" Tukaj pa so krenile moje misli 11a drugo pot; videla sem sebe in svojo notranjo zapu-ščenost — bilo mi je, da bi se vrgla na grob: '' Vzemi me k sebi — glej, nimam človeka, ki bi mu odprla to srce, polno viharjev in koprnenja; tebi je bolje v tvoji tihi jami, kajti neljubeznivost ljudi je neznosna!" Strmela sem 11a grob in v duhu sem jasno videla njen pokojni obraz, prav tak, kakoršen je bil na smrtni postelji. Tedaj me je naenkrat prestrašilo vprašanje, kako-li izgleda sedaj, po petih letih... Uli — to ni bilo nič za mojih sedemnajst let! Mraz me je stresel, obrnila sem se ter se napotila po ovinkih proti izhodu. Pomlad —- sveža, klijoča spomlad me je pozdravljala z vseh, tudi najskromnejših grobov. Razumela sem srečo o-znanujoei pozdrav in moje, ravno še na smrt žalostno srce je poletelo življenju in bodočnosti naproti.
V tem sem zagledala staro "generalico", ki je polagal sveže! cvetlice na grobnico, okrašeno z j divnim spomenikom. Že večkrat! sem opazovala gospo na Kraljevem hribu, blizu mesta. Kdorkoli se je poleti vspel na majhni hrib, je popoldne lahko srečal generalico ter je od gostilničarke ali od
me je nekdaj srečala: premišlje-vaje me je pogledala. In zopet so ji zažarele oči in bolj in bolj ji je oživljalo lica.
"Odkod prihajaš, dete moje?"
"Poznam vas že davno", sem odgovorila.
"Ali želiš česa?"
"Da", sem odkritosrčno dejala, zaupno položivši prste na njeno roko. "Rada bi vedela, kaj ste ravnokar premišljevali; prosim vas, povejte mi. . . " iu ker je ue-ma strmela va-ine, sem pokazala z roko na ravan — "ravno sedaj, ko ste gledali tja dol."
Pogledala je preko doline — zasledovala sem njen pogled —• gledala je tja, kjer je v megleni daljavi se planjava spajala s horizontom, tja, kjer je vse nejasno izginjevalo v sivi megli. In zdajci se je molči j i va generaliea razgovorih! in lahna rdečica se je raz-• lila po njenih velili licih.
"Otrok moj — sedaj ni še ni-. česar videti; a prišli bodo... od . daleč se zablišči orožje in zasve-. t i jo čelade — vse polno..., vse . polno... tedaj pride tudi 011 —• . 111 godba jih bode spremljala —" . in naenkrat me je pogledala ka-! kor iz nedosežne višave — "a te-. ga pač ne razumeš."
"O, vem. vem, da pride", sem
i
pohitela; obmolknila sem za čas in potem polagoma vprašala: . "'Kaj ne, da ste bili zelo srečni I in prekrasno je bilo, ko je bil še doma?"
Zableščalo je v njenih očeh ka-i kor iskra, ki se užge in ugasne. , Pokimala je nekolikokrat, a rek-; la ni ničesar. Potem je zrla na svoje vele roke, pa je dejala:
"Sedaj sem stara — zelo sta-, ra.... in slišala sem pritajeno ihtenje v njenem glasu — "sre-. ea me je prevarila."
Srepo uie je pogledala: "Tudi „ ti ' Ti iščeš in bi rada našla sre-- čo?"
1 "Kajpada", sem odgovorila, . "upam, da jo najdem nekoč." .j Majala je odločno z glavo: . "Nikar, nikar! Čakaj, povem ti, . kako je to!" Z važnim pogledom . mi je položila desnico na rame., . "Sreča" — je patetično začela — "te ponese visoko, visoko..." . — pogledala je v modro višavo, . počasi, -teatraličuo povzdignivši roke — "dviga te višje iu višje, I dokler ne dospeš na nedogledni vrhunec---" spustila je roke — "in nikdar več se ne dvigneš... Ne išči sreče — ne išči!"
Nemo se je zagledala v ne-: skončnost, kimajoča po svoji na- 1 vadi. Tako sva stali nekaj časa molče. Potem me je presunljivo I pogledala, kakor bi mi hotela s svojim pogledom iztisniti nekaj iz duše, in čutila sem, da je uganila, kaj se godi v meni.
"Pa vem, pa vem —" je rekla počasno in zavestno, "zaman sem te svarila. Izkušnjam ne verjamete; — tudi ti boš hotela sama izkusiti."
Razmišljeno se smehljaje se j<e poslovila in počasi je odšla.
-o--j
KOLIKO IMA DOLGA MESTO LONDON?
Dolg mesta Londona znaša £111^)43,088, to je približno dvo milijardi in 7/5 tisoč frankov. Toda pretežni del tega dolga, to je £58,000,000 je investiran v podjetjih, ki donašajo zadostnih dohodkov, da se plačujejo obrest? tega dolga. Tako je investiranih v londonskih vodovodih £40,000,000 električni razsvetljavi £5,000,000 v elektrčni razsvetljavi £5,000,000 in v delavskih hišah £3,500,000. —< Dejanski se zniža mestni dolg, ka-« terega obresti se pokrivajo z do-j kladami, na .£53,691,039.	t
——--j__t
ROJAKU, NAROČAJTE 8E M 'GLAS NAILODA", NAJVEČJI Di , tfAJCSNEJSl DNEVNIKI
Ml ■ .	■ «1
jdrugih ljudi lahko slišal njeno! ; zgodovino, ako je ni že poznal.
Generaliea je bila visokega, su- ; liega stasa, in če je prihajala v , svoji široki, staromodni obleki z, bogatimi obšivi, nabranimi v va- i lovite gube, in s širokim klobukom na razinerno mali glavi, ki; i se je nestalno gugala na tankem j 1 I vratu, so tujci gledali za njo z ve-h ilikimi vprašujočiini očmi, doma- . •čini pa so pravili: "Ubožica! 1 j Njen mož, ki je šel kot polkovnik 'na vojno in zaradi svojih taktič-. nih sposobnosti v kratkem postal : i general, se ni več vrnil. Zvedela j ^je za njegovo smrt iz časopisa, ne da bi jo bil kdo na to pripravil, j: in od tistega časa nekaj v njeni« glavi ni v redu. Dobrodušna no-J l ica je. Vsako popoldne hodi na njegov grob, ter ga okrašuje s | svežimi cvetlicami, popoldne pa : se vozi pod Kraljev hrib in po-i tem hodi pt*š na grič." Tako pri-' povedujejo radovoljno domačini,ji tujci pa majejo pomilovalno z 1 glavami.	1
Norica hodi mimo vseh, ne da m bi jih	Njen pogled je ved-|
no uprt v nedoločno daljavo, ali pa zre sedaj v tla in sedaj zopet mimo ljudi, ali njim čez glave v 1 i daljavo. Nikdar nisem opazila, da ; hi bila s komurkoli govorila. Ka- * j dar pride na vrh, sede za mizo, pije kavo in plete nogavice. Včasih pa kar naenkrat odloži pleti- ; lo in se poda 11a ravni vrhunec i j griča, kjer je mala kapelica. Tam < stoji pred kapelico in gleda dol- j go na širno planjavo. Kadarkoli < sem jo našla tako zamišljeno, sem ] se vselej vprašala, ee je res tako j blazna, kakor pravijo, in z vso ra- j do vednostjo mojih sedemnajstih -let sem razmišljala: Na koga se- ] daj neki misli? Gotovo na mrtve- [< ga junaka in na dneve svoje sre-'] če.. . svoje izgubljene sreče. . . ! i V dnu srca se mi je milo storila, < zakaj skrivaj jo opazovaje sem ] preživela v svoji fantaziji vso ] njeno zgodovino. Enkrat sem se 1 ji hotela približati, a ko je slišala moje korake v pesku tako blizu < sebe, se je obrnila in počasi od- j šla. Takrat mi je bilo žal, da sem 1 jo preplašila.	1
Sedaj sem jo lahko opazoval«'1 pri njenem najljubšem opravku. 1 Z zanimanjem sem se približala ] grobnici, ki je bila prav kraj po- ] ta, kjer sem šla -— počasi, kakor 1 da bi hotela iti malomarno mimo. 1 "Tukaj torej leži pokopana nje- 1 na sreča", si mislim ter se pri so- i sedni grobnici ustavim, kakor da J bi tam nekaj ogledovala. Genera- 1 lica v železni ograji pa se itak ni 1 ; zmenila za-me, ker je imela do- 1 volj opraviti s svojimi rožami. U- 1 ! rejevala jih je, potem je pregle- 1 idala svoje delo, tupatam še kaj 1 ■ popravila, stala je zopet tiho in s strmela pred-se, segla je v žep in 1 je potem gledala po tleli, kakor j da bi kaj iskala. Zagledala sem malo rutico, nf ^leh, tik omrežja, ? priskočila sem in ji dala robec s [
!posebno prijaznostjo: "Prosim." Vzela je — videzno olajšana, da ga le zopet ima — ter mi je prijazno nakimala: "Hvala!" Potem pa se je obrnila zopet k grobnici. jaz pa sem poizkusila preči-tati napis na krasnem sivem mra-moru. A stala sem predaleč, besede in številke so mi plesale pred očmi. "--kot junak.. . na bojišču... za domovino in..." Da. da — sem mislila — torej je bilo res vse tako...
Ko sem tako stoječa vse pregledala, mi je legel kontrast med item sijajnim, bahavim spomenikom in med ubogo norico z nje-jnimi v samoti otrplimi potezami 1 v obrazu 111 ugaslimi očmi težko [na srce ter me je prisilil, da razmišljam. ..
Prodajalka s cvetlicami je prišla mimo; izbrala sem majhen, a i lep šopek, stopila sem k ograji, kjer je stala generaliea, in po-idavši ji kitico, sem dejala: "Tukaj je še cvetlic!" Pogledala je cvetje, potem mene — pa zopet cvetlice, in ker sem se ji prijazno i nasmejala, je vzela šopek, pokimala z glavo in jela iskati prime-! ren prostorček za rože. Torej tudi pri tej priložnosti ni marala govoriti. Škoda; tako rada bi vedela, kako govori — sem si mislila ter sem odšla domov.
Istega dne po kosilu sem šla s sorodniki po običaju 11a Kraljev grič na izprehod. Kakor navadno, sem tudi ta dan, popivša kavo, se počasi izgubila v gozd, kjer sem dolgo časa pohajkovala brez cilja.- Še vsa opojena gozdne lepote in šumskih čudežev, sem krenila po griču navzgor proti kapelici — naravnost iz goščave čez rušo navkreber. Naenkrat sem zagle-idala generalico, ki je stala pred 'kapelico in po svoji navadi zamišljeno gledala na širno ravan. Šla sem ob strani, in ker je stala na robu trate, sem se ji lahko poti-lioma približala. Bila je tako u-topljena v misli, da me ni opazila. I11 bilo je, kakor bi bil nje.r pogled razblinjen v sivi daljavi in nekaj zagonetnega se je vršilo v teh sicer tako mrtvih, brezizraznih očeh. Nenavaden sijaj je žarel v njih in tudi okamenele poteze lica so se lahno i zp rem eni le, kakor da je življenje dihuilo vanje. Tako je dolgo stala nepremična. Opazova]a sem jo, ne da bi se ganila. A ko je legla zopet trudnost na njeno lice ter je vzdihnivša povesila oči, sem se ji še bolj približala, da me opazi. I11 kakor storimo včasih kaj, ne da bi vedeli, zakaj, samo, ker moramo tako — sem pristopila, hipoma vzela njeno roko ter jo poljubila. Potem sem ji — sama nekoliko osupnjena radi svoje smelosti — pogledala naravnost v oči, radovedna, kaj poreče zbog moje predrznosti.
Gledala je začudena na me z zmedenim smehljajem na obrazu. Tedaj se ji je morda zazdelo, da
"GUIS NARODA"
(ftlovsnic Dally.) I g j Owned and published by the iiSl " »< Ilo Publishing Co.
(a corporation.) If RANK SAKSER, PraakieaL TANKO PLE§KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer •■■H	'	,iiMi I
ffaoe of Bagmen of the corporation and 1 ■ddi emm of above officer« : 82 Cortlandt ■gU^Bo rough of Mwnh«tt«n. New York i
A»ceio leto velja list sa Ameriko in I
Cenado....... . .$3.00
i » pot let*. ........1.50'
I" fato sa mesto K«w York . . .	4.00 i
pol leta lameeto New York . .	2.00
fcvropo za vee leto . . . .	4.50
1m .« •• pol let«. . . . .	S.B0
)m w " četrt leta ....	1.76,
f<GK«AB NARODA" Uhaja vsak dan iMr l namii nedelj in praznikov. • ^ i —■— j MOLAS NARODA" ('»Voice of the People") gneč every dag ^except Sundays and
Subscription yearly $3.00.
------- I
ifcA ii >i UnwntnUon ■gi ■■umiti
' Dopisi brez podpisa in osobnoeti se na inbanejo.
Dsnar naj se blagovoli poeujati po — Hotkey Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
Ssuno, da se nam tudi prejšnje vatlšče	da hitreje najde-,
M naslovnika.
Xktpioom in poeil]atv*m naredite ta na- j
»QUA« ^aRODA'
a^Ouctuuult S t.	Sew Yors City.
Te«efo^ 4687 Cortland*.
Koncem tedna.
Vlada opozarja občinstvo, naj si n; tančno ogleda sto take. ker j j«' v« liko ponarejenih v prometu. Slov« nski uredniki ne bodo prišli1 v položaj, da bi jib kilo s stota-1
kom opeharil.
* *
*
Te dni se je lahko vsak prepri-j čal. da imel I »op 0«'-e le prav i ko j«' r«-k«'l: V potu svojega ob-1
l aza boš jedel svoj kruli !
* ^ *
*
V	Atlantic < ity je neki rešilec prt poklicu reši I dvema damama j življenje. Bog ve. ali se bo zdaj
sam mogel rešiti obeli dam * * *
*
Bivši predsednik republike Veiiezin-le 4'ipriano ('astro s«' ra/.ume na reklamo, kakor nemški cesar.
» *
*
V	Cniiadi so obsodili na smrt ženo. ki -je v blagoslovljenem stanu in štiri tedne po porodu bi naj bila obešena. Ali so v Cana-
di sodniki — divjaki « *
•
Nekatera a uierika nska vseuči-lišča so imenovala razne bančne predsedniki- za častni' doktorje. Tak predsednik se bo lahko imenoval: Doctor dollaris.
* * *
Za amerikanske denarne mo-gote<* bodi kmalu morali (»tvoriti solo, v kateri jili bodo jioučevali o vedenj« pri sodiščih. t * Nt ki sodnik v Missouri je rekel. da je popolnoma postavno, ako mož ženi včasih eno prisadi. Seveda postavno je. ali nevarno je pa tudi.
♦ ■»
Komisar Hd wards. ki vodi new-vorški mesi ii cestni department, je dejal, tla izgledajo konji za petdeset odstotkov boljše, odkar ponoči prevažajo smeti. Kako pa 'izgledajo delavci, ki morajo celo
noč delati, tega pa ni povedal. . * * *
Pariške dime menjajo desetkrat na da ii svoje obleke, je rekel neki newvorski krojaški u-metnik, ki je posetil Pariz. Mož bi bil moral tudi jmvedati, kake dame so to.
Načelnik detektivov degrediran.
Kewyorski policijski komisar Waldo je degradiral inšpektorja in načelnika detektivnega oddelka. John II. Russella, za kapita-na. Njegov naslednik je postal inšpektor Hughes. Russell je šel v pregnanstvo na Staten Island. Zameril se je bil policijskemu komisarju. ker mu ni bil dal resničnih poročil o službovanju detektivov pri štrajkih.
Mestno kopališče na Coney Island
'Hoard of Est mate4 je dovolil Borotfgti predsedniku Steersu v Brooklvnu $15,3 M za vzdrževanje mestnega kopališča na Coney Tslandu. Kopališče je odprto od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. — Vsak kilor se kotdje v mestnem kopališču inora bili dostojno oblečen. Za kabino je plačati 10c in za ključ lltei ki.pt se vrnejo pri I vrni.vi ključ.. .	I
Najnovejše vesti, j
Izjava angleškega ministrskega predsednika, da bo Anglija posve-l tila zdaj več pozornosti dogod - ^ kom v Maroku, je vznemirila Nem-
i<
Vsenemci zahtevajo, da Nem -čija in Francija razdelita Maroko med seboj.
Ruski poslanik v Berolinu je v
prijaznem tonu vprašal nemški
zunanji urad, kake namene zasle-i
duje Nemčija v Maroku. _ e
Državno sodišče v Lipskem je odklonilo revizijo procesa o do -
godkih v Moabitu.
*
Nemški zrakoplovci Bnechner,
Vollmoeller. Laitsch in Noelle so
preleteli Harz-gorovje.
e
V	Ilavani krožijo vesti, da je v provincah Orieiite in Pin ar del j
Rio izbruhnila revolucija. *
V	zveznem departmentu je bila ' podpisana pogodba v varstvo mor-j škili psov. Pogodba, ki so jo sklenile Rusija. Japonska. Anglija in j Združene države bo zdaj predlo-'
žena senatu.	f
**
Predsednik Tftft se je včeraj i odpeljal na jahti "Mavflover" naj morje. Spremljajo ga štirje de -1 mokratski in štirje republikanski senatorji. Na morju se bo odločila usoda reciprocitet ne pogodbe.
Proti tvrdki Wisner & Co.. ki je isleparila z rudniškimi delnicami. I je vloženih osem obtožb, i •
V	Lawrence. L. I., je zadel avtomobil v fartnerski voz. na katerem je bilo več oseb. Sedem jih je \ bilo težko telesno poškodovanih.
Albansko vprašanje.
—o-
I
Nepristranski poznavalci raz-! mer na Balkanu so takoj pri pri-j eetku vstaje v Albaniji trdili, da' bo upor popolnoma lokaliziran. Velesile, ki imajo interes na mir-j nem razvoju narodov na Balka-1 iiu in ki žive v prijateljskih od-j Juošajih s Turčijo, so vplivale na turško vlado, da omejuje svojo i osredotočilo politiko in upošteval čustvovanje in občutljivost Tur-j eiji podložnih narodov. Najprej je Rusija svarila Turčijo, naj ne j kali miru na Balkanu, in potem i jo j«' opominjala Avstro-Ogrska, I naj pride nasproti Albancem in j naj odstrani vzroke nezadovolj-inosti s primernimi reformami.
Zdaj so se zedinile Avstro-Ogr-iska. Rusija in Italija na enotno j postopanje, da odpravijo kompli-j jkacije. ki vsako leto groze izzvati S vojno na Balkanu. Te tri velesile j so najbolj interesovane na do-' godkih v balkanskih državah. Na ^ Dunaju in v Budimpešti je vlada [izjavila, da se je med vlasti do-j seglo sporazumljenje glede rešit-j ve balkanskega vprašanja.
Posebno važno je, da se je Ita-j lija z drugimi državami poravnala glede albanskega vprašanja. Italija je zasledovala posebne interese v Albaniji, ker bi si bila poleg Tripolis rada tudi to deže-, lo prisvojila. Pri teh okohiT»stih se ni bati. da bi albansko vprašanje provzročilo kake resne komplikacije na Balkanu, kajti Av-; stro-Ogrska. Italija in Rusija bodo vplivale na Turčijo in Crno-goro. da mirujeta. Vrh tega so koncesije, ki jih je turška vlada J že pripoznala albanskim upornikom. tako velike, da bodo ti radi sklenili spravo s Turčijo. Nevarnost preti samo s strani Črnego-re. ali v Crnigori ima odločilno besedo Rusija iu brez dvoma bo tudi ta zastavila svojo besedo vi j prid miru na Balkanu. Vse kaže. da se bo balkansko vprašanje!
; kmalu mirnim potom rešilo. ^^, . , ^
Štrajk
v Mehiki končan.
Mexico Citv, 7. jul. Na posredovanje Francesco J. Madera so se uslužbenci pouličnih železnic vrnili na delo. Diference, ki so nastale med uslužbenci in vod -stvom železnice, bo poravnalo razsodišče.
Poslanca ppgrešajo.
Assemblyman Hinners iz Bergen County, N. J., ki stanuje v Cliffide, je minuli teden odšel z, doma in se ni več vrnil. Pri od -hodu je rekel svoji ženi, da pojde I v Hackensack, N. J., ali v tem me-jstu ga ni nihče videl.
Dopisi.
Verona, Pa.
Cenjeni g. urednik :—
Ker so iz tukajšnje naselbine, ki šteje precejšnje število Slovencev, dopisi bolj redki, sem se jaz namenil nekoliko naznaniti tukajšnje razmere in opisati kraj.
Verona se nahaja kakih deset milj od Pittsburgh, ob levem bregu reke Allegheny, in je jako; prijazno bivati tu, ker ni nič di-j ina in je vedno svež zrak. Celo j bogataši iz velikih mest prihajajo k nam. Tovarn imamo sedem, v katerih se za sedanje Splošno slabe čase še dosti dobro dela. Zaslužek tudi ni preslab, tako. da se lahko pošteno preživiino.
Narodni praznik dne 4. t. m. smo praznovali dostojno. Skoraj z vseli hiš so plapolale zastave, |rakete so švigale po zraku iu streljanja je bilo slišati kot za turškim gričem. Zalibog. da ni ostalo brez zlih posledic. Ze dopoldne ob deveti uri se je pripetila ne-jsreča. Nek mlad Amerikanec je I streljal iz svoje hiše s samokresom in je ])o nesreči smrtno ne-I varno ranil nekega lTletuega A-imerikanca. Zadetega so takoj prepeljali v bolnišnico v Pittsburg, .a zdravnik nima upanja, da bi 'ostal pri življenju. Oba Aineri-|lcanca sta tukaj zelo priljubljena, j Mladi strelec se je šele pred ne-i kaj dnevi poročil, iu je takoj, ko je videl« da je zadela njegova krogla mladeniča, padel v nezavest. Brata ustreljenega je pred nekaj meseci ubila elektrika. Nesrečni starši!
Koncem dopisa pozdravljam vse rojake širom Združenih držav.	Ivan Vidmar.
Richwood, W. Va.
;Cenjeni g. urednik:— \ Prosim, odmerite mi nekoliko (prostora v našem koristnem listu <Ilas Naroda, ki prinaša dopise iu novice iz vseh krajev Združenih I držav. Zato sem se tudi jaz namenil. na kratko naznaniti tukajšnje razmere.
Z delom se ne moremo preveč pohvaliti. Sicer delamo vsak dan. ;ako ne dežuje, plača je pa tako pičla, da se človek komaj pošteno preživi. Javno tukaj ne dobimo ječmenovca, ker je okraj "suh", vendar si ga časih lahko skrivaj privoščimo kak kozarček, in si s tem potolažimo križe in te-1 žave.
Za naše štrajkujoče sodelavce v W estuiorelandu smo zložili Kvoto £7.8i>. katero prilagamo. Darovali so: Po $1.00: Ivan Ilabjan in i Anton Obreza; po 50 centov: Ja-inez Rudolf. Anton Trenta, Silvester Mele, Matija Škof in Andrej iSparenbleh; po 25 centov: Gregor Vidigaj. Fran Nagode. Josip j Prudič. Matija Prudie. Ivan Tomšič. Josip Srebernjak, Josip Ivau-čič. Anton Konestabo, Andrej Kariš. Ivan Korošec, Fran Klan-čar. Ivan Repnik in Anton Konestabo; Ivan Lovko 10 centov. Skupaj torej .$7.85.
Koncem dopisa pozdravljam j vse družtvene sobrate in sestre po širni Ameriki. Tebi vrli list pa 'želim mnogo naročnikov in predplačili kov.
Rojak iz Ricliwooda.
Opomba. Gorioznačeni znesek smo resnično prejeli ter ga odpošljemo na določeno mesto.
Uredništvo "G. N."
Ironwood, Mich.
i Spoštovani g. urednik:—
Prosim, priobčite sledeči dopis v priljubljenem nam dnevniku Glas Naroda, v katerem vedno Ičitam dopise iz vseh krajev naše j nove domovine. — Pred nedolgo j sem poročal o tukajšnjih delav-! skih razmerah, pa danes ne morem tozadevno naznaniti drugega. kakor da gre z delom v rudo-> kopih bolj slabo. Delavec zasluži komaj toliko, da.se preživi. Za-| torej ne svetujem rojakom hoditi • semkaj dela iskat.
Dne 28. junija se je ponesrečil v rovu nek Anglež, oče šestih o^ trok. Padel je v šalit do 500 čevljev globoko in se seveda ubil. Se isti dan je potem polomilo v Newport Mining Co. nekemu Hrvatu noge, naslednji dan pa je zasulo nekega Italijana, da je umrl. Iz tega je torej razvidno, da je tukajšnje delo zelo nevarno.
Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom A-merike.	Alojzij Smolej.
Madrid, Iowa.
Cenjeni g. urednik :—
Malokdaj se kaj čuje iz naše naselbine, pa tudi jaz ne morem nič veselega poročati. Komaj je mimil T#^sec, kaf^Md tegubili rojaka in člana družtvft Sv. Barbari1 postaja štev. 69, spadajoče v Foj
rest City, Pa., uam je kruta smrt zopet ugrabila iz naše srede roja- t ka in člana omenjenega družtva.' i Dne 20. junija se je podal Ivan J Kuralt na delo v premogov rov. t s kjer ga je dohitela nesreča. Malo. predno je dokončal svoje delo. se s je utrgala nad njim plast kamenja in ga pokopala pod seboj. Pomoč je bila sicer takoj blizu. 1 pa smo ga vendar dobili že inr- j tvega izpod zasutja. Ponesrečenec je bil doma iz Škofje Loke in 'zapušča v starem kraju mater in lenega brata, ter. kakor izprevidi-i nio iz njegovih pisem, tudi ženo in dve hčerki. Pokojnik je bil do-i ber član že omenjenega družtva. zaveden Slovenec in priljubljen pri vseh. Nenadna smrt ga je do-,, hitela v starosti 33 let. P. v m.!
V tukajšnjih premogovih rovih se dela 3 do 4 dni na teden, in ne svetujem rojakom semkaj hoditi j za delom, ker se ga težko dobi.
Pozdrav rojakom in rojakinjam širom nove domovine.
Fran Omerzu.
i Kaj piše Mike Cegare.
- t
Na Ričvotu, Žul A j dejt 1911J Spoštovani Mr. Editer:—
Za tristo kosmatih sibirskih medvedov! kako smo zadnji te-den švicali vsled poletne ice. .laz sem že mislil, tla se bomo premu-jfali v krtovo deželo, kjer imajo j frej fojneč rume in pordngo.
Na fort žul Aja bilo je 107 klafler ali funtov ice, ko sem jo mislil mahniti k revnemu hudic-1 ku v rič mont bili na slovenski piknik, pa mi je korajža vsled ' ice v hlače stopila, ostal sem do-' ma iu premišljeval, kako so nio-' gli pri revnemu hudičku naši mu-' zikontje iz broke Lina švicati. — Ce bi jo bili raje udarili k bogatemu Luciferju ali Belcebubu, bilo bi morda onda bolje, ker imajo gotovo poleti bogati vragovi elekriš lene iu pa ajs bakse zoper 1 vročino.
Poskušal sem vse šmart štikel-| ce doma v bat.li rumu zoper ico. ' — i»a vse zastonj. Pravijo, da ko-žuhovina brani vročino, pa sem ' se Vam oblekel v svoj vinter kot,
—	vzel sem na ]»osodo od Gauz ' kiparee 1 muf — in nič ni poma-1 galo. Konečno sem si utepel iz 4
jajc sneg za kosilo — tudi zaman, skuhal sem si v/, takozvanih rož "snow balls'' čaj — bilo mi je še bolj vroče. 1 Na zadnje si natresem ledu in ajs krima v rober buts ter sem se 1 \ legel tako v bet h ljub za 3 ure,
—	šele zatem mi je malo vročine dol potegnilo.
Ajs krima pa sedaj nisem prodajal od same žalosti, ker moj Karo ne fila dobro. — Imel sem ga 14 dni v pasjem hospitel, kjer so mu naredili ope rejšen na jeziku; vsled hude vročine se mu je tako podaljšal, da je prišel či-; sto iz šepa ; še jesti ni mogel. l O blagor in sreča kosmatim se-) vernim medvedom, ki se brez skr-bi
in zastonj sedaj lahko kopajo ) v ledenem morju; ti ubogi Mikee . pa švicaš kakor črna živina!
Na fort Žul Aja je bil pri nas . ligi bali dej. — Vse je počivalo, . ter smo imeli velik cele brejšn v i našem parku. — Sedaj imajo pa . necega mestnega škrica v škrip-i cih, ker je pri fajer krekarjih ko-
mišn ali greft delal! [ Tudi milijonerje so začeli po t Ameriki malo cufati in trust e. . ker preveč naš delavski pipi sku-i: bijo.
Meni se revček Andrejček Car-i negie smili, ce ga bodo res s štel > trustom noter potlačili. Danes : sem mu pisal eno razglednico re-. koče:
Preljubi moj Andrej, Preštej
Vse borne moje cente!
Ti pa
Zlata
Si vreden cele brente. — Oh daj i Mi vsaj
Poslali ček s papirja; • Za kron
MiHfo r . ^ Saj 'maš jih od hudirja!
Zadnjič prejel sem od svoje tete iz Naje gara fols dva fletua (a ne živa) medvedka za prezent, katera sedita doma na mojem de-sku prav mirno in tiho. — Na zdravje cenjene mi tete skadil sem že iz jednega medvedka dve pipi tobaka. — Res. ta teta me ima zelo rada, ker mi je že enkrat j vajo lec in karne šelnov v peper paksi poslala. — Bog jo živi še mnogo let! — Škoda, da me ne vzame za svojega sina, jaz bi jo prav ljubeznivo štimal ter ji stre-gel in pomagal prodajati fla-verce.
V Slovenskem Malerikancu videl sem zadnjič en dopis od gospodične Mice Tiče iz države Vaja Minka. Ta je doma menda iz Skufje Luke, kjer je mačka sv., duha snedla. — No če je kaj dobro s cekini podkovana — jo bom pa vprašal za roko. glavo in nogo, ker sem se že naveličal peč-larije. To ga bomo na vofceti! Samo če me bo sploh htela ali laj-kala?! Doto mi bo že moja teta zašafala! Torej: Živela gospica .Mica, Tiea. Skofjeločica in new-jvorška ica!
Ker se mi je vsled ice tinta po-Isušila, moram finišat to pismo za |danes, ter Vas in vse skupaj jjrav | iskreno pogrisam.
Vdani Vam
Mike Cegare. ------ |
Drobne novice iz raznih krajev.
-o^ Castro v Venezueli.
Caracas, 6. jul. Semkaj so došle vesti. <la se je bivši jiredsednik ('ipriano Castro na zapadnem o-i brežju Venezuele izkrcal. Vlada | je odredila njegovo aretacijo.
Državno življenjsko zavarovanje.
i Madison. Wis., 7. julija. Gover-| ner McGovern je potrdil zakon-! sko predlogo, s katero se poobla-išča država, da s prihodnjim letom v državnem obratu vpelje rent no in življenjsko zavarovanje. Zavarovalni urad bo vodij državni zavarovalni komisar po vzgledu vzajemnih zavarovalnic. Premije so preračun j ene po ainerikanski umrljivnostni tabeli. Državna zavarovalnica bo sprejela zavarovanja za letno rento $100 do $300 in za življenje v znesku $500-$3000.
Izletni parnik z 800 potniki v nevarnosti.
Izletni parnik 14Grand Republic" je včeraj popoldne blizu Coney Islanda zadel na neko stvar v morju s tako silo, da je bil poškodovan. Kapitan Parman je s polnim parom peljal parnik v Stee-plechease pir, 1_ier so vseh 8(J() potnikov izkrcali. Po preiskavi so našli, da je parnik dobil majhno votlino na dnu, skozi katero je prihajala voda. Poškodovani parnik so takoj odpeljali v Cranovo ladjedelnico v Brooklvnu, kjer ga bodo popravili. — Med vožnjo v Brooklyn je bila vda rila voda v notranji del parnika in je stala več čevljev visoko. Parnik Grand Republic je bil zgrajen skupaj z usodepolnim parnikoiu "General Slocum**, s katerim je bilo ponesrečilo nad 1000 ljudi. Lansko leto je bil na parniku "Grand Republic" nastal požar, ko je vozil iz Roekaway. Z velikim trudom je priplul do pira Crescent Athletic Cluba v Brooklvnu, kjer so rešili potnike in ogenj pogasili.
Razmere v newyorskih klavnicah.
Iz poročila "Bureaux of Municipal Research", ki je bilo vročeno županu Gavnorju, je razvidno, da se v newyorških klavni -cah prav malo brigajo za zdrav-stveno-policijske predpise. Tako je zdravstveni department sam dovolil, da je smela United Dressed Beef Company v klavnicah spuščati mast, kar je po zakonu . prepovedano. Kri iz klavnic teče v East River in celo jetične živali so klali v klavnicah in prodajali meso v Bronxu.
Stanje žetve.
Po poročilih vremenskega urada o uplivu vročine na stanje poljskih pridelkov, je v poljedelskih okrajih dež nujno potreben. Intenzivna vročina v osrednjem delu dežele in v severnih okrajih je napravila mnogo škode. Zapadno od Rocky Mountains je bilo vreme hladno in na severozapadu in v nekaterih okrajih Colorada, New Mexico in Arizone je celo deževalo. V Californiji je bila temperatura malo višja, kakor navadno in vremenske raamete so bile v tej držayi ugodne za' razne zemeljske pridelke-.
"Look Out! You'd better take care of Yourseli"
Glavobol, bolečine v grlu, v prsih
prehlade ne bodo imeli nevarnih po-^^fe^rh ..—j. sledio, če bodete rabili
1>0 predpisih, ki so natisnjeni na HBHl/vU	omotu. 25c. in 50c. steklenice, . t
^'uvajte se ponaredb in pazite na
B^^MP^MH^-^-Se^ f- *D RICHTER & C0~215 Pearl St.. New Yorfe, M.Y.
_............"........"" 1 •..........."tN
I Morilec detektiva Petrosino. ! J
V Palermu je policija aretovala nekega Rosario, o katerem misli, da je morilec newyorskega detektiva Petrosino.
-ro-
LJUDSKO ŠTETJE V RUSIJI.
Rusko cesarstvo je imelo, kakor kaže ravno končano ljudsko štetje ( prvega januarja 1910. leta IGO,-' 095,200 prebivalcev. Zadnje štetje se je vršilo na Ruskem leta 1897. Od takrat pa do sedaj se je pomnožilo prebivalstvo za 26.2 odstotkov. to je okoli 33.199.000, kar znači lep napredek. Po deželah se I razdeli rusko prebivalstvo sledeče: v evropejski Rusiji 116,505.000 ! na Poljskem 11,671,000, v Kavka-| ziji 11.392.000, v Sibiriji 7.878,500 j v Osrednji Aziji 9.631,000 in na ! Finskem 3,015,700 prebivalcev. O-sminka tega prebivalstva, to je približno 21 milijonov Rusov, živi} v večjih mestih, drugi pa so raz-, deljeni po manjših mestih, vaseh in selili.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. Z., Milwaukee, Wis., in dru-
igi. Mi smo že opetovano poročali v listnici uredništva, da nismo v
•	nikaki zvezi z ono firmo, ki oglašuje v našem listu igro, za katere rešitev dovoli $100 nagrade pri
>	nakupu lotov. Opomniti moremo I ■ le toliko, da ona firma ne izplača
-	v gotovini za rešitev igre niti i centa, temveč uračuna le pri na-
*	j kupu lotov. Torej ni nagrada nič i j drugega, kakor vada za kupce.
POZDRAV.
i i Na obali Atlantika prav srčno.
-	pozdravljava vse znance in prijatelji- širom Amerike, posebno one v Waukegan, lil., kakor tudi na-
jjine hčere in sinova, ter člane j družtva "Sloga" in vsa narodna j družtva v Waukeganu. Živeli! New York, 6. mal. srpana. Matevž in Helena Kavčič.
Prod odhodom v staro domovi-) no pozdravljati! vse prijatelje in
znance širom Zjed. držav, poseb-
>	T
lno rojaka Jos. Starčeviča in pev-> . ,, i sko družtvo "Prešern" v Pitts-
jburgu. Pa. Na zdar!
^ I New York, (5. mal. srpana.
Fran Marincel.
POZIV.
S tem poživljam vse tiste ose-j be-opravljivce, kateri vedo kaj o meni povedati, da se takoj javijo, I in sicer javno in direktno.
Frank Mervar, 715 Holmes Avenue,
(8-10—7)	Indianapolis, Ind. |
-	----
1 Iščem svojega brata JOSIPA TC-1 SEK. Doma je iz Babnega polja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Anthony Zadel, Box, 427, Davis, \V. Va. (8-12—7)	_ j
Iščem dva brata JOSIPA in IGNACIJA FLAK. Nju sestra do-; šla je pred kratkem tu sem in j želi zvedeti za nju naslov. Svo-l ječasno sta bivala v Soudanu, j\Iinn. Prosim cenjene rojake, x če kdo ve za nju naslov, da ga t naznani na spodaj podpisane-1 ga. — John Zupančič, Box 3,1 i Deer Park. III.
' POZOR, NAROČNIKI!
Danes smo prejeli od nekega
-	naročnika iz Newport, Wash., . Money Order za $3.00. Ker je l ime odpošiljatelja na Momey Or-
. dru nečitljivo, a dotičnik pa tu-j . di svojega imena ozir. naslova ni
>	poslal, prosimo, da to nemudo-
>	ma stori, kajti brez imena in na-
-	slova naročnikovega vendar ne i vemo, komu naj naročnino k do-, brem vknjižimo.
Upravništvo Glas Naroda.
(7-8—7)	;
a ROJAKU, NAROČAJTE SE NA . "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN I NAJCENEJŠI DKEVNTKI	.. '
Hamburg-American Line.
Redai prekooceanski premet is
, NEW Y0RKA do HAMBURGA i preko PLYMOUTH in CHERBURG
z dobro poznatimi parniki na dva vijaka: I Kaiserln August« Victoria, America, Cincinnati Cleveland, President Lincoln, President Grant,
Pennsylvania, Patricia. Pretoria ltd. Veliki modemi parniki nudijo najboljše udobno*ti za primerne cene; noprekosljlva kuhinja in postrežba.
Opremljeni so z vsemi modernimi *'r« ffll,, .
Odhod iz New York«:
AMERIKA — odpl. 15, jul. ob ll.dopol. PRESIDENT tiKANT — odpl. 22. pil.
ob 1 po pol.
■ PRESIDENT LINCOLN — odpluje »J9. t	julija ob 1 popol.
KAISERIN AUGUSTA VICTORIA — odpluje 3. avgusta ob 12. dopo).
Vozijo tudi v Sredozemsko morje.
i Hamburg-American Line,
4145 Broadway, New York City.
L P.same: Philadelphia, Boston, Pittsburj, Chicago, St. Louis, San Francisco.
* ! -
POZOR, ROJAKI!
Pred enim mesecem prišla je iz i starega kraja tu naslikana
JHlHHk
m P. m
Marija Stepišnik,
-	doma iz Ribnice na Spodnjem n i Štajerskem. Frank Pokeršnik za--iložil je za njo denar za vožnji li-
-	stek. Prec počet koma pokazala se i- je, da je prišla na izbiro fantov.
V tem kratkem času potegnila je za nos zgoraj omenjenega in potem pa še mene. Vse potrebno bi-
-	lo je že nakupljeno in bila sva tudi že na oklic, in hajd; poiskala
-	si je že tretjega z namenom, da ^ ga oguli za nekaj dolarjev. Prve-, ga je stalo to -$112 in mene pa
$80. Torej, fantje, pazite se take ptice, da se še kdo drugi ne vja-j me v nje zaujko. Najbolje je, da . | se je vsakdo ogiblje iu s tem se ~i izogne pred nepotrebnimi stroški, " kakoršne sva imela jaz in moj " i prednik Pokeršnik.
Konečno še enkrat: fantje, po-> i zor!
11	Anton Potočnik,
^ i Box 139, Bessemer, Law Co., Pa. |	(8-11—7)
NA PRODAJ.
Posestvo. 40 akrov veliko in vse obdelano, prodam takoj. Hi-1 sa. hlev in sploh vse v dobrem "j stanju. Cena je $700. Prodam pa *.j tudi setve, gospodarsko orodje, • pohištvo, živino, konje, krave, ' svinje in kokoši, vse po dogoyo-' ru. Za podrobnosti-pišite-na last"-' | nika:	^ M '
_	Mike Krajevčic, -
__Gamburg,. ^p.
, ^agaHSscmsnBHafflffagy
j ir VAŽNO ZA VSAKEGA 3'	SLOVENCA I "M
Vsak potnik, kteri potuje Bkozi -1 New York bodisi v stari kraj ali i | pa iz starega kraja naj obišče u PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI
;j HOTEL
AUGUST BACH,
i 145 Washington St., New York Corner Cedar St.
_ ' Na ^razpolago so vedno diete I sobe in dobra domača hrama po f j nizkih cenah.
Slovensko katoliško
o J ^ttkl °
podp. društvo sveteBarbare i
O' == ^»pP	o
Za Zjediivene države Severne Amerike. Sedež: Forest City. Pa. toirywlwo lime 31. juurj« 1902 v državi PennsylvaaJfL
ODBORNIKI:
Pr*dMdntk: MARTTN OBHCMAN, Bcz: CS5. Fureat City, Fa. Pod predsednik: JOMEF PETERNETU flox 95 Wlllock, P*. L tajnik: IVAN TfiLBAN, Box 707. Fyfest City, Pa. IL tajnik: 8TEFAJ1 ZABRIC, Bo* 80S, Conemaugh, Pa. ttUSkjDlk: MARTI J« MUH I C, Box 637, Forest City, P»-
-------NADZORNICI:
£r*dMdnlk nadzornega odbora: KAROL. ŽAL.AR, Box 647, Forest City, Pa I. nad »urnik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield S^., I'ltUburg, Pall nadzornik: FRANK ŠUNK, 5« Mili St.. Luzerne, Pa.
III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR. TU* Cor. N. -- 3rd St., Rock Springs. Wyo
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
FrMlaednlk porot, cdbora: PAUL O BREG A R, R. R. No. 1., Weir City, Kana I porotnik: MARTIN OBERZAN, Box 61, Mineral, Kans. U. porotnik: ANDREJ SLAK., 7713 laaler St., Cleveland, Ohio.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. M. BKLIflKAR, «127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
^	Dopisi naj M po«ll.aJo L tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v Foreat
City, Pa.
Druitveno planilo Je "GLAS NARODA".
ASESMENT,	\ K
i \
kateri je aa plačati meseca julija. -
I.	razred, moški oddelek, ki so ; j/ zavarovani za $500 plačajo po y ♦1.25, kateri so zavarovani za $250 plačajo po $1.00.
II.	razred, ženski oddelek, članice, katere so zavarovane za $500 plačajo po 40 centov, kate- ' re so zavarovane za $250. plačajo po 20 centov.	j
III.	razred, otročji oddelek, vsak član plača po 10 centov.
Naznanilo umrlih članov.
Cert. št. 4895 Frink Caizar. ^ star ff let, član postaje št. 31 v Calumet. Mich, dne 31. marca ^ 1911. vzrok smrti: Foebsest skil., Cert. št. 5513 Frank Omerzu, član post ai j e št. 44 v Franklin, , Kans. dne 18. aprila 1911. vzrok! smrti : o 1 »žgan.
Cert. št. 4555 Blaž Kasič, član -postaje št. 44 v Frai klin. Kans. '' dne 1. maja 1911 vzrok smrti: u-morjen.
Cert. št. 54:13 Frank Span, član postaje št. 8 v Johnstown. Pa. dne { 22. maja 1911 vzrok smrti nitonil. ^
Cert. št. 1220 Frank Logar, član postaje št. 18 v Fleming, Kans. dne 18. maja 1911 vzrok smrti: * ponesrečen.	j
Cert. št. 3474 Frank Guzelj,; član postaje št. 48 v Cuddy. Pa. '' dne 22. maja 1911 vzrok smrti: libit od strele.	H Cert. št. 5354 Ignac Marčun, * član postaje št. G!) v Madrid, la. i dne 15. maja 1911. vzrok smrti:,*' ponesrečen. ^
ii. razred: Ženski oddelek
Cert, št. 326 Marija Grilc, Čla- -1 niča postaje št. 4 v Luzerne, Pa. dne 26. maja 1911, vzrok smrti: ^ pneumonia.	i -
Pristopili člnnje.	i,
Novo ustanovljen? postaja št. 72 v Hostetter. Pa.:	•
Frank'Begala, roj 3. novb. 1879, j J John Faličič, roj. 20. jnn. 1892.1 Ant. Slabšek, roj. C. decb. 1884. \ * John Resnik, roj. 9. maja 1889. Locr. Maršie, roj. 10. avg. 1886. 1 Ant. Vrbovšek, roj. 22. maj. 1886. j Alojz Keše, roj. 20. julija 1886. I Frank Kerin, roj. 4. oktob. 1881. Alojz Pleše, rojen 13. julija 1889. ti Vincenc Valez, roj 22. jnn. 1867.
Novoustanovljeno žensko dru- * štvo v East Helena. Montana: j J Mary Riehler, roj. 24. jun 1885. Mary Cvar, roj. 10. junija 1875. Karolina Sašek, roj 20. okt. 1892. Ana Boje, roj. 10. julija 1869. Frančiška Kovaeh, roj 9. mar 76. Josefina Pinauer, roj. 21. okt. '88. Katica Majerle, roj. 8. avg. 1884. Ana Sašek, roj. 20. junija 1884. Tvana Andolšek, roj. 21. nov. '72. Frančiška Jeraj, roj. 14. dec. '85.
kovina, ki razširja^
MRZLOTO.
"Petrogradski Herold" poročaj da se je odkrila v hribovji Naman- j gani nova tvarina, katere lastno-1 sti so še bolj čudežne, nego one ' radija.
Leta 1906..je našel tem neki ru-; dar nepoznano kovino temnorja-1 ve barve in velike teže. Vzel je gotovo količino s seboj v Moskvo, i kjer je skušal ustanoviti družbo j za izkoriščanje dotičnih kovinskih zakladov. Načrt pa ni vspel. Tva-rino je dal preizkusiti v kemičnem ; laboratoriju. Komaj so jo posta-1 vili v dotiko z neko kislino, je ko- i vina začela razširjati neznanski; mraz. SteHenica, v kateri se je nahajala tvarina, se je zdrobila na ko|ee. Poizkuse so j^onovili v
Katica Štipčič, roj. 28. jnija 1884.	«
Ana Pershe. roj. 10. decb. 1881.	' Lina Bon. roj 21. junija 1890.
Frančiška Goršie. roj. 1. nov. '88.	*
M ur.v Andolšek, roj 6. dee. 1894.	1
i
Pristopili:	'
K postaji št. 2 Jenny Lind Ark. |
Louis Lagaj, roj. 6. junija 1883.1
Frank Sivec, zopet pristopil.
K postaji št. 4 v Luzerne, Pa.:
Jakob Pavlič. roj. -2. aprila 189;"».
■ i K postaji št. 5 v Dt-unin^, Ark.:
Herman Lediug. roj. 27. dec. '92.
K postaji št. 7 v La Salle. 111.: '
Mart. Kovačič, roj. 20. okt. 1868. j
K postaji št. 8 v Johnstown. Pa. j,
Martin Golob, roj. 10. novb. 1882. j
K postaji št. 9 Weir City, Kans. j
John Pavlin, roj . 6. avg. 1888.1
K postaji št. 11 v Durvea, Pa. i1
Frank Vitka, roj. 15. okt. 1877. ■ - -- i 1 K postaji št. 34 v Blackton Ala. i
.Mike Kotor, roj. 28. s<*pt. 1888.?: John Stimec, roj. 24. apr. 1872.
K postaji št. 17 Broughton. Pa. j Frank Mihelič. roj. 21. mar. 1884
K postaji št. 19 Bridgeport, O. | ' Josef Beruš. roj. 5. maja 1895. Frank Potnik, roj. 12. sept. 1873.
K postaji Št. 21 Little Falls, NY : Josef Cigole, roj 25. febr. 1895. Frank Homovc. roj. 4. okt. 1877. Jak. Petkovšek, roj. 23. apr. 1886.
K postaji št. 23 Springfield, 111 Josef Bučar, roj. 11. marca 1887.
K postaji št. 27 Yale, Kansas :| John Močnik, roj. 25. jan. 1867 Ivan Rosa. roj. 20. maja 1891,
K postaji št. 29 Rock Sp'g Wvo Jakob Po renta, roj. 1. maja 1879.
K postaji št. 32 Braddoek. Pa.: Nik Adl«-šič. roj. 19. okt. 1891.;
K postaji št. 32 Cleveland. O. j John Kuhelj, roj. 26. jun 1880.
K postaji št. 42 Winterqu's I'th Vincenc Kavnihar, roj. 23. nov *86' Anton Resnik, roj. 16. decb. 1884.' i K postaji št. 41 Mulbery, Kans. | John Kenda, roj. 24. dec. 1886.
K postaji št, 44 Franklin, Kans. Jak. Ktrnišnik. roj. 27. dec. 1882. Anton Bregar, roj. 3, jan. 1870.
K postaji št, 50 Burdine, Pa. I Stefan Vozel, roj 11. maja 1895.
K postaji št. 57 Homer City, Pa Frank Boje, roj. 18. avg. 1872.
K postaji št. 59 Jacssville. Kans line izpuščeno, roj 15. okt. 1878.
K postaji št. 68 Indianap's. I ml. I Frank Just, roj 17. julina 1889 Alojz Smenič, roj 12. jun. 1870. Josef Koren. roj. 13. febr. 1879. Frank Klobučar, roj. 10. okt. '75 Frank Novak, roj. 13. novb 1881.
K postaji št. 69 Madrid, Iowa. Frank Skok, zopet priestopil.
K postaji št. 70 Gilbert, Minn. Anton Lap, roj. 18. oktob. 1888. John Franeelj, roj 14. avg. 1878. John Malovrh, roj. 24. dec 1878. K postaji št. 71 Johnstown. Pa. . Josef Skušek, roj. 4. maja 1882. -_Ivan Telban, gl. tajnik.
1 steklenih, porcelanastih in železnih posodah. Učinek je bil vedno isti. Posoda se je razdrobila na ■ ( kose in tvarina je razširjala ne-" i znanski mraz ter se spremenila v " j prah kakor hitro je prišla v dotiko z dotično kislino. Kemiki so na I to napravili poizkus z velikim kosom granita : tvarina se je izpre-"' menila v prah — brez detonacije 3 in brez razvoja plinov. V dotiki z ' alkalijem je posoda izgubila 20 1 odstotkov svoje teže. Kemiki in 1 najditelj so vzeli na to večjo množino te kovine in nadaljujejo poiz-
I	kuse v inozemstvu. "Herold" za-i trjuje, da smo na pragu novega
"jsenzacionalnega odkritja, sličnega
II	radiju.
e ____
i Za vsebino tujih oglasov ni odgo-sr vorno ne upravništvo, ne uredništvo
Maroko. p
p
-O--ti
Zadnji dogodki v Maroku, kamor pošilja Francija in Španija ^ in v zadnjem času tudi Nemčija u svoje čete, se poostrujejo tako, da n se že oglašajo drugo države s svo- c jimi svarili iu protesti. Diploma- P cija postaja nervozna in javnost'n se bo morala s to deželo in s splet- s karijami kapitalističnih držav, i- £ ščočih tam svoje profite. še veliko 11 baviti. Našim Čitateljem bo goto- s vo všeč. če jim podamo nekoliko podatkov o tej zanimivi deželi. £ Maroko leži v skrajnem severo- 1 zapadnem kotu Afrike. Na severu s obdaja njegove bregove Sredo- c zemno morje z gibraltarsko ožino, na zapadu pa atlantski ocean. Na s vzhodi meji z Alžerijo, na jugu i * pa nima strogo določenih mej, c ampak prehaja v veliko saharsko J puščavo. Dežela meri približno ' 812,300 kvadratnih« kilometrov. 1 toda samo dobro polovica je pod- J ložna sultanu. Ta kraj, ki se ime- I nuje Beled in Mazgeu, sestoja iz \ nekdanjega kraljestva Feza s i7 Tangerjem in Tehranom, iz pra- s vegn kraljestva Maroka, nadalje 7 iz kraja Sus ob obali južno od rta 1 (Jliiz. iz oaz Tafilet in Figig ter iz = deželice- C j da na severnem vz- i1 hodu.	Is
Vse tiste kraje. v katerih nima A sultan nobene prave oblasti, kjer prebivalci ne plačujejo davkov in j * ne dajejo vojakov in ki se le od x slučaja do slučaja pokoravajo vo- 1 jaškitn ekspedicijain, imenujejo;' Belt1«! <>s Šiba. Semkaj spada zla- c sti kraj E1 Rif ob sredozemskem 0 morju, ki je bil že v zadnji špan-; ^ sko maročanski vojni največ ime-novan in sega od Melile do Tetva- ! na. nadalje kraji okrog atlaškega J gorovja, na jugu veliko ozemlje, čigar središče je Sot Tigri, Tidi-;1 kelt. T vat, Gurara in druge oaze 1 v Sahari priznavajo sultanu k ve-'1 čjemu duhovno oblast.	1
Maroko je nad vsem pomembno T radi svojega gorovja. V sredo- r zemskem morju "ima 425 kilome- ^ trov. ob gibraltarski ožini 60, ob atlantiškem oceanu pa 1200 do h 1300 kilometrov, skupaj torej o- 1 krog 1750 kilometrov obale. Se- 1 verno obrežje je skoro vse skozi ^ strmo, v gibraltarski ožini je sa- * mo tangersko pristanišče nekaj A vredno. Atlantiška obala pa je s nizka. Tukaj prihajajo kot prista- * niše« v poštev KI Araš in Rabat, * ki sta pravzaprav le ustja rek. o-stali pristani so odprti in veči- ' noma nezavarovani. V atlantiškem oceanu nima Maroko nobe-,1
i nih otokov, v sredozemskem iih 7 " i < ima nekoliko, ki pa so pravzaprav1'
le gole skale kakor Islas Chafari-na.s, Alhucemas, Velz <le la Gome-ra, Peregit. Ob severni obali se vleče 60 kilometrov široko hribovje, z Beni Hasanom 2010 metrov, kateremu se na jugu priključuje- • i jo drugi grebeni do mogočnega Velikega Atlasa, ki se vleče od rta Ghir severnovzhodno do al-I žirske meje. Posamezni vrhovi; dosegajo do 4000 metrov, mestoma je gorovje samo 30 kilometrov široko in ima v višavi 1100 do 1500 metrov prehode. Južno se1 razteza skoro paralelno 2000 metrov Antiatlas. Odtod dalje pa se i širi gola puščava. Zapadni del ! med Atlasom in atlantičniin ocea- j nom je rodoviten.
Bogastvo dežele tvorijo rude. Zemlja ima bakra, |eleza, srebra, v vodah se najde zlato, nadalje se dobiva antimon, svinec, žveplo! sol in salpeter, V Rifu je dovolj : gorskih kristalov in ametistov. Naravno je. da ta bogastva mikajo kapitaliste.
Reke imajo v gotovih deževnih ; časih dovolj vode, toda včasih se ; popolnoma posuše. Čimbolj se pri- j bližujejo morju, tem manjše so in dovajajo morju vsako sekundo komaj po 225 kubičnih metrov vo-' de. I stja so peščena, celo najve-' ■ čja reka Sebu ni za brodove. Dol-' j gi. v gornjem toku zelo široki Vadi doseže celo v časih, ko se taja . sneg, le malokdaj morje. V atlan-j tični ocean se izliva še Begrab, t nadalje C mer Rebja. ki ima veli-_:ko rib, potem Tentift in Sus, v i sredozemsko morje pa Muluja. . Rečice Vadiš Tafilet. Gir in Sav-a ra se izgubljajo v slanih jeezrih _ | maročanske Sahare. _ | Izmed jezer je omeniti le Lagu-e na Pucato Nuevo ob sredozemski z in Merdja Ras e Dura ob atlanti-0 čni obali. Po deželi je več jezer, u podobnih našemu cerkniškemu, ki se v gotovih časih spreminjajo v travnike.
Podnebje je ob morju ugodno a in stalno, v notranji deželi, zla-a I sti v gorskih krajih pa zelo izpre-menljivo. Včasih vlada neznosna _ vročina, včasih (!pa dežuje , brez >- prenehanja. %Na j višje gore , pokri->. va večen sneg. Južno od Atlasa je
podnebje vroče in suho. Le včasih E prihaja nagel dež s hudimi uevili- J ta mi.
Natančno število prebivalcev ni1 dognano. Ob popolnoma neureje- j111 nih državnih razmerah je to ne- j!' mogoče. Pred desetimi leti so eni i v cenili vse prebivalstvo na šest in z. pol, drugi na osem, tretji zopet 11 na dvanajst milijonov. Domačini *! so Berberi, ki se dele na Amazir-ge. Šel nje in Kabile. Njih cenijo na 3,750.000 prebivalcev. Arabci! ' so došli kot osvcjevalci v deežlo. S sorodnimi Mavri, ki so bili iz- p gnani iz Španije, štejejo 3.550,000 " duš. IMed 13. in 15. stoletjem so ^ se naselili židje iz Španije, Fran-■ eije. Anglije, Holandije ter s Por-itugalskega njih je okrog 200 tisoč. Do 500,000 se šteje zamoraev,- ~ , ki so večinoma sužnji. Evrope j ^ j cev, ponajveč Špancev in Franco- ' zov je pa po mestih ob morju nekaj nad 4000. Berberi prebivajo ^ največ po Atlasu in južno od njega. Oni so sultanu le po imenu "
podložni. Arabci, ki so si ohranili
. .	...	jj
poprej cisto kri, nnaio nomadsko . . - 1] j življenje. Mavri stanujejo po mestih in so najbolj pristopni civili- ^ zaeiji. Izmed njih prihajajo sod- > niki, paše, uradniki, sploh inteli-genti, pa trgovci. Židje so veei- ^ , noma bogati trgovci in rokodelci i so pogostoma židje. Ostalo prebi- s valstvo jih zaničuje.	11
Glavni jezik v deželi je arabski, j | Plemena ob Atlasu in na Jugu go- _ vore jezik "Šlo", zamorci "Gve-nagui", židje pa hebrejsko. Via | dajoča vera je mohamedanska , i cerkveni poglavar maliomedan-: cev je veliki šerif v Fezu-; Njegova moč je večja od sultanove; on ( je ob enem poglavar reda "Mulej Tajab ki ima svoje člane po ee-Ji severni Afriki do Egipta.
Maroko je po imenu absolutna monarhija. Sultan, ki ima tudi 1 naslov "Emir al Mumenin'', je i neomejen gospodar nad življe- \ njem in smrtjo. Toda njegova moč je zelo omajana, ker se veči- p na plemen sploh ne zmeni za njegove ukaze, vrhu tega pa prihaja bolj in bolj v odvisnost od evrop- R skill držav; sedaj je takorekoč le igrača v rokah Francozov. Naj- ^ mogočnejši uradnik v deželi je veliki vezir, ki opravlja tudi po- S ' sle ministra za zunanje zadeve, za ^ vojno in za finance, Drugega zastopnika za zunanje^ zadeve ima ^ sultani v Tangerju. kjer prebivajo diplomatje tujih držav. Nekoč je bila dežela razdeljena v kralje- ; istvi Fez in Maroko. Od te razde- > litve sta ostali le še imeni glavnih mest. Sedaj je dežela razdeljena v 44 pokrajin in sicer 35 severno, 19 pa južno od Atlasa. Edini veljavni zakonik je mohamed.auski koran. Pričevanje kristjana in Žida proti niohamedaiieu je brez veljave. Najvišji sodnik je Kadi el Džeina; on imenuje 20 "kadi- ' jev" za pokrajine. Neodvisna plemena imajo svoje "šejhe'', katere deloma sami volijo, deloma pa ' jih imenuje seultan. | l'prava je silno korumpirana. Dežela je zelo pripravna za polje- I delstvo, ali to je zanemarjeno, ker se kmetom ne ljubi delati za urad- ! nike, ki jih zatirajo in izžemajo. i Če je izvoz žita prepovedan, se ne i izplača obdelovanje zemlje. Sicer j je pa kmetovalstvo še zelo primitivno. Le vodo zna prebivalstvo izvrstno napeljavati. Glavni poljski pridelki so fižol, grah, leča. datole itd. Južno sadje uspeva ja-' ko dobro in se izvaža v velikih , množinah. Tudi živinoreja je na ! ; jako nizki stopinji, dasi ima deže-1 la vse pogoje zanjo. Število živine " cenijo na več kakor 500.000 konj, 4 milijone mul in oslov, 500.000 velblodov, 5 do 6 milijonov gove-
I	: di, 40 milijonov ovac, 10 do 12 mi-
II	lijonov koz. Volna, klavna živi-" i na, kože in konji se posebno iz-1 j važajo.
y Rudarstvo je zelo zanemarjeno, " i dasi ima dežela jako mnogo rud. " j Iskanje rudnine je prepovedano. ~ i Samo neodvisna plemena se bavi-~ jo z njim. 'Zlasti po Atlasu koplje-i jo železo. Zadnja leta so španske, ": tudi nemške in francoske kapita-i listične družbe začele izkoriščati " rudninsko bogastvo, kar je tudi v' provzročilo mnogo konfliktov. O-L" hrt se bavi s svilo, volno, z izde-~ lovanjem preprog, s kožami, lon-
I	j čeno robo itd. Maročansko orožje j se ceni tudi v tujini,
l7 1 Trgovina z Evropo se je zadnja
II	leta zelo dvignila. Služijo ji zla-sti luke Casablanca, El Ariš, Ma-
r' sagan, Mogador, Rabat, Safi, Tan-^ ger in Tetvan, ki so odprte trgovi-° ni. Iz Feza hodijo velike karava-;Ue v Sudan. Od evropskih držav ° ! so na trgovini najbolj udeležene: Anglija, Francija, Nemčija in Španija.
a _
'z ROJAKI, NAROČAJTE SE NA i- UGLAS NARODA", NAJVEČJI IN ie NAJCENEJSl^DNEVNiri
ENAJST GLAV SV. MARTINA.
Vsa Francoska se sraeja nekemu bruseljskemu trgovcu s starinami, ki je kupil od sudeljske cerkve "glavo svetega Martina ", zlatarsko delo iz 11. veka, za 41 tisoč frankov. Trgovec je nameraval prodati glavo svetega Mar-; tina nekemu angleškemu nabiralcu starin za dobrih 200.000 fran-' | kov ; ko pa jo je predložil Angle-|žu; se je ta zasmejal in dejal, da j je stvar ♦e posnetek in da se "ori-j ginalnft*' glava svetega Martina nahaja v Londonu. Začeli so brskati Londonu, Parizu in Bru-i siju, pa je prišlo na dan, da sveti Martin ni imel ene same — zlate
—	glave; dalje ko so iskali, več glav svetega Martina so našli. Že leta 1907 je dal državni tajnik Dujardin - Baumetz sudeljsko glavo zapreti v železno skrinjo.
Glasoviti poznavalec starin Ro-meiif poroča, da mu je leta 1907. ponujal neki trgovec glavo svetega Martina — Št. 1. Nekaj dni pozneje mu je hotel prodati neki pariški starinar glavo svetega Martina — št, 2.: potem je prišel še neki drugi pariški starinar z glavo svetega Martina — št. 3. Nekaj dni pozneje je izvedel, da se izvirna glava svetega Martina nahaja v Monakovem, ogledal si jo je in spoznal, da je le pot vara
—	št, 4. Kmalu potem je došla iz
Londona vest, da se glava svetega 1 Martina nahaja tam — št. 5. Bru- ' seljski starinar ima potvaro — št. 1 6 Tri potvorjene glave hranijo v I Italiji — št. 7., 8 in 9. Samo po se- 1 bi se razume, da je tudi znana 1 Pierpont - Morganova zbirka ne 1 sme pogrešati, te glave svetega 1 Martina — št. 10.	1
Kakor je iz navedenega razvid- 1 no. je sveti Martin hujši od vsake — hidre, tako hitro mu rastejo glave.	i ]
PliLMJOVOiid, PRILIKE, REKI, 30* PRI SEVEliiNLH SLOVANIH, 30* PRI TELEFONU, 30c. PRI VRBCEVEM OROOI, 20* PRINC EVGEN, 20* PROKT.ETA — 8 zvez. $1.50. PRST BOŽJL 20* POD TURSKOM JARMOM, 20* PUNČIKA, 20c. RESPOSTEV, 20*
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. 30c. RIBIČEV SIN, 15* | RODIilNtSlCA SREČA, fM i ROKjOVNJAČI, narodna iera, 40* I SANJE V PODOBAH, 15* iSENILIA, 15*
SIMON GREGORČIČ, £ivlj«ij*pi«, ' 5 (J*
SITA, 5TSUA HTNDORT,4JN!KA, 20* SKOZI SIRXO INDIJO, 30* SLOVBNS-ia ŠALJIVKC, 2 zvezk*
1.	40e., II. 20c. JSPILLMIANOVE POVESTI, 18 ar. j 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 15*
2.	„ Maroti. krščanski deček, 15*
3.	„ Marijina otroka	15*
4.	„ Praški judek	15*
7.	„ Sultano^-i sužnji	20*
8.	„ Tri indijanske povesti 20*
9.	„ Kraljičin ne^-ak	20* j 10. „ Zvesti sin 15*
11. „ RJeea in bela vrtnica 15* | 12. „ Korejska brata	20*
; 13. „ Btig in zmaga	20*
14.	zv. Prisega kuronskega gla-
varja	20*
15.	„ Angel j r.iiŽnjeT	15*
16.	„ Zlafokopi	20*
17.	„ Prvie med Indijan-cd 20*
18.	„ Preganjanje indijanskih
misijonarjev	15*
SPTSJE (narodna biblioteka). 15* iS PRESTOLA NA MORIŠČE, 20* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20*	!
STRAHORALCI DVEH KRON, 2
zv. $1.00. zgodovinski roman. I STRELEC. 20# j SV. NOČ, 15* SV. NOTBURGA, 20* — ! SRF.ČOl OVEC/20* ŠALJIVI JAKA, 20c. ŠATvJIV I SLOVENEC, 75* I ŠESTDESET MALIH PRIPOVEDK 20*.
ŠOPEK LEPIH PRAVLJIC, 20* ŠTIRI POVESTI, 20* < T EG E TII OF, slavni admiral, 20* j TTSOČ IN ENA NOČ, 51 zv. 0.50 T-IMOTEJ IN FILEMON, 20* j TINC LING, 20* TRIJE TIČKI, burka, 40c.
TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA 40*
VOJSKA NA TURŠKEM, 35c. UPORNIKI 40*
V	DELU JE REŠITEV, 20* <V GORSKEM ZAKOTJU, 20* jVENČEK NARODNIH PESMI, I. ; zvez. 20<*„ II. zvez. 40c.
»jVOŠOirjNl LISTI, 30* jVRTOMIROV PRiSTAN, 20*
V	PAOIŠAHOVEJ SENCI, 3 rvez. , i skupaj $1.50.
iZBERJwV DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* iZLATOROG, $1.00. i ZMAJ IZ BOSNE, 60* ^ y.hXTE JAGODE. 30* , ŽALOST IN VESELJE, 50* I/.1VLJENJE TRNJEVA POT 40*.
TALIJA:
"; CIGANI, 40c.
REVČEK AND REJ ČEK, 40c. ŽUPANOVA MIHA, 4(k-.
V	LJUBLJANO JO DAJMO, 30e. BRAT SOKOL, 20c.
DVE TAŠČI, 20e. BRATR.VNEC, 20c. NEMŠKI NE ZNAJO, 20v-. PUTIFARKA, 20c. c DOKTOR HRIBAR, 20c.
POT DO SRCA, 20c. 0 V MEDENIH DNEH. 20c. RAZTRESENO A, 20c. MEDVED. SNUB A C, 20e. IDEALNA TAŠČA, 20c. STARINARICA, 20e, PRVI PLES, 20c.
i
i-	ZEMLJEVIDI; •
ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE,
mali 10c. Z EM.LJ EV i D KRANJSKE DEŽELE, mali 10* V,,: ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mali \ 10*
7-r- ZEMLJEVID ZJED1NJENIH DP.
I ŽAV, 25* N ;
RAZGLEDNICE:
Narodna noša. Mesta Ljubljane ta drugih mest na Kranjskem. new-j ! yorske in raznih mest Amerike, ■ cvetlicami, in hnmoristične kakor tudi božične, novoletne, velikonočna po tri cente, ducat 30c. t. Razne svete podobe, komad 5*, d&eat 33*
Album mesta New York a krasntaf slikami mesta, 35*
OPOMBA Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali postnih znamkah. Poštnina je pri treh t* wa> . ie všteta.
— Cenik knjig, —
katere se dobe v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
rEVSTAIHJA, 15* FABIOLA, (JO*. ERA DIAVOLO, HO*. FRIDERIK BARAGA 40*. .GENERAL LAVDON, 25*. GEORGE STEPUEN1SON, cJe železnic, 40*.
OOLOBČETv iN KANARČEK, 15* COZDOVNIK, dva izt. skupaj 70* niilZELDA, 10* GROF RADECKL 20*. r:U\* DE MAUPASSANT, NOVELE, | $1.20. IIILDEOARDA, 20*. MIR LAN DA, 20*.
HUBAD. prifM.vedkK I., IT. po 20e. IZLET V CARIGRAD, 40*. IVAN RESNICOLJUB, 20*. IZDAJALCA DOMOVINE, 20*. IZ.VNAM I. MALA JAPONKA, 2^. IZGUBLJENA SREČA, 20*. IZIDOR, POBOŽNI KMET, 20*. JAMA NAD DOBRUŠO, 20*. -T A ROM IL. 20*.
JURČIČEVI SPIST, 11 zv. umetno
vezano po $1.00 zvezek. KAKO POSTANEMO START, 40*. | KAR BOG STORI JE VSE PRAV,: 15*.
KNEZ ČRNI JURIJ, 20*. KRIŠTOF KOLUMB. 20* KRIŽEM SVETA 40*. KRVAVA NOČ V LJUBLJANI, 40* KRVNA OS VET A, 15*. LAŽNJIVI KLJUKE C, 20* LE BAN, 100 beril. 20*. LEPA NAŠA DOMOVINA. 25* M A XI MILJ AN L. CESAR MEHI-
K AN SKI. 20 . MALI VSEZNALEC, 20*. XIIA RT J A. HČI POLKOV A. 20*. MARJETICA. 50* ' MATERINA ŽRTEV, 50*.
MIR BOŽJI, $1.00 ' MJIRKO POŠTEN J AKO vič, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ, 40* MARRYAT, MORSKI RAZBOJNIK $1.00.
MUČENTKT, A. Aškerc, elegantno vezan, $2.00.
MUSOLINO, 40* . NA INDIJSKIH OTOKIH, 25* NAJDENČEK. 20* NTA KRIVIH POTIH 40*. \TA PRERIJI, 20*
NARODNE PRIPOVEDKE za mladino, 20c. NASELJENCI, 20*
naselnikjova hči, 20*
NAŠ DOM, 3 zvezki, vsaki 20* NA VALOVTH JUŽNEGA MORJA, • 15*.
NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZ-
NIH PISEM. 75c. NEDOLŽNOST PREGANJANA IN
POVELIČANA, 20* . NK Kliči VKA.OA, burka, 30e. NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRTNSKI, 20* NARODNA BIBLIOTEKA, I. n. IH z' in IV. zvezek, zvezek po 25*
OB TIHIH VEČERIH $1,— ^ OB ZORI, 70*
ODKRITJE AMERfltE, vez. $1.00. 3 PAVIJHA, 20*
PARTŽKT ZLATAR. 20# POTOVANJE v UILIPUT, 20* POSLEDNJI MOHIKANEC, 20* POŽIGALkC. 25* PRAVILA DOSTOJNOSTI 20*. *. PRAVLJICE, Mayer, 20* j PRED NEVIHTO, 20* PRIHAJAČ 40*.
MOLITVENIKI.	'I
dušna paša, vezana 80c., z zlato j ohrezo $1.—	'
MALI DUHOVNI ZAKI.AD, šagrin, ( zlata obreza 90*.	'f
POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano 85*.	{
RAJSKI GLASOVI, z zlato obrezo « 40e.	(
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza fino ( vez. $1.20.	C
SVETI ROŽNI VENEC, 50*. SVETA URA, vez. 00»*., usnje vezana ' zlata obreza $1.20.	I
VRTEC NEBEŠKI, v pLatno vez. 70* 1
jI
POUČNE KNJIGE:	1
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 25*. | AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI ] TOLMAČ, 50*.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, . 40*.
EVANGELIJI, 50*. ČETRTO BERILO, 40* GRUNDRJLSiSI DER SLOVENT-• S CHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANCJ LEŠKr RAZGO -
BORI. mali 50e., vel. $1.00. KATEKIZEM, veliki 40c. HITRI RAČUNAR, 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJED. DRŽAV, 5*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35* PRVA RAČUN ICA, 30c. ROČNI ANGL.-SLOV. SIjOVAR, 30* SLOVAR SLOV. NEMŠKI (Janežič-
Barrtel) nova izdaja, $3.00 SLOVAR NEMŠKO SLOV., nova
izdaja $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. ZGODBE SVETEGA PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, 50*.
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
ANDREJ HOFER, 20*. AVE MARIJA. 20*. AVSTR. EKSPEDICIJA, 20*.. AVSTR. JUNAKI, vez. 90* , broširan 70*. BARON RAUBER, 20 e. BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20*. BOJ ZA PRA\aC0 40 • BOŽIČNI DAROVI, 15*.
BUCEK V STRAHU, 25*. , BURSKA VOJSKO 30* ; CAR IN TESAR, 20*. ! CERKVICA NA SKALI, 15*. 1 CESAR FRAN JOSIP, 20*. " CESARICA ELIZABETA, 15*. " CIGAN OVA OSVETA, 20*. " CVETINA BELOGRAJSKA, 40*. J CVETKE, 20*.
ČAS JE ZLATO 25*. 1 DAMA S HAM ELIJAMI, fino vez. ' $1.20.
" DARINKA, MALA ČRNOGORKA, " 20*.
" DETELJICA, ŽIVLJENJE TREH " KRANJSKIH BRATOV, 20*. '' DEVICA ORLEANSKA, 30*. : DOMA IN NA TUJEM, 20* 1 DTE POVESTI. 20*. _ I ELIZABETA, 30t.	•>
i 73r^£ETO MED. INDIJANCI, 20*. i E	PREDJAMSKL 15*.
GLAS NARODA, 8. JULIJA 1911
Mftd prijatelji.*"
I "Ali nimam jaz klasičnega 110-|su?"
"Nu. vsaj postaja tak!*' j "Postaja.'"'
"Da, prešeren!"
V gostilni.
Gost: Gospod krčmar. tako majhna klobasa za 20 centov in po vrhu tega pa še smrdi!
Krčmar: Oprostite! Glejte če bi bila večja, hi še bolj smrdela.
ZA SMEH IN KRATEK CAS
ZNAMENJE.
Dober svet.
Uradna unetost.
Mestni policaj teče za nekim gospodom in ko ga dohiti mir'reče: "Vi, gospod, bodete plačali kazen, ker pse s seboj v ^>ark jemati je prepovedano !"
Gospod: "Kaj me brfga pes, saj niti moj ni!*'	•
Policaj: "No, zakaj pa vedno za vami teče?"
<»ospod: "Vi tečete tudi za menoj in vendar niste moj!7'
Lovske slike,
"Tega nikakor ne morem zapo-pasti. gospod sodnik, da se nočete poročiti!"
"Ker ne morem dobiti one, katero sem želel.*'
"To vendar ni nikak vzrok. Vzemite enostavno deklico, ki o-nega, katerega je želela, ni dobila, pa se vse poravna."
Gospod adjunkt
U: idepolni nahod.
Višji dt ivni pravnik pride v jetnišnico ter vpraša nekega jetnika: — K, * je tebe spravilo v ječo?
Jetnik: — Nahod!"
Državni pravnik: —- Kaj? Nahod te jc spravil v ječo
Jetnik: — Da, gospod! Imel sem silen nahod in ravno, ko sem lezel skozi okno v notarjevi stanovanje, sem kilmil; to je vzbudilo gospoda, ki me je ujel in semkaj spravil!
Gospodična (na kolodvoru, razjarjeno) : "Kako se morete drznili, mene poljubiti?"
Gospod (hitro): "Oprostite, gospiea, vlak odhaja.....ic
moja žena ni prišla!"	..	. *
Med prijatelj
! Avtomobilisti na ženitvanjskem potovanju.
IZGO VOR
in gospod sodnih
Memento mori.
A, TAKO!
Ona: "Teh dolgočasnih muzejev sem se že naveličala! Škoda, da se ne moremo z avtomobilom peljati skozi!"
"Jožek. danes si zopet vse naloge napačno napravil, — kako to?"
"Oprostite, gospod učitelj, toda Francelj. ki sedi za menoj, mi vse napačno pove!"
"Ali se je družina gospoda majorja zopet preselila Vedno sem mislila, da so s stanovanjem zelo zadovoljni.
"Saj so tudi bili; samo stranka nasproti jim ni ugajala."
"Zakaj pa ne?"
"Ker se je njim nasproti nastanil krojač, ki dela samo civilne obleke H
NESPORAZ UML JEN JE
No, torej.
Oče: "Kakor sem izvedel, si zaljubljen v gospodično Kunigun-do?"
Sin: "Da, oče. In če mi hočeš kaj povedati proti tej dami, te prosim, da počakaš, da odidem."
Oče: "Zakaj neki. Ko sem bil
v tvoji starosti, sem jo tudi jaz o boža val."
Prvi dijak: "Pomisli, kakšna nesreča se mi je pripetila včeraj. V telovnikoveni žepu sem imel užigaliee, te so se same vnele, in v istem trenutku mi je zgorela moja poletna obleka!" Drugi dijak: "Kako. ali si imel obleko v žepu?" Prvi dijak: "Neumnost! Zastavni listek sem imel v njem!"
Zlobni brat.
LenČika prihaja že precej v leta, pa še vedno nima oboževalca, dasi prav pridno nastavlja svoje mreže.
Nekega večera pride zelo raz-j burjena domov, in pravi:
"Pomislite, na poti sem videla moža — hitela sem kakor nora, toda v največje presenečenje — "Ti je zopet ušel!" je izpolnil s hudobnim rezanjem loletni brat.
ZABAV LJIVO
Dobro meso.
Mesar (stari ženski) : "Zakaj pa ne kupujete več mesa pri meni?"
— "S zadnjim, ki sem ga kupila pri vas. bi lahko naredila podplate k svojim čevljem."
"Zakaj pa niste tega storili?"
"Saj bi. pa žeblji niso šli skozi." — Mesar omedli.
. Vzdih.
"Ko bi si le moja žena sama ne delala oblek!"
"Kako to? — Bodite vendar veseli!"
"Ali pa tudi veste, kako draga so potem — popravila?"
Neprostovoljno priznanje, ^
"Zakaj stii pa odpustili svojega natakarja?"
"Veste, stvar je taka: prevelik prijatelj dobre kapljice je bil, pri meni se pa kaj takega ne dobi I
]	Vprašanje.	||
"Gospodična, ali imajo tudi deklice v naši starosti —- profil ?"-
"Tako je pač na svetu. Človek bi želel, da ne hi bil rojen, če pa ni rt jen, bi pa rad bil."
"Škoda, da nisem šaljiv, človek^ ker drugače sploh ne bi prišli iz smeha 1"
. , ■.-. ------- j
V zakonu.
Star samec: "Kako sem vesel, da se mi ni treba izgovarjati, ako pridem pozno zvečer domov. Kaj jm ti vselej svoji ženi rečeš, ko prideš pozno?"
b— "Jaz veliko ne govorim. Rečem 'dober večer* in \drugo |M>ve ona sama ;"
Zakonska sol.
Učitelj je razlagal v šoli o soli. Ko je začel govoriti o nje vporabi pri soljenju jedil, vprašal je nekega učenca : '''Prance, kaj pa store tvoj oče. če jim meso ni dovolj osoljelio ! "
I'čenee; "Tedaj ga vržejo materi v glavo!"
Razlika.
NADOMESTILO.
"Vedno, kadar moram delat i "overtime . m.- v.si'ipm- zjutraj boss v lieal"
"Toda. Janez, zopet ste pijani !"
"Da. milostiva gospa, toda za svoje novee — ne od vašega vina !" *
Vzrok.
Trgovec z vinom: "Ce bi le vedel. zakaj so me izključili iz društva ?"
Znanec: "Mogoče ste t rit ali člane s svojim vinom .'"
Tolažba.
Gost (naenkrat se vzbudeč v gostilni : "Vsi hudiei, v gledališč«* -.♦mu hotel iti. sedaj j«' pa pre-
I >ozuo !"'
<iostilnir-ar^ "No. le ne jezite se, saj ste tukaj ravno tako dobro spali kakor bi v gledališču!"
"No. a!i Ii ji* urednik kaj odvzel .'"
" I >a. obljubo, da ne |iridem
Več !'"
Le počasi.
Nek upnik zagleda svojega dolžnika v krčmi. "Oho!" — mu r«-'-e ji '/no "za vino imate še denar. za m«' pa ne !"'
"Le počasi, prijatelj!** — odgovori inti dolžnik. "Vi le vidite, da vino pijem, ne pa da g;i plačujem !"
Gospa (ki preseneti ljubčka kuharice, ko se masti s kokošjo pe-čenko) : "Toda. Mieka, to je pa vendar malo preveč!" Kuharica: "O, gospa, še več ho snedel!"
Pomisleki.
j- ■ ;
Gospa: "In kedaj se hočete o-' možiti?"
j Služkinja: "O. molistiva gospa, i ! to bode pač še dolgo trajalo. Ka-j dar je pijan, ga ue maram* kadar je pa trezen, ine pa on ne mara."
. B .
I Letoviščnik: "Ne zamerite mi, tdora pokrajino in razgled se m si po vašem oglasu drugače predstavljal.	h'
Kmetica (strupeno) i^flMi jaz sem si vas drugače predstavljala!"
OBOJESTRANSKO RAZOČARANJE.
Zagovornik: "Gospodje porotniki, z razjasnjevanjem postav vas ne l»od« .n dolgočasil, ker j«' za to poskrbel že gospod predsednik v svojem govoru."
Filozofi.	Prav ima.
- . J ■ .	~ t y	, . ;
GLAS NARODA, 8. JULIJA 1911.
Jugoslovanska ^^ Katol, Jednota.
f	E	— _=3
|JWH|> nji mu dne 24.januujA 1901 v državi Minawotii !	Sedež v ELY,"MINNESOTA
URADNIKI:
r	•	.
Pr*da#dnlk: IVAN A. CFRM. Box 67. Rrnddork. P*. F.>dpr«MlK«lnik: IVAN rRlMOŽlC. EvHeth. illnn . Bo* 641 Clavnt lajnik: OKO. L.- BROZICH. Ely, Minn.. Ho* 424 rrmotnl lujnik: MIKA KI. MRAVIXEC. Om:.hj» N«-b.. 1254 So l&th St. HUffaJnik: IVAN OOVŽE. Ely. Minn.. Bo* 10&.
Za jpnlk; FRANK MEI»OSIl. So. Chicago. 111., 94M Ewrln« Av*.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC. Jo'i*t. ID. »00 No. Chlc»*o 81.
1
NADZORNIKI:	[
IF» KOKTEL.IC. 8nllda. Col.. . Bo* 6*3	(
MIH A KI. KIjOBI'CTII AR. Calnmfl. Mirti.. 115 — "ht 8t-Kil f.' KHAR, Kanwi City. Kana.. 422 Na. 4lb St.
POROTNI ODBOR:
IVAN KKRZlANIK. Burdln«*. r**-. Bo* 1M.	1
FRANK GOUŽE, Chlsholm. Minn.. Bo* 716.
MARTIN KOCHBVAK. Pu*bk*. Colo. 1219 Eller At®.
Jednoti no *Usll» Je "GLAK NARODA", N>w York City. New York.	1
Val dopial naj a* p. Ciljajo na glavnega tajnika, vae oenaxne po«lljatvc pa na 1 fUvnfft bla*k Jnika Jednote.	'	I
_o--]
PREMEMBA ČLANOV IN ČLANIC.	1
J
Društva sv. .1 o žeta it. 14 v < m- vzrok siniti: na umu bolan, pri- ( ekrtt. ( al dne 5. julija 1911. — stopil k Jednoti dne 11. maja 911. , 1'inrli: John Miklie. rojen 1862. Društvo šteje 119 članov.	j
cert. št. UM. zavarovan za $1000. Društva sv. Roka št. 55 v Cni- , dne 1 H. junija 1911, vzrok smrti onlown. Pa. dne 5. julija 1911. —J razstrelha dinainita. Ker je umrl I 'mrli: Miloš Vidovi«", rojen 1880. , v oddaljenem kraju, ui mrtvaški cert. št. 10876. zavarovan za list prišel v ur.nd .Jednote <lo tega $100(1 razred III. dne 25. junija dne.	1 !>] ] vzrok smrti: notranja hole- i
Društva sv. Jurija št. 22 v So. /en pHstopi, k Jednoti dne 28. «
Chicago, III. dne 5. julija 1911. —	. 1
, novemhra 1906. Društvo šteje 35 ' l mrli: r r. Spe«*, rojen ]M>,>. eert.	J	(
št. 10210, zavarovan za $1000. «'lanov.	|j
razred VI. dne 22. junija 1911J	Geo. L. Brozich, gl. tajnik j,
novice iz stare domovine. ;
1
štetja v Švici. Prebivalstva je v j Švici 3,741.971 duš, toje za 326,-528 več kot pred desetimi leti. Od teh je 1.590,792 katolikov. 2,108.-690 protestantov, 19,03:1 židov in 46,397 pripadnikov raznih vero-izpovedanj. Po narodnosti je 2,-799.154 Nemcev. 769.242 Francozov. 301.325 Italijanov.
Žganja se je v Nemčiji lani popilo znatno množino manj kakor j pa v predlanskem letu; vporaba i je padla od 2,602.121 hektolitrov na 1,800,422 hektolitrov. Delavstvo je odgovorilo z bojkotom žganja, ko je vlada in njena meščanska večina v nemškem državnem zboru navalila težke davke na žgane pijače. Vlada je trdno računala, da izpreša ogromne vsote iz dehtvskih žepov: kakor videti se je pa temeljito vrezala.
Izvanredna birmanka. o I tin ko Stih je hotela iti k birmi v Kozlih v okraju Ledeč na Češkem 21 letna trgovska uslužbenka Etna Lc-bedova. Za botrco si je izbrala n«-ko precej bogato koleginjo. Za ta slaven akt si je izposodila od botrce tudi krasno svatovsko obleko, vredno 207 K. Za priboljšek pa je izmaknila svoji poslovodki-nji še 107 K. Ko je bil čas iti v cerkev. predrzne birmanke niso mogli nikjer najti. Šla je. sicer brez birme s krasno obleko in darilom v širni svet iskat sreče.
Tragikomična tatinska zgodba. V (Vnem lesu na Nemškem je obdolžil sosed soseda, da mu je u-kradel nekaj mernikov ovsa. Hišna preiskava, ki sla io napravila
. -v, .	...
orozniski strazmojster m župan v. obdolženčevi bajti, jc ostala brez ,uspešna; pač pa je osumljenec v hiši začel rentačiti in je kričal na j vse grlo, da naj mu preiskovalca , j vrneta ugrabljeno čast. Da podeli i svoji zahtevi nekaj povdarka, je • udaril s pestjo po mizi, da so se stresle stene — leseni strop, iz , špranj pa se je usulo na mizo ne- . kaj ovsenega zrnja. Orožnik in župan sta se podala pod streho, ■ odkrila deške ;n našla — ukrade- ■ ni oves.	(
Zle posledice babične šale. Tr- : govec Kamien v Siedlecu ima že ] j6 hčera. Pred kratkem mu je po- ] vila žena sedmega novorojenčka, i , Babica ga je prinesla k njemu — ] otrok je bil dečko — ona pa 11111,1 je nagajivo rekla tu je sedma de-j klica. Moža je pograbila nenado-'] ma taka jeza, da je prijel otroka !] ter ga vrgel v zid. Nato je skočil h kot blazen na ženo in babico tern jih začel pretepati. Otrok, je mr-i< te v, ob«» ž»ni pa sta težko poško-'] dovani. Ko je mož izvedel, da je i] i bil ubit novorojenček deček in dal] je vso nesrečo povzročila le ne-1
I	1
dolžna habična šala, je zblaznel. << (Odpeljati so ga morali takoj v|j i blaznico.
Kako volijo na Nemškem. Av-h jstrijski način volitev daje pravi1 mnogo prilike za volilne goljufi-' je; podjetni duhovniki z najostud i nejšiui terorizmom lahko potva-i" i rajo in |>opravljajo volilni izid. i Na Nemškem je stvar drugačna, j Glasovnice niso uradne. Volilcc prejme, vstopi vsi na volišče, uradno kuverto, v katero vtakne v j posebnem zaprtem prostoru svojo 1 'glasovnico. Glasovnic, navadno v;
i"	1
obliki vizitk s kandidatovim ime- |
nom dobi volilcc od vsake stran-!
ke. kolikor hoče. V zaprtem pro- j
štoru. t. zv. volilnem klosetu, vta- j
kne v kuverto tisto glasovnico, ki'
jo hoče in nihče ga ne more kon-j
trolirati. Na ta način je zagotov-j
Ijena resnična svoboda volitve, i
dočim obstoja pri nas tajna voli-!
tev zgolj 11a papirju.
Akcija proti podkupovanju v trgovini. Osrednji odbor zveze avstrijskih industrijeev se je na podlagi referata generalnega tajnika dr. pi. Weisa pečal z vprašanjem o podkupovanju trgovskih
j in industrijskih nastavljencev. — Povod referatu so dale neštevilne pritožbe, ki so došle iz krogov j članov na vodstvo industrijske zveze. Osrednji odbor industrij-1 ske zveze je prišel soglasno do prepričanja, da jc omenjena razvada. ki je pojav nepoštene konkurence, zmožna izpodkopati moralo v trgovskem prometu ter zbuditi nezaupanje med podjetniki in nastavljene!, pri čemur lahko trpe tudi nedolžni. V Nemčiji se je shod nemških trgovcev pečal tudi s tem vprašanjem ter je zahteval posredovanje zakonodaje. Na Angleškem pa obstoji že štiri leta zakon proti razvadam podkupovanja nastavljencev. Osrednji odbor zveze avstrijskih industrijeev je zaradi tega sklenil, da vloži vlogo na trgovinsko ministrstvo, v kateri se pozivlje vlado, naj proučuje. kako bi se dale odpraviti te razvade v trgovskem prometu potom zakonodaje.
VABILO NA NAROCBO.
S prvim julijem mine prva polovica devetnajstega letnika "GLASA NARODA". Tem povodom se vsem našim naročnikom, kakor tudi ostalim čitateljem našega lista zahvaljujemo za njihovo vsestransko zanimanje za naš list, kajti tudi v tej polovici devetnajstega leta izdajanja našega lista se je število naših naročnikov v vseh krajih Zedinjenih držav znatno povečalo, i "GLAS NARODA" bode tudi v nadalje, kakor do sedaj, izhajal po potrebi na več straneh in do-našal razun dnevnih novic najpotrebnejše zanimivo in poučno čtivo.
"GLAS NARODA" bode ostal tudi v nadalje na svojem doseda- j ( njem naprednem stališču, držeč ■ se svojega neodvisnega gesla, ki j se glasi: "Vsakemu svoje!"
Tem potom si dovoljujemo o-pozoriti vse one naročnike, katc rim jc naročnina pošla, da svojo dolžnost napram listu store in naročnino ponove, sicer bi bili pri-m orani ravnati se po poštnih 1 predpisih in vse one, ki se svojih dolžnosti j ne zavedajo ali so pa preveč malomarni, brisati iz imenika naročnikov.
Z veseljem pa pripomnimo, da pretežna večina naših cenj. naročnikov skrbi za pravočasno ponovitev naročnine, vsled česar je upati, da bode neznatno število onih, ki so za nekaj časa z naroč nino zaostali, isto pravočasno ponovilo in nam s tem prihranilo mnogo dela.
Prosimo naše cenj. naročnike, da naš list po mogočnosti širijo in nam tako pridobe obilo novih; naročnikov, za katero naklon je-; r.ost in požrtvovalnost se vsem že v naprej zahvaljujemo.
Uredništvo in upravništvo 4'GLAS NARODA".
Ali že veste,
1
j da smo izdali ravnokar nov, lep in ' zelo obširen, ilustrovan slovenski ce- . nik ur, verižic, družtvenih prstanov, ^zlatnine in srebrnine sploh, gramofo-i ov in slovenskih plošč, pušk, revol-| verjev, koles, peči, šivalnih strojev, i daljnoglelov, semen itd. Pišite ta- | j koj po cenik, katerega vam pošljemo 'zastonj in poštnine prosto! Podpi-; ; rajte edino narodno podjetje te vr-| ste in prepričali se bodete o pošteni in točni postrežbi.
A. J. TERBOVEC & CO.
(nasi. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Ar&pahoe St., Denver, Oolo.
t ŽELODČNE BOLEZN
Revmatizem
Jetra In mehume bolezni, zguba moške nervoznost, gubitek ilvljenakega soka, zastrupljena kri, nalezena ali podedovana, ibitek, atrofija, atriktura, vficocele In vse Eni a« zamorejo temeljito Ozdraviti doma. d. ' ivori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in s se že naveličali, trositi denar, ne da bi dosegli po to dragoceno knjižico.
HJIŽIC ZASTONJ
je Vredna $10 Bolnemu Človeku.
perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te sebuje ravno tiste stvari, katere bi moral'znati vsak amec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni :dna stotine dolarjev.
zdravnik, kateri je leta in leta zdravil špecijelno Iravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika tdovoljni In ne morete delati ter nživati življenja; iraviti; akc hočete imeti bogato, čisto kri v svojih živahen moi;; ako hočete močno telo, jasno misel in 38 kupon spodaj in pošljite ga nam.
■ •U.H........U.M......H,,......,.,.,,,..,,,.,....,...,
Brezplačno Knjižico.
lov, izrežite in pošljite se danes. Pišite razločno 500, 22 Fifth Ave., Chicago, III. :d bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno to.
....................
PRIPOROČILO.
Slovencem in Hrvatom, kateri potujejo v AQU1LAR, CULO., priporo-i čatno
SALOON, RESTAVRACIJO in PRE N0ČIŠČE
g. J. M USC K A VE. I'oslovudja: rojak Frank Pozerl. (v «-<>!> L'll-lJ-MO—UO-l'J-'ll )
Kje je »IOI1N KKliOL.J. trgovec j /. urami. Ce kdo izmed rojakov ve za njega, naj tni javi njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. ker mu imam poročati nekaj važnega. — John Dagarin, 1\ <>. Iiox Florenccdalc, Ohio. iT,.«—'7)
/j& vsebino t ti j i ti oglasov ni »Mlgo-<iniu ti«, npravništvo. ne ure.lništto.
Igra od 15. — $100 00 nagrade'J
ZlL .ii.
Postavile t-na iu-viku v v^ak>> odprto iin><=t«i tako di	m* !>r<iji o«l j l)ih' Kateri- strani, < i.* je \«*« I in v kupni. 1 ■">.
Y.-aki oii;. knti-ri nmn bo«|M poslal ilf.bro rešeno o, «h»l>il lin.U k • e« 111 ml ] $100 00, na 1 t kra-iiiiio 1 iton«:«, l.li/i \"t-like^a \>w Yorka.
('eni« lota je $ <«>, ampak i.a ' nc;-a j kat-ri toSli \ •lo,«r . r.»; ><m i>:ro, koštnlo Lja lio.le s itim .^'.i'.' tJO, in ta Hrnnr i/pla- 1 Če val l>ole ine->rn ». in to $5*tHl naprej, ter pi»7.ne e -anio $ i KI it:« sečn i.
Pinrna poMljait« na:
S!ov in p Room 911.
t; 1 Park K"W,	New York, City.
Kje jc moj brat JOSIP SPREIC? Doma je iz Žužemberka, Dolenjsko. V Združenih državah biva žc IG let in je bil pred petimi leti tukaj v Clevelandu. Prosim cenjene rojake, katerim je naslov znan, da mi ga naznanijo, ali pa naj se sam oglasi. — Rok Spreic, 11S4 E. 601 h St., Cleveland, Ohio. (G-S—7)
DELO! DELO!! DELO!!!
Kabini*40 dobrih gozdarjev za tr«l les sekati. (Juzd je ves v ravnini. Delo sttilno. Dober delavec zasluži $2.25 do $:t.00 na dan. Delo je vse na kon trakt, šuma jc jako lepa. Pišite na:
Hubert Mihic, (5—7 v 2 d)	KuIjiIl, Mich.
{j--------------——-:
f:	Zgodnje znamenje jetike.
k ^	v naslovu označene bolezni, koja pom">ri na tisoče naših ljudi, skeraj d 5p°"	f ^
c a	znati, dokler ž? ni prepozni. Vsi zdravniki zatrjuj jo pa da je oz Iravljiva, ako g^^iravilfio	^
w j	z ltavi iu sicer v pravem času. Prvo znaminj? jelilc jc	k, *
M	BLEDA POLT.	t'<
f a	Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče nc smatra tega za prvi pojav	^ ^
^ ^	jetike. HJed ljudje \e<i«', o/.iroma bi morali vedeti, da njihova kri ni v redu, dir njej ni do-	► ^
k ^	volj rudeče tvarine, da je preslaba, ila bi zarnogla pravilnim p<»tom redili truplo. Ko?-* izgubi	►
l ^	sv«»jo naravno rudečkast«> barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. jpi	i
.	.^ivč« vje ;n mišičevje oslabi, želoilec neče več pravilno delovati in vse if • i'	► ^
r	truplo pojema od st«>pinje dt> stopinje. Vsled tega je potrebno ustvariti p	^ i
W i	novo kri — čisto in bogato ki i — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler lcflr^l	^
p i	želodcc i:c sprejema dovolj dobre in redilne hrar.e in dokler narava sama Afll|	r ^
^ 4	postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je tfc^^l	^ 4
^ ^	škodljivo, ker le ;iko ^e to z^oili, se zamore napravljati zopet čista in zdra- 1	^
^ ^	va kri. Nam j« poznano » anio jedno sredstvo, s kterim se to doseže, in t-o je [uh	^ ^
I;	Trinerjevo ameriško grenko vino. JIM	t;
^	To sreistvo, ki je napravljeno iz dolirrpa rudrčega vina in zdravilnih ^fisp^bbj^^^	k ^
^	zelišč, koja so skrlmo izbrana, » krepi želodec, tako da je zrpet sposoben ms yigmjiyft	w c?
4	za pravilno delo. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo	r
4	lirano. Vaša kri bode postala zopet čistn in jaka, vaša polt l»o zadobi'a triners	^ ^
^	zopet na ^ avno barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti kterikoli x	r 1
^	vzrok, rabite Trincrj «o ameriško grenko vino.	- elixifC"^
Izguba teka	BlTTTR-wiNE	► 1
<	Nepravilno prebavljanj - ^UERVilNL	rj
4	Slabosti po jedi ,	l ^
4	Običajno zaprtje / - dffife ^ ^	F 4
ki	Glavobol V	[ A
L	Nahod ^ ^^	► i
T	_ Kolik« in krči '."'•"r',	w ,
►	^	Izgub« moči	►
►	4	Ermenica •■^•-..»hp«	L < ^ 4	Onemoglost ^	r 4 k 4	Razne ženske bolezni ^^^^^	[ < l i	Izpabljaji in drugo f^sBfiSŠ-B^	r i
^ 4	je nekoliko bolezni, ktere se odpravijo z rabo Tiine rje ver a anri^ris'c^ga crenke^a vina.	t 4
k ^	To sredstvo je bilo na razstavi v Seattle leta iqoq o Ilikovano s zlato kolajno} injvel'ko	^ 4
l ^	nagrado (najvišja nagrada) na razstavah v Lon Ionu in Bruseljti 1911.	r ^
L J	V lekarnah.	^ 4
[i	JOS. TRINER	i
^ 4	Kemičen laboratorij	^ ^
[ ^1333"9 S" Ashland Ave*	CHICAGO, ILL	► j
P' ^^HKkT^T A. A. A. A. A. A. ▲ A. A. A. A.	. . . .	4
I Prva dolenjska posojilnica
I	v Metliki
I1 registrirana zadruga z neomejeno zavezo	I
Ustanovljena leta 1874 z neomejeno zavezo, kar pomeni,	k
: da vsak zadružnik, to je pa le tisti, ki sprejme od posojilnice	\
posojilo, s celim svojim premoženjem in imetjem jamči za	f
varnost hranilnih vlog, naloženih pri tej posojilnici.	J
Poleg tega nabira posojilnica rezervni zaklad, ki znaša	f
vžc K 152,554.95 ima svoj Grad sredi mesta v Metliki in last-	[
no hišo. Ker jamči tedaj vsak zadružnik, katerih jc 1531 za	J
varnost hranilnih vlog, je ta nedvomljivo zagotovljena	P
Prva dolenjska jjosojilniea obrestuje hranilne vloge po	P
4|2%	j
od sto ter plačuje rentni davek sama za vlagatelje, na kar	j
se občinstvo posebno opozarja.	|
Stanje hranilnih vlog je. bilo koncem decembra 1910	)
E2,470.91358.	|
-	i
KRANJSKO.
Vrhniškim vlakom se ima zvišati vozna hitrost od •!•"> na 4<> kui * na uro. Veliko hitrejši ne bodo!
Nevarna igrača. Na Prulah so trije ključavničarski vajenci za -žigali vojaške patrone, ki so /. vso' močjo eksplodirali. Na lice mesta došli stražnik je nevarni igrači napravil konec, poredneže pa o -vadil.
Potrjena postava. Cesar jc potrdil po kranjskem deželnem zboru sklenjeno izpreniembo posta-', ve dne 27. oktobra	o sanitet-
ni službi na Kranjskem izvzemši Ljubljane.
Strelne vaje v delavnici. Neki ljubljanski ključavničarski moj -Mer pravi, da je izumil nov mož-nar, s katerim je mogoče streljati, brez nevarnosti. IJ^a ga preskusi, je v svoji delavnici p t krat iz njega ustrelil. Straaiik je ustavil poskuse in izumitelja ovadil.
V apnenico jc padla :iletnu kaj-žarjeva hčerka Angela Dolenc iz Prapreč v radovljiškem okraju. Otroka so potegnili takoj i/, ap-nenice. vendar pa s-; o.sla'i vsi : «>-skusi oživljenja brezuspešni. V to apnenico je padel že lansko leto neki enajstletni dečko, ki pa se je khui rešil.
Dobra obramba. Na Dunajski cesti v Ljubljani je bil nastal prepir med delavcem, ki škropi cesto in cestnim pometačem. Pri tem se' je poineta*'- ojačil in šel nad škro-pilea z lopato, kar pa tega ni spra-j vilo v zadrego, te ni več je mirno obrnil cev proti pometaeu in ga1 tako krstil, da je urnih peta ube-žal plohi. Ker so bili p.i te plohe deležni tudi pasauti, so škropilca naznanili policiji.
Poizkušen 'samomor. V svojem stanovanju na Dunajski cesti š». 12 v Ljubljani se je ustrelil v desno uho delavec Jožef Štarkelj. sluga nemškega športnega kluba. Vzrok samomora so baje rodbin -ske razmere, ('strelil se je baje v jezi, ker ga je lOletni sin udaril po glavi. Pred poizkitaetiini samomorom je bajt- streljal ua ženo iu hčer, a ju ni zadel. Smrtnonevar-no ranjenega so prej»eljali v dež. bolnico.
Is državne živinozdravniške službe na Kranjskem. Za stalnega c. kr. okrajnega živinozdravnika v Radovljici je imenovan g. Josip Rihar iRtotam. za začasnega c. kr. okrajnega živinozdravnika V Postojni pa je imenovan g. dr. An -ton Lampret, dosedanji deželni okrajni živinozdruvnik v Braslov-čah na Štajerskem. — Višji okr. živinozdravnik v Postojni g. Ferdinand Gaspari je stopil v stalni pokoj in tem (lovodom dobil naslov in značaj veterinarskega nadzornika.
Cigani med seboj. Dne 4 junija je počivalo v šotorih pri Beršliuu vrf ciganov, ki bi bili šli radi v gostilno pit, pa ni bilo denarja.' Hiba je terjala Nandeta. naj ji vr-*
ne posojeno mu krono. Nandeto-va družica Katra je pa rekla, naj ji Bibin siu Nace vrne prej 2 K ■n nekaj vinarjev. Nato se je začel kreg, cigani in ciganke so oči-1ali drug drugemu vse navzkriž i tatvino, radi česar je nastal splošen pretep iu polom. Podrli in raztrgali so šotore, metali sekire) in suvali z noži. Nekateri cigani j so šli k orožnikom po pomoč, drugi pa prihodnje dni k sodišču iskat — časti.
Poizkušena žepna tatvina v ku-peju. Ko se je lesni trgovec gosp. Matija Kergman ponoči peljal z osebnim vlakom iz Celja proti Ljubljani in med postajama Hrastnik in Trbovlje nekoliko zadremal. ja začutil, da mu nekdo j odpenja verižico z uro iu preiskuje žepe. <!. Bergman je takoj planil pokonci in obvestil o tem so -1 potnike. A hitrejši je bil tat. Ko je ta zapazil, da se je njegova žr-! tev zbudila, odpre pri kup<>ju vrata in skoči iz vlaka. Se jc Ii kaj poškodoval, se ne ve. Tat je okoli :«> l<'t star. precej velik, črno oblečen in ima črne brke.
PRIMORSKO.
Slovenci v Trstu. V 1. okraju je dobil slovenski kandidat leta 1907'
911 glasov, leta 1911 — 116K. v j II. okraju leta 1907 — 1614 gla-) srv. leta 1911 240(1, v lil. okraju t. ta 1?M»7 — (»60 glasov, leta 1911
—	1006. v IV. okraju leta 1907 — 485 glasov, leta 1911 — 1074. v o-kolici leta 1907 — 4496 glasov. I.
j 1911 5020. Skupaj torej je dobil slovenski kandidat leta 1907 — s 166 glasov, leta 1911 — I0.66S. V primeri z odstotki vseh odda -riili glasov dobil je slovenski kandidat v mestu samem v I. okraju leta 1907 — 15.75 odstotkov, leta 1911 — 17.91 odstotkov, v II. okr. leta 1!M)7 22.30 odstotkov, leta 1911 — 24.84 odstotkov, v III. o-kraju leta 1907 — 10.58 odstot -kov. leta 1911 — 13.85 odstotkov, v IV. okraju leta 1907 — 1T..47 odstotkov, leta 1911 — 23.51 odstotkov. — pri ožji volit vi je dobil slovenski kandidat 3107 gla -sov. To so samo slovenski glasovi. Ako računamo ta prirastek tudi za druge kraje, znašali bi vsi slovenski glasovi v mestu samem 7307 glasov. Ako štejemo, da pri ; de na vsakih šest ljudi po en oddan glas. pridemo do zaključka.: da prebiva v sainem tržaškem me-! stu 43.842 Slovencev, ki nimajo | niti ene slovenske šole — niti, ljudske, ne. V tržaški okolici j«-; imel socialni demokrat leta 1907 j
—	1469 glasov, 1. 1911 pa 2121 Klasov; laški kandidat leta 19071 694 glasov, leta 1911 pa 1484 gla-j sov. Socialni demokratje so torej i napredovali v okolici za 652 gla ! sov. Italijani za 790, Slovenci pa; za 524 glasov.
RAZNOTEROSTI.
Ljudjko štetje v Švici. Iz Ber-*na poročajo o rezultatu ljudskega
U	^ ifMBil
a




mmmm

- , -mm 7
»•n t ).* " #v* • S'	t-
- v- - « ; . r.-V . 5 -i? -a


4 <
4 4 4 4 4 4
i
! <
13
!
< 4
►


- -
5	-7« ::!•.. . ..
k»r je za povedal Sara Firegun svojim ljudem, naj ju ne usmrtijo, ker ju je hotel imeti živa. in tudi vam je bilo mnogo na tem ležeče, da dobite Sanderja živega v pest. Jaz pa nisem imel easa; v taboru nisem inogel ostati in sem odjezdi! že drugi dan s svojimi ljudmi naprej Do danes še nisem izvedel, kaj ste napravili z njima, ker sta p.i zaslužila kazen, sem ju pustil umreti pri napadu. To je bil konec, s katerim je bil lahko vsak zadovoljen, in tudi upam, da mi gentle-meni odpustijo to prostost!"
Pripeljal je Treskova k mizi, kjer so ga vsi gostje prisrčno pozdravili. Seveda so hoteli sedaj izvedeti, kakšna kazen je doletela Sanderja. Agent je bil izmed v,seli n/tjt;ado vidnejši in je silil v Treskova. nai usfreže spfosni želji'navzočih.
"Ali." je vprašal, "je mogoče uradna tajnost, k; ij se je zgodilo PO mojem odhodu od/^^f^-^ijunovega taborišča?"
"Xe," je odgovoiVl Treskov. "Lahko in rad va u vse povem."
"Torej začnite! Saj vidite, kako vsi nestrpno pričakujeino^ da izvemo, kaj se je zgodilo nadalje. Torej Sanders in jetrier s^a IpiJa vjeta in pripeljana v 'tabor*. Zjutraj sem odjezdil. Kaj se r zgodilo potem?"
"t e vam hočem to povedati, moram še prej nekaj pripomniti. Xajprej to. da Sanders in Lefrier nista bila edina, ki sta odšla smrti; še enemu njegovih ljudij se je posrečilo pobegniti, ne da bi o tem , kaj vedeli; izvedeli pa smo to kmalu, in sicer v našo škodo. Na begu je naletel na četo mladih Ogelala Indijancev, ki so odjezdili na svojo roko vojnikom nasproti, da bi se jim nudila kaka priložnost, se odlikovati; sin padlega glavarja jih je vodil. Ko so prišli na bojišče, so razvideli iz sledi, kaj se je zgodilo in jezdili naprej po njej, da maščujejo svoje vojnike. Pri tem je naletel belec k njim. Bil je tako prebrisan lopov, da se mu je posrečilo najti traperjev Hide-spot."
"Hide-spot i Gotovo menite 'tabor', kamor smo'takrat prišli!"
"Ne. Hide-spot je bil drugje, in še boljše skrivališče. 'Tabor' je bil takorekoč zunanji fort Hide-spota, ki je bil veliko bolj zavarovan in kamor so tudi spravili ujetnika, ko ste se od nas ločili. Hide spot je imel dva vhoda in izhoda, namreč navadnega, katerega so poznali vsi člani družbe, in še enega, katerega je našel Sam Firegun, in ki je bil do tedaj tajen. In ravno ta tajni vhod je izvohal belec in ga izdal mladim Ogelalajom, kar je položaj popolnoma izpreme-n-ilo. Povedati vam hočem, zakaj, gospoda.
Z drugo pripombo menim, da smo napravili s Sanderjein še veliko boljši lov, kako* smo mislili. Bili smo mnenja, da smo ujeli od policije že tako dolgo brezuspešno iskanega tatu in goljufa ; toda bil i c več. mnogo več. kakor to."
"Kaj pa. Mr. Treskow ' Ali mogoče morilec?" ... "Se več!"
"Še več? Slabšega človeka kakor morilca vendar ni!"
"Hm! Ali je kdo že čul od vas o neki 'Miss Admiral*?"
"Miss Admiral? Miss Admiral? Miss Admiral?" je vzkliknilo več za mizo sedečih oseb. "Seveda, seveda! Kdo ne bi že slišal o tej ženski, ki je bila hudič v človeški podobi!"
1	fir Vellknznloya vin« lr» ij^nnj«. "9s«	U
I JHl rtfaffr Tvia^ija Grill j|
□	^^BB^^n^	Prod*,a brit	po..............7«t g«uvn	W
M	^D^^^^^^HR Črno vino po............R
W	vH^^^H^^P^	Dmt.iik 4 galone u. . ................fll >X>
O	Brinjevec 12 steklenic m.............. |I2.U0	Gj
^^HH	{»ndčekj .»............ «16.00
ri	Za obilno nnročbo priporoča	O
|	iT	MARIJA GRILU i
J,	e>i. Clair Ave., IN. E., r Cl»v« «nd, O R
QLA8 ^»A, ^	WBpf (f
TsUMvilcaa dne 1%. irfKU Miv itOKOrg>or 1 ran■ aprila 1909 v drfavl P«nn*.
i-.	" Mdeiem v CooemaugK Pr-
u* - t
tf	GLAVNI URADNIKI:
§ FrvdMdntk: H1HAEL ROVANSEK, R. F. D. No. 1. Coneraatifh. Pa. Podpredsednik: OEOROE KOB, 524 Broad St.. Johnstown. Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, I. Box 228, Corn-matiRh, Pa. Potno*n) tajnik: JOSIP SVOBODA. R. P. D. I, Bo* 122. Con«mau*h. Pa. Blagajnik: PRANK SEOA. I.. Box 23R. Con«m»ugh. Pa. Focnotnl blagajnik: IVAN BRliZOVEC. P. O. Bo* $. Con*roau*h, Pa.
V
'	NADZORNIKI:
« JAKOB KOCJAI.. predsednik nadzornega odbora. Box 608, Conemaugh, Pa. Jft FRANK PERKO. nadzornik. L Boi 101, CnnemAUfh. Pa r ANTON 8TRAŽISAR. nadxornik. Box B1I, Conemaugh. Pa.
POROTNIKI:
ALOJZIJ BAVDEK, prc-dsortnik porotnemu odbora. Box 1 Dunlo Pa 141HAEI. KUIVKC. porotnik. Box 324. Primero. Colo IVAN O L. A VIC, porotnik, P. O. Box 32J. Conemaugh, l*a. '
t
.	VRHOVNI ZDRAVNIK:
A. K. BRAL LI EH, Grove St.. Conetnaugh, Pa.
Cenjena druStva. oxiroma njih uradniki, *o uljudno proflenl, poilljatl denar akrgvhntt na blagajnika In nikogar drugega, vse dopis« po na slavnega tajnika.
V slu vaju. da npaxljo društveni tajniki pri mesernih poročilih, alf sploh > kJfrMbodt V poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma na- ' aaaaljo na urad glavnaga tajnika, da se v prihodnje popravi.
■	_ OniStveno glasilo j« "OLAS NARODA"
OED SUREHAND.;
POTNI ROMAN. SPISAL KAKOL MAY.	\
Poslovenil ra " G. N. " B. P. L. _	-o--
druga kinjioa.
9. ■ .	.....
(Dalje.) . r	TRETJE POGLAVJE.
S	Morski ropar.
w	.. .
lo. senores. je pripomnil mehikanski advokat,, "je bila povest o grofu de Rodriganda. Kaj se je potem zgodilo s tem imenitnim gospodom, je postranska reč. Moj namen je bil le dokazati, da! je Indijanec čestokrat mnogo boljši človek, kakor pa belec. Glavarja j Apačev in Miztekov sta to dokazala. In kadar se sliši govoriti o j Winm-touu in njegovi izredni dobrosrčnosti Jer plemenitosti, in o mnogih bledolienikih. katerim je to dokazal, je človeku skoraj žal, da nima mesto bele rdeče kože.. Sicer je pri epizodi s Sam Firegu-jiovo trapersko družbo teklo veliko krvi. kakor smo prej slišali: tega pa ni mogel preprečiti, ker so bile razmere take. nasprotniki pa tako nevarni ljudje, da dopusti ji vost nc bi bila na mestu. Samo to Obžalujem, da je dohitela Sanderja v poštenem boju tako nagla smrt: zaslužil je vrv. mesto noža."
Sedaj je zaklicala mati Thick od točilue mize: "Saj jo je dobil!" "Kaj? Kako? Vrv?" "Da."
Saj je bilo vendar govorjeno o tem. da ga je zabodel krmar!" "lo je r»-s. <lentlemaii. ki je pripovedoval to povest, se ni točno držal resničnih dejstev. Sanders ni bil zaboden in tudi Jean Lefrier ni bil usmrčen: prizanesli so jima iu ju ujeli.*' "Ali je res. seiior?"
Mrhikanee se je obrnil s tem vprašanjem na nekdanjega indijanskega agenta, v katerega obrazu se je pokazal izraz zadrege, od jfovoril je :
"Um! Kakor s«- vzame! Pravzaprav j«- mrtev, kakor sem povedal ill danes res več ne živi; tml«. hm ! mati Thick, kako pa pridete do trditve, da Sanders takrat ni bil zaboden?**
Ker vem in sieer popolnoma natančno. ' je odgovorila go-Milniearka. ki s»- za dana na miga vanja ni hotela zmeniti. "'(M ko<?H pa?" "Od ilianUli je bil zraven." ' **s«j sem^ptipli ja/.:"
■'Da; toda pent letna n. od katerega sem to izvedela, je pozneje še veliko, veliko doživel s Sanderjein."
"Res? Kat«-r»-*rH pa pravzaprav menite?" "Pol
ieaja Treskov a." "Alf! -Ta j* pozneje prišel z njim skupuj?" "l»a. « e mi |>a linnet.- verjeti, pa njega vprašajte!" "Saj hi ga. ee bi bil tukaj." . "Tain je!" "Kje ■*"
Obrnite s.- in si ocr],.jt*- gentleinana. ki ,v»di za vami pri zadnji mizi! Opazili ga š»- niste, k.-r j. prej *ed»d v drugi sobi.*'
Agent a*' je obrni!. K»» j.- ugledal gospoda, ki mi tako zanimiv, je poškilil, še! k njemu mu (»oiiudil obe roki in vzkliknil :
"Mr. Treskov, resnično, Mr. Treskov! Od onega «asa je preteklo /e nekaj let. to.la kljub temu sem vas takoj spoznal. Kako vese-!je? Kaj vas je pa privedlo v J.-ffersnn City T"
Zadnje čase sem bil večkrat tukaj, in sem se vedno vstavil pri inattri Thick."
"Po trgovskih opravkih?"
" Hiu! Kupčija pravzaprav ni. s čemur se bavim." je odgovoril Kineje.
"Potem nist»- tnkaj radi kupčije, ampak po uradnih poslih?" "Da.**
'*Tortj sle še vedno detektiv?" "Da."
"Ali hočete mogo<;e vjeti katen-ga izmed nas?" To ne. ker sem prepričan, da nahajajo tukaj samo gentle-1 meni. katerim se ni treba bati jiolieij,.. Sedaj stanujem že nekaj dni pii »nameri Thick, in win prej sedel v sobi. katerih vrata so bila ! samo priprta: tako win čul povesti, katere ste tukaj pripovedovali. I Ko ste Začeli govoritio Sam Firegunu. Pitt Holbersu iu Diek Ha-meidullu. me seveda ni več vzdržalo notri, iu zato sem prišel sem." "Ali ste me spoznali?" "Takoj!",-. .
"1'mevno! Seveda je hi!o od mene jifeiunno vprašanje, če ste me spoznali, ko ste vendar detektiv. Izredno w veselim, da vas zo- i pet vidim in wdaj bodete pač tako dobri, da w vsedete k naši mizi; gentlemeni vas poznajo iz moje pripovesti. da vas torej ni treba j predstavljati. Tot!a vaša navzočnost mi je prekrižala račun!"
"Kako to?"	.
"Ker sem pustil umreti Sanderja in Jean Letrierja. ko sta ven-j dar ostala pri življenju."
"To je seteda prostost pripovedovalca, ki w ne strinja z re*
nico.
"Prostost, prostost, to je prava bewda. Človek si vzame pro-stost. govoriti proti resnici, da s*- doseže večji umetniški ^e.yi^k |mi dober, zadovoljiv zaključek. Zadnje je bilo pri meni. Sander in L(l:icr takrat res nista bila umorjena, ampak sta prišla v ujetništvo.
|	SE VERO V A ZDRAVILA SO PRILJUBLJENA, KER SO ZANESLJIVA.
! Poletna težava, Lakoto
j ^
4	kolera, driska, griža, krči in šci-
{	panje v črevesju	trpeti sredi obilnosti. To morajo
I	ljudje s slabo prebavo.
^ napadajo otroke iu odrasle v tej letni dn-
^ bi. Ta obolenja utegnejo [»ostati resna.	S,;isti »»»aj" j^i i" kar jedo, jim
ako se napadi ne preženejo s tem. da se	,,c,a težavo v želodcu, ker ne morejo pre-
uživa	baviti. Tega no bo. ako uživate
Severovo	Sewov
zdravilo zoper kolero in drisko.	jelodčni gf8nCec
Večja stekleuica 50c.
Manjša stekleniea 25e. En dolar-steklenica. ____
Severova zdravila so na prodaj v lekarn ah in trgovinah z leki skoro »vsepovsod. Nikdar ne sprejmite nobenega drugega leka, če se vam ponuja namesto pristnih
Severovih zdravil.
_____ ——---
Ne morejo prenesti. I Tresoče se roke,
Vaše obisti nc morejo prenesti	..........„
vednega napora, kateremu so	nemir. razdrazljivost, nespečnost,
podvržene, ne da bi oslabele.	8° ^e^atcn sna-
ki bolnih, onemoglih živcev.
Okrepiti jih morate, kajti krepke obisti	tj-.- , . . poinenjajo zdravo
telo. Oboje dosežete	zdravilo, eegar vsak popitek pomaga F
ako uživate	utesiu ^trupane živce m jih spet ozdra-
' ■	i .i .v viti-.Uživajte
Severovo	; Severov
?dravilo za obisti in jetra.	N e r v o t o n.
Velika steklenica $1.00.	, ,
Manjša steklenica 50c.	En doIar stekIemcu"
Po zanesljiv zdravniški svet pilite na naš zdravniški oddelek.	\
C0MPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIOUE.
(Francoska parobrodna družba.
Direktna črta do Havre, Pariza, ^vice, Inornosta it« l^juoliane.
i^icMprcH pnrnlkl moi
•LA PROVENCF" .*LA SAVOIE" "LA LORRMNE" "i.K TOUR NINE
na dn fittki	na dn viiaka	n« Hva «-4iaka	di df.TliiUt
.... »
'jK*
Ms / / \ /I/jy 3 pyp^^^^^^A/JU^^aOn^jL \
PoAtni parnlk.1 «OI
RRKTAGNE" "LA GA5COGNE" -CHICAGO' n» dra vijaka.
(ilavna zjcencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St.. Cfccttbruafti Baildiaf
t*arutki cdplajejo od sedaj naprej vedno cb četrtkik n pristaetiZa iter. 57 hcrtb River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 Nnrtk Ihrvr, N. T,
•LA SAVO LE 13. julija 11)11 *LA SAV01E	3. avg! 1911.
•LA LORRAINE 20. julija 1911. *LA PROVENCE 10. avg 1911. •LA TOI RAINE 27. julija 1911.*LA LORKA1NE 17. avg. 1911.
fLOTRti V liflll
Parnik FLORIDE odpluje s pomola št. 84 dne 22. julija ob 4. popol. Parnik CAROL4NE odpluje s pomola 84 5. avg. ob 3. uri popoldne Parnik VI R< i I NI A odpluje s pomola 84 12. avg. ob 3. uri popoldne. Parnik NIAGARA odpluje s pomola 84 19. avg. ob 3. uri popoldne.
Piriiki z itezdoJiizuRioriil lna|t p« Iti vijaka.
SLOVIiNCl IN SLOVENKE NA-KOCAJTE SE NA "GLAS NARODA T\ NA-lVKlMl IN NA.TCENhU^ISI.OVRN.S-KJ DNEVNIKI
.org erg »g
RED STAR LINE.
Plovltb« m«d Nww Yorkom In Antwnrpom^
Redna tedenska zve£a potom poštnih parnikov z briopafiiki na dva vijaka.
LAPLAND '^A	KROONLAND
FINLAND	VADtKLAND
12.185 ton -^ffi^^nSOTgg^ 12.018 toa
K ratkft'in ivlnbna pot sa potnike}v Avstrijo, na (»ifmko, 8lov«mako, Hrvatsko in Oallci}o, kajti na«d Antwerpnm in imwnnvaninri dpi«lami je dvolna dlr«fctea te
!*xniSka
Tosabno s«* K« nkrhl sa ndohnoflt potnum meHkrovja. Trejli razred onetoll •
malih kabin ta 2, 4, B in 8 potnikn«	---
Ka nadaljne iufnnmarii«, cniif m vnine Iintkn obrniti tm t« na-
RRO STAR LINE.
N*. • Broadway	130« "F" Str**«. N. W."	20S MCDmm A..
.NEW YORK	WASHINGTON. D. C.	«ONNmEC^ANn
MSui«Stnw(.	Zl» St. CWU. StT.at,	ll«C.*r.
BOSTON. MASS.	NEW ORLEANS. CA.	s AN n»ANcfecO^A» •
709 2nd Ari..	»0-9« Oaarbom SlrM	1*1 W W "j, . r*
SEATTLE. WASH. . CHICAGO. ILL.	MMNEAPOLCLMInt .
1319 Walabt Str.at.	. NO Locm Stm«.	T1 Mr j lu.l3l.. l_
PHtLADELPHov PA. ST. LOUW. MO.	JONT^EALOU?
r	»	.	,	• . - .	-
Avstro* Amerikanska črta
| prej® bratje Cosulich I
Xaipripravnejsa in najcemjsa parobrodna črta ^ Slovence tn Hrvate
Novi parnik na dva vijaka "M«m» Washington".	»
Segulerna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rekt*
Cene voznih listov iz New Yorka za IIL raznd M
LKaiA............................................ 935-00
V III OjnKtaj uaVMau. UO«i uui^ w
'i n» dva vijaka IniajoiT^a	LJUBI*! A N K..................................... 35 CO
iifttii brv»j»v:	ttttiCK. .......................................... {,5QC
.. » iiUi^.,	i.A II ha	iAUKhb.-,.......................................36 2^
'/ArtTHiiA WAttiummn	KAK1,OVI A.................................: 36.2fi
A kti MNTlXi A	Martka WMklnftoa itui |I.M ni
II UAZKBD do
»M 'KAN I A.	TB8TA ali BKKM	..................169.00 do 6 ..W
PHELPS BKto. & tu„ 'Aeena 2 Washing St, Nevr Yrarfc
i	•	'	-	■" -• V
_ •__
PO/Qw RO.UKIl
^^^^^^^^^^^^^^^^^ kmnl brki" pop^l-" f*—iv IUji.huiUi. a y rokah nomb hi i »> rizli'ah v a (inoh l—D..lnon,« oxiravint.1liiria.WWma . '•r»«u»iee. tf-lii- nune iu • zebli no «« rondncwp« : •f M ranfo. Da i" In rn.ni. a jamčim c SM0 Milt* 1 po ~nifc talrion pniljrn u«b)jr,
.f.sKtM* VAHCIC. » ••	M.	CLEVUANI) f*
1S^MMftO