the oldest and most. popular slovenian newspaper in united states oe america. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. »najstarejši. in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah ameriških, ŠTEV. (No.) 16. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 23. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 23, 1926. LETNIK XXXV. PO CELI ROMUNIJI SO SNEŽNI ZAMETI, NAJBOLJ SO PRIZADETI ONI, KI SO PRIŠLI OB SVOJA DOMOV-JA PO POVOD NJI.— KRALJ FERDINAND ZAHTEVA OD PARLAMENTA, DA SE DA ZAUPNICA BRATIA-NOVI VLADI. • Dunaj, Avstrija. — Semkaj Prišlo alarmirano poročilo o strašnih snežnih zametih, ki divjajo po celi Romuniji. Železniški promet je domalega Po celi državi ustavljen; brzojavna zveza pretrgana. Najbolj prizadeti so oni,, ki so zgu-svoja domovja pri zadnji Poplavi. Veliko je družin z ma-inii otroci, ki nimajo stanovala in ne hrane. Beda je velika, Pomoč nujna. Politični vihar, kar se tiče Princa Karla, se je polegel. Ta je pa le tišina pred vihar-•1em>' kajti na političnem obzorji se zbirajo oblaki, ki znajo ' Bratianovi vladi bolj ne-vai'ni kakor vsi snežni zameti. Poročilo pravi, da kralj Fer- DURKINOVA IZPOVED. Durkina so pripeljali v Chicago; na postaji je čakala velikanska množica; vsakdo si je prizadeval dobiti vsaj en pogled na drznega bandita. Chicago, 111. — Kakor je bilo včeraj poročano, Martin Durkin, morilec policistov, je bil v St. Louisu prijet. Agent, ki ga je prijel, je porabil zvijačo in s hitrostjo rok se poslu-žil prijema, katerega se uče policisti, a tudi ni neznan ljudem Durkinovega kalibra. S tem prijemom ga je spravil na tla in ga prisilil, da je priznal, da je on Durkin. Sprva je rekel, da je njegovo ime Valentino, a ko mu detektiv privije trdnejše' dinand ne dovoli, da bi še na-1 desnico, je zavpil, naj mu ni-aalje obstala vlada Bratiana,1 kar ne zlomi roke, pri kateri dokler ji ne da parlament za-1 priliki je tudi priznal, da je on Durkin. Durkin je priznal, da je u-moril zveznega agenta Shana- upnico. To pomeni, da ni izključeno, da bi brata Bratianu, diktatorja romunske države, ne ______________ odletela; kajti gen. Averescu liana in se izgovarja, da ga je. •le pričel z gibanjem med polje-J umoril zato, ker je mislil, da 0 ci> s katerimi se namerava ga je hotel napasti in oropati.' Polastiti vlade. j Ko je bil aretiran, je bil v j Romunija ima toraj dovolj ?pfmst.vu sv°ie mlade žene/ V2r<*ov, da brani potom cenJ katero je poročil sele 4. decern-, ZUre> da bi ne prišlo v svet, kaj! bf,a 19.2f- Bila sta toraj na ze-eodi v notranjosti države. Pa' ^tvanjskem potovanju katero ^udi sedanja vlada ne trpi, daj ^žalostno _ končalo 1 romunski državljani bili po-1 T*f/ad? z?n" dvom.a 12 Co™ell» Uceni o razmerah, ki se gode' I1" oc.e le koy*ct ^menom Sul- ■ hvan in je mislil, da je hci dobro poročena,, ker se je Durkin izdajal za prodajalca bondov | z velikim premoženjem, pod imenom Mr. Conley. Po ostalem svetu, zato tudi za-P'er>jujejo inozemske liste in Pustijo, da bi jih čitali Ro-m»nci. vsi potniki, ki pridejo Preko! meje v Romunijo, jih za Postavljeni organi preiščejo jim odvzamejo tuje liste. — , ako postopajo tudi Mažari, ev se bojijo, da bi navadno Glede aretacije pravi Durkin, da je prišlo tako nepričakovano, prijet je bil tako trdo, da si ni mogel prav nič poma- [judstvo ne zvedlo, kaj govori, fati; Pripoznal je da, ko bi 0!51roma piše ostali svet o njih.,imel P»llko Ppsluziti se svojih _ __i revolverjev, bi se ne bil podal. HOLANDSKEM SO TUDI NJ'egova mlada žena je prizna- 01*ganizirali fašiste. Amsterdam, I-Iolandsko. — la, da ji je bilo znano, ko ga je poročila, da je on Durkin in Od f "ui«"u»iv«i —'obdolžen umora policista. 1 , , aJ* poročajo, da so Ho-1 Ko je prišel Durkin s svojim fa*. organizirali dvoje vrst spremstvom uklenjen v Chica-zeilf?^" Eni se imenuJe-i° nizo- go, ga je na postaji že čakala in d "0railSe" nacionalisti, njegova mati in sestre. Treno-?uarUgi so se formirali v Haa- tek mu je bilo dovoljeno — ob-&ast'p°kroviteljstvom bivših jokana mati in umora obdolže-ni^ov. Člani slednje orga-'ni sin sta si bila v naročju, skd ClJ'.e bodo imeli SVOJ'e vo;,'a" I Durkin bo storil s pomočjo PravT3'6 in bodo Vsaki žas pri" sv°Jih najbližjih vse, kar bo Pom kjer bo treba njihove niogoče, da ne bo prišel na ve-jj ' *": šala. Radi tega bo apeliral na obl t* državo se zbirajo temni pravdnika Clarence Darrowa, meaki» kajti dežela je že dva kateri je rešil vešal milijoner-kar6-Ca brez vlade in sicer od" ska morilca Loeba in Leopolda, nastala kabinetna kriza, ki sta na brutalen način urno- ?gUA POMAGA MORNAR- V LEDENEM OBJEMU. |RADI KOŠČKA PAPIRJA — RkMoskva, Rusija. - Sovjet-I DVA PACIJENTA MRTVA. > vlada je preskrbela, da se Los Angeles, Cal. — Dvema j,- 'narjem, ki so v finskem za-'pacijentoma je bila v General . 11 s svojimi parniki zajeti od bolnišnici predpisana gotova rila Robert Franka. -o- parniki zajeti, ne godi slabo. S hrano jih predpisana gotova količina omotilnega sredstva. Kemist je zdravilo natehtal natanko po določilu zdravnika. Hi, jiha*ajo zadostno in tudi mraz ne nadleguje. Ledo- M lad «nie ae je spremenilo in led polno in sta oba bolnika radi e tajj vsi parniki °.c Lenin je precej napredo- Pomotoma pa je položil pod '*»?• .Zato- ako se Fahrenheit stopinje hoče spremeniti v Celsius, se mo- TEMPERATURE. Koliko stopinj temperature kaže termometer ? Navadni ra najprej odbiti 32 od števila Fahrenheit stopinj in potem deliti ostanek skozi 1.8 (oziro- Ijudje se sicer malo zanimajo, ma odbiti 32, deliti skozi 9 in za to — dokler je vreme ugod- 'pomnožiti s 5). Ravnotako, ako no. Ali čim hud mraz pritisne naj spremenimo Celsius stopi-in vse prezebava, tedaj je za- nje v Fahrenheit, treba najprej res malo ljudi, ki bi se ne za-J pomnožiti s 1.8 in potem prište-nimali za muhe toplomera in ti 32 (oziroma deliti skozi 5, prelistali časopisov, da najde-j pomnožiti z 9 in prišteti 32). jo, koliko stopinj mraza je Na tak način bomo n. pr. našli, ravnokar bilo in kako vreme temperatura) odgovarja 35 C., je pričakovati. Ista stvar je po ali da 5 F. (prav nič nenava-leti v dnevih pasje vročine. Kar den mraz) odgovarja —15 C. se pa tiče temperature naše kr- 15 stopinj Celsius pod ničlo), vi, se morda le teoretično za- j Nekaj primerov si čitatelj nimamo za isto, dokler smo.morda lahko zapomni: voda zdravi. Ali ko zbolimo in se kri na višini morske gladine zavre Kitajski položaj. ka." Pa naše sestre niso okrasile le kipa, ampak vsi trije al- Pred dobrimi tremi tedni so šle po svetu vesti, ki so naznanjale katastrofalni konec generala Cangtsolina, gospodarja Mandžurije in glavnega tekmeca med generali, ki se bojujejo za oblast v Kitajski. Ta katastrofa je nastopila, ko se je pod-poveljnik Cangtsolinov, general Kuosunglin, izneveril svojemu šefu in prešel na stran njegovih nasprotnikov. Ker je povedel s seboj znaten del mandžurske armade, je postal Cangtsolinov položaj nenadoma silno kočljiv, zakaj Kuosunglin ni le odpadel od svojega šefa in prestopil v tabor Fengjuhsianga gospodarja! tari.i s0 blIi Praznično olepšani. Pekinga in glavnega tekmeca mogočnega Mandžurca, marvečI altar je bil ves v samih se je takoj obrnil s svojimi četami na Cangtsolina, ga seveda | belih cveticah. Tridnevnica se popolnoma presenetil s svojo izdajo, da se je moral naglo u- J'_e P^e'a v nedeljo zvečer. Naš makniti na sever. Že so brzojavi sporočali svetu popoln polom Cangtsolina, navajajoč že njegovo namero, da kapitulira; že je moral prepustiti zavratnemu sovražniku svojo prestolico Mukden in bežati še dalje na sever. Kuosunglin je postajal gospodar Mandžurije. Tedaj pa se je nenadoma, takorekoč preko noči obrnilo kolo bojne sreče. Cangtsolin se je izkazal sijajnega stratega; zvabil je nasprotnika za Mukden, tam pa nenadoma navalil nanj s strašno silo, s tako izredno veAemenco, da ga ni le popol- nekake notranje harmonije, ni. Nad kipom je bil baldahin sti. Gotovo, ljudi je bilo silno duševnega odmora in razvedri- iz rdečega svilnatega blaga, ob veliko, a pobožnost sama se je^a Vreme se nas je usmililo, kipu se je vil venec samih rde- vršila bolj priprosto. En gospod prizaneslo nam je z dežjem in čih rož, okrog kipa na vse stra- je govoril in po govoru je šel snegom in nam privoščilo skozi ni so bile bele lilije in druge be- drugi gospod pred kip sv. Te- megi0 vsaj toliko solnca da le cvetice. Z lilijami in cvetica- režije ,zmolil njene litanije, na- je ma]0 osušilo luže in blato in mi smo okrasili kip zato, ker to pa je sledil blagoslov. odprlo poti v Tivoli, na Rožnik, se sv. Terezija v njenih litani- Ob 7. zveččr so naši zvonarji na posavje in v ostalo okolico! jah naziva: lilija nedolžnosti in začeli pritrkavati in so ljudi va- ;Xisoči so zapustili mesto* dija-v navadnem ljudskem govorje- bili v cerkev cele pol ure. Ob ^; so odhiteli v domače kraje, nju slišimo pa besede "Little pol 8. so prišla dekletca belo ^a pregjVe božično noč v krogu Flower," po naše: "Mala Cvet- napravljena v cerkev. Vsaka je Svojcev, pod rodnim, čeprav če- držala v rokah lepo rdečo ro- sto skromnim kmečkim ali de-žo. Nato je g. Pavel Podbregar : iavskim krovom. Dom je dom, navdušeno govoril o sv. Tere-jpa naj bo ge tako ubog. ziji kot redovnici in je h koncu Petdesetletnico svojega roj-pozival zbrane, naj posnemajo stva so praznovali dne 21. de-njene čednosti. Potem je P. Kazimir v novzočnosti še treh drugih gospodov slovesno blagoslovil kip sv. Terezije, za tem je sledil slovesen blagoslov rož. Cerkveni možje so jih razdelili med vernike, vsak je dobil eno za spomin. za nas predmet moreče skrbi. ob 52.8 C. ali 127 F.; normalna temperatura krvi zdravega človeka je 36.7 C. ali 98 F.; vzor- dobri Kosmač^v oče in naša prijatelja Anton in Jože Kre-mesec so s pritrkavanjem vabili ljudi v cerkev. Ob pol 8. je bila cerkev že polna častilcev in občudovalcev sv. Terezije. Cela vrsta ministrantov je šla pred duhovščino. Celebrant ta večer je bil P. komisar Hugo, za dijakona John Miklavčič in ro). mrazih v noma porazil, marveč popolnoma uničil njegovo vojsko. Po- subdijakon je bil P. Leo. Za drobnosti o bitki še ni veliko, a videti je, da je naval Cangtsoli-nove konjenice popolnoma zmedel nasprotnika in da je del Kuo-sunglinovih čet zapustil svojega poveljnika ter prešel k Cangu. Poraz je bil tako popoln, da se je Kuosunglin moral preobleči v kulija, da bi ušel, a so ga Cangtsolinovi konjeniki vendarle vjeli. Zagrizenost kitajskih notranjih bojev odseva iz usode, ki je zadela vjetega Kuosunglina. Postavili so ga pred vojno sodišče trer ga obsodili kot izdajalca na smrt in ga ustrelili še isti dan ob deseti zvečer. Prav tako so ustrelili tudi njegovo ženo; vojaki pa so po izvršeni justifikaciji odrezali obema glavo ter ju nosili več ur, nataknjeni na drogove po mukdenskih ulicah. Strašna usoda premaganega generala, ki se je še pravkar smatral za gospodarja situacije v Mandžuriji, priča o strahotni podivjanosti kitajskih notranjih borb. S to zmago pa seveda nikako še ni razčiščen notranji položaj v Kini. Nasprotno, gotovo je, da se je še bolj kompliciral. Zakaj istočasno, ko je Cangtsolin zmagal tpri Mukdenu, so Fengjuhsiangove bojne sile premagale generala Ličinglina, ppdpoveljnika Cangtsolinovega, ga vrgle iz Tientsina ter prisilile na umik proti Šantungu. Potemtakem je še povsem negotovo, kako bo mogel Cangtsolin izrabiti svojo mukdensko zmago. Hkrati se komplicira situacija v drugem oziru. Japonci so bili ob času Cangtsolinove nesreče v naglici poslali čete v Mandžurijo, da držijo tamkajšnjo železnico, ki se nahaja od 1. 1906. v japonski okupaciji in jo čuvajo pred bojujočimi se strankama Sedaj pa trdijo kitajski nacijonalisti, da so japonske čete j direktno pomagale Cangtsofinu proti nasprotnikom in so odlo- j čile njegovo zmago; in že se prirejajo velike manifestacije po kitajskih mestih proti Japoncem, njihovemu vmešavanju, ki pa ga Japonci zanikavajo. Na drugi strani se trdi, da sovjetski zastopniki pomagajo Fengjihsiangu. Tako je notranji položaj v Kini danes bolj kompliciran kakor poprej. H Rusko-turška pogodba. V Parizu sklenjena rusko-turška pogodba, ki sta jo podpisala Cičerin in turški zunanji minister Ruždi beg, je napravila na zapadno evropsko javnost zelo neugoden utis. Sklep te pogodbe je v ruskem smislu očividno odgovor na Locarno, v tur- slavnostnega govornika smo izbrali za vse tri dni g. Pavla Podbregarja. Najprvo smo vsi štirje duhovniki peli litanije sv. Terezije, na vsake tri klice je pa pel pevski zbor: Trosi, trosi, Cvetka Mala rožic milosti na nas! Prosi, Jezusa, naj vsliši naših prošenj silni glas! Po odpetih litanijah smo vsi vstali in stoje je pela vsa cerkev himno na čast sv. Tereziji: Terezinka, daj izprosi nam veselja božjega! Cvetje milosti nam trosi, cvetje s svetega Srca! Tvoja zvezda že obseva duše vse in vso zemljo ter skrivnost nam razodeva prvo bližnico v nebo. Male žrtve, tihe žrtve — k Jezusu najlažja pot! Praznih rok in duše mrtve nikdar ljubil ni Gospod. Cvetje milosti nam trosi, cvetje z božjega Srca, k Bogu naše žrtve nosi Terezinka — Rožica. Nekaj krasnega je bila procesija po cerkvi. Na čelu je bil križ, za njim so šli vsi ministranti, za temi je ena deklica nosila novo bandero sv. Terezije, dve deklici sta^ nosilko spremljale, njim je sledila cela vrsta deklic, za temi je bilo bandero presv. Rešnjega Telesa in za njim druga vrsta deklic. Nato so sledili duhovniki, ki so peli litanije sv. Terezije. V zvoniku je pa med tem slovesno zvonilo ter se je naselbini in našim rojakom naznanjalo, da je prišla v našo cerkev, v našo naselbino, v naše hiše velika Cudodelka, ki bo odslej bivalal med nami in nam delila rožic milosti. Po procesiji je bila zahvalna pesem1 in blagoslov. Poljubova-nje svetinj sv. Terezije je trpe- cembra trojčki Neža Kresnik, soproga nadsprevodnika v pokoju, Antonija Dernovšek, po-sestnica v Hrastniku in Miha Koritnik v Podkraju pri Hrastniku. Cerkveni rop pri Semiču. Dne 20. decembra so neznani malopridneži vlomili v cerkev sv. Roka. Prišli so skozi zamreženo okno ter odnesli kelih, pate-no in nekaj drugih predmetov. Orožniki so po tridnevnem zasledovanju aretirali storilce in jih oddali oblastim. Tudi oro- Tekom nedavnega mrzlega vala smo čitali o "zero wether")' .. , ,..„_„ ~ •u j ,-u j - i i no milo podnebje je 15.3 C. ali v mnogih delih dežele; neko' n , . _ _ , A/r. ... 60 F.; voda zmrzne ob 0 C. ali mesto v Minnesoti je zabelezilo , . ,.„ , OA , . . j .v, , ;32 F.; 0 F. odgovaria približno celo 30 stopinj pod mclo (ze- , ' _ ,, , . , /w i- + j- , V, —17.8 C. (t. j. 17.8 Ce sius pod Citali smo tudi o hudih t . v. J , , „ mnogih delih Evropej"!Clp)j ^fo °bf ~4° s temperaturami daleč pod ah C; ob/ej točki pod "ničli." Mnogi so gotovo pri-1™*0 fa obe. les*T T spodobili ta mraz z našim "ze- i P+° ^ opisu Fahrenheitove-ro" vremenom in ubogi Evro-fa toplomera je na mestu par pejci so se jim smilili. Toda|befd ° Podnebju Združenih "zero" v kontinentalni Evropi | držav Vsled ogromnega obse- in "zero" v Združenih državah te *ezele f PodnebJ.e sef" in na Angleškem niti od daleč da razjlcno> ail v večjem de-. • , , . i v, lu dežele imamo v povprecno- ni ista stvar. Angleško govore-, , , .' * če dežele namreč rabijo drugo stl zmerno P^nebje. V sp os-toplomersko lestvico kot ostali .nem ,pa ,je lsto Podvrzeno hit-svet - in sicer takozvani Fah-i"* 111 skrajnim spremembam, renheitov toplomer. |Zacasm P°->avi trajne vročine I in oziroma mraza (takozvani Termometer ali toplomer je vroči in mrzli valovi) so zna- bil iznajden od slavnega Italijana Galileo ob koncu 1. 1592. Nemed Fahrenheit je veliko iz- čilni najbolj ob atlantski obali in v veliki notranji ravnini. V ! notranjosti dežele imamo vro- popolnil to iznajdbo in je leta (ča poletja in mrzle zime z moč-1714 izgotovil toplomer v oni ,nimi vetrovi. Na skrajnem ju-obliki, ki še danes nosi njegovo jgu je poletna vročina jako ve-ime. Za porazdelitev lestvice ^ika, ali zimsko podnebje je (scale) poslužil se je treh stalnih točk. Najprej je vzel mešanico ledene vode in amonija- v V1. . . 'i'*-" in aiuuiiij pane predmete so našli m sicer , , , , , . . ~ , kove soli, vtaknil toplomer približno pol ure ' kopane v gozdu. približno pol ure od Semiča za-'."" . , », , . . . , , v. ,________________, .isto in točko, ki jo je zabelezi 3o živo srebro v zaprti cevi Tujski promet v letu 1925. ^ toplomera, je označil kot "ze-v Sloveniji je slabši od prej-jio" (ničlo). Drugo točko je snega leta. Vzrok temu je dobil stem, da je pomešal led splošna draginja, slabo vreme, z vodo; to točko je zval "32 predvsem pa konkurenca kopa-jstopinj" ali ledišče (freezing lišč in pa popusti na železnicah point). Svojo tretjo točko, top-za njih poset. Slovenija teh po- lotcj krvi, je našel s tem, da je pustov ni deležna. Največ go- ] položil toplomer v usta zdrave-stov je imel Bled in sicer 6180. ga človeka. Potem je razdaljo Za Bled pa to število še vedno med točko, ko se led staja (32 ni veliko. |stopinj) in točko, ko voda za- Slomškova proslava. Tudi v vre (212 stopinj) porazdelil v rojstnem kraju našega Slom- 180 stopinj. To je Fahrenheito- jlo dolgo časa, med tem so pa ška na Ponikvi so proslavili va lestviba, ki se še vedno rabi zopet peli zvonovi in sporočali ;1251etnico njegovega rojstva, j v Združenih državah in v vseh veselo novico naši okolici. Sv. Terezija pa je bila obdana od njenih častilcev in nebroj lučic ji je gorelo v njeno čast. Da pa ostane v spomin ta ve- zi ličastna slovesnost, so dekleta J v načrtu električne zadruge, ki Marijine družbe v cerkveni naj bi se osnovale na ptujskem dvorani prodajale ljudem raz- 'polju. Dobivale bi silo iz trans-ne spominke sv. Terezije. Že formatorja na Bregu. Sedaj so naši rojaki imeli v svo- Dr. Korošec je priredil shode jih hišah podobe ali kipe sv.1 v Medmurju, ki so bili vsi sijaj-Terezije; kdor pa še ni imel,'no obiskani. Gotovo je, da je si je v teh dneh preskrbel lep govornika slišalo nad 5000 spomin na Malo Cvetko. j ljudi. Radičevcem se ni posre-Kako je prišla sv. Terezija v, čilo, da bi shode razbili. Stoletnica Janeza Wolfa. Dne Slavnost se je vršila v šoli na,angleško govorečih deželah Ponikvi. V Ptuju je umrl enoletni sinček trgovca Cvikla. — Elektrifikacijo ptujske okolice imajo Pesem za pete htanive je zlo-, v ... , , , „ ■ • r> . naso naselbino, boni poročal pa I P. Kazimir, himno, pa P. A-1 1 leksander v Lemontu. Obe pesmi smo prevzeli tudi v knjižico: Devetdnevnica v čast Mali Cvetki — sv. Tereziji. v dopisu : To in ono. Rev. John Miklavčič. -O- škem smislu pa odgovor na ženevsko rešitev mosulskega vpra- I potrjene 17. maja 1925. Zato je pa po končani pobožnosti P. Ilugo dal polju bo vati te sveti- sanja. Pesimisti vidijo v tej pogodbi celo klice za ustanovitev Zveze azijatskih narodov. Na vsak način pa je pariška pogodba javna demonstracija proti ženevski Zvezj narodov. Sovjetska Rusija in Turčija sta po tej pogodbi obvezani, 'da ne sodelujeta v nobeni diplomatski kombinaciji, ki bi bila naperjena proti enj ali drugi pogodbeni stranki. Zveza narodov more sicer obstojati tudi brez Rusije in Turčije, toda vseeno ni v interesu Zveze narodov, oziroma v interesu univerzalnosti, ki mora biti "primum agens" Zveze narodov, ako dve državi, od katerih je ena velesila, druga pa razpolaga z veliko vojaško silo, Chicago, 111. V naši naselbini je zadnje Po himni je bil blagoslov z dni zelo živahno. Vsi, stari in Najsvetejšim. Za to veliko slav-! mladi, žene in dekleta, možje nost smo dobili prave relikvije in fantje, vsi, prav vsi se zelo sv. Terezije s pismom iz Rima 'živahno pripravljajo za prihodnjo nedeljo. Eden druzega hočejo "bitati," ker vstvk bi rad dobil prvi "prize," ski ga ima nje. Da je bilo prvi večer veli- (pripravljenega naše žensko ga, ker je poljubovanje trpelo KSKJ., za svojo maškeradno cele pol ure. veselico, ki jo priredi to nede- Okrog kipa so se pa drenjali j I jo. Ja, pa to ni nobeden špas, irilo na maške- 26. decembra je minulo sto let, kar se je rodil v Leskovcu pri Krškem poznejši znameniti sli- šen se sedaj rabi, ničla (0) o-kar in učitelj naše mlajše ge-1 značuje točko, ko voda zmrz-neracije, Janez Wolf. [ne, in 100 ono, ko zavre. To je Radio-naprava v Celjskem ' lestvica, ki se rabi v največjem domu v Celju. Podjetni restav-jdelu dežel, zlasti v kontinental-rater v omenjeni restavraciji, j ni Evropi, kakor tudi na znan-g. Ii. Tome je inštaliral v svojstvenem polju po vsem svetu, jem lokalu radio-napravo. Pri , V kontinentalni Evropi govori-vsaki mizi v restavraciji visita mo zato o tolikih in tolikili sto-dve slušali in posetniki lahko pinjah Celsius (skrajšano C.) komodno sedeč pri mizi poslu- ali o tolikih centigradih. ko ljudi, sklepate lahko iz te- [društvo Marije Pomagaj št. 78 šajo najrazličnejše koncerte in j Reaumur ima isto ledišče ka- opere širom vsega sveta. j kor Celsius ,ali vrelišče je 80. Petdesetletnico vseučiliškega/Fa toplomerska lestvica se se-profesorja dr. Ivan Prijatelja; daj le red koma rabi razun de-je jubilant obhajal v krogu loma v nekaterih deželah. blago z mnogim deževjem. Najbolj enakomerno podnebje je ob pacifični obali. Srednja letna temperatura v Združenih drža,ya& (t^j. povprečna temperatura med najvišjimi in najnižjimi točkami, zabeležinimi po vsej deželi) znaša 53 stopinj Fahrenheit. Ako vzamemo v poštev le najmrzlejši mesec, januar, i'1 najgorkejši, julij, nam srednja temperatura v teh mesecih poda precej značilno sliko o zimah in poletjih v nekaterih a-meriških mestih, ki so v pogledu podnebja več ali manj značilna za dotični del dežele. Zanimivo je tudi navesti nekatere rekorde mraza ali vročine v do-tičnih mestih, t. j. največji i mraz in največjo vročino kedaj Zato tukaj govorimo o tolikih; zabeleženo v dotičnem kraju-in tolikih stopinjah (degrees) Srednja temperatura v mestu Fahrenheit, ali skrajšano "F."! New York je 31 v januarju in Fahrenheitov toplomer je sicer, 74 v juliju, ali najnižji rekord, starinski ali po mnenju neka-(ki je bil dosedaj zabeležen, je terih je najbolj primeren v(—13 F. (13 stopinj Fahrenheit vsakdanjem življenju, vsaj v pod ničlo) in najvišji 102. Bos-zmernih podnebjih, ker je ma-'ton je v splošnem nekoliko lokdaj treba rabiti manjšaj mrzlejši in Philadelphia neko-(—), s katerimi se označujejo liko gorkejša. Chicago ima stopinje pod ničlo. I srednjo temperaturo 25 v ja- Za Fahrenheitom so bile iz- nuarju in 74 v jtiliju, skrajni umljene mnoge druge lestvice, rekordi pa so —23 in 103. Še ali le dve sta se ohranili — večji ekstremi so bili zabeleže-Reaumur in Celsius (ali centi-'ni v mestu St. Paul, Minn.,—41 grad). in 104. Ilelen^, Mont., ima sle- V Celsius toplomeru, kakr- deče 1 rekorde: —12 in 103, Denver pa —29 in 105. ljudje in vsak je želel prižgati [dobiti prvo dari eno svečico in ura je bila 10, radni veselici tegi enostavnega ra- tega društva, ker svojih dragih dne 23. decern- ^ S pomočjo ko so zadnji šli iz cerkve. vsakokrat je bilo toliko lepih; bra. Dr. Prijatelj je bil rojen čuija je lahko najti, koliko Cel-Drugi dan, v pondeljek, sojinask ,da so sodniki imeli zelo 23. decembra 1875 na Vinicahjsius stopinj odgovarja Fahren- Kakšen bo Kako enakomerno je podnebje ob pacifični obali v vseh letnih časih, je razvidno iz tega, da srednja temperatura mesta San Francisco znaša 50 v januarju in 58 v juliju, dasi so tam že zabeležili take extreme, kot 29 nad ničlo in 10t-New Orleans ima srednjo temperaturo 51 v januarju in 82 v juliju; skrajni rekordi so 7 i" 102 stopinj. lzrtied 18 poglavitnih mest V Združenih državah ima Bif-marek, glavno mesto države North Dakota, najnižjo temperaturo v januarju, namreč 8 F« nad ničlo, ali termometer }c tam zabeležil že tak najnižji lavno demonstritata proti nji. ^■■■■i ^■^■■■■■l j prvi že prišli v cerkev kmalu težki posel izbrati najlepšo jpri Sodražici. Književno delojheit stopinjam in narobe. Vsa-vpltv ru.sko-turške pogodbe na razvoj mosulske-' po 6. uri zato, da so si zagoto- mod lepimi. Posebno letos, pra- dr. Iv. Prijatelja vzbuja radi.ka poedina Fahrenheit stopinja, rekord kot —15 F. ga vprašanja, bo pokazala šele bodočnost. Zdi se, da Turčija ni vili sedež. Do začetka pobož- vijo, bo tako ogromna udelež- svoje obširnosti strmenje in je je enaka petim devetinkam ene ničlo) 1.1x110 na.. Ion jena vojnim pustolovščinam. V Ženevi so pač pre- nosti ob pol 8. so ljudje klečali jba, da se bojijo, da bo prostor- skoro nepregledno. Vse svoje] Celsius stopinje, ali z drugimi Phoenix, Ariz., ki ima srednjo i.iio lacunah z možnostjo, da more priti Turčija v sfero sov jet- 'pred sv. Terezijo in jo prosili na nova šolska dvorana prema-1 znanstvene sile je ohranil vzgo-, besedami, ena Celsius stopinja te ske diplomacij " ' 1 1 1 • «- • 1. (45 ppf Najgorkejše mesto 'hoenix, Ariz. a- . • , 1- - B - ----------------------- -------—,- t-------------------,------------ ----------.impernturo v juliju od 90 sto- le. < jcenn je dosegel pač cenen uspeh, ki ga bo pomoči. Ta večer je bil cele- ia .Kako pa tudi ne. ker vsak'ji svojih slušateljev in učencev,je 1.8-krat večja od Fahrenheit] pinj in čigar rekord glede vro-znala sovjetska vlada izrabiti v notranji in zunanji politiki. brant P. Kazimir. Levita sta bi- ihoče letos videti to krdelo brh- lin svojemu duhovitemu peresu, stopinje. Celsius pa pomenjal čine je 119 stopinj, f t xX + i Lb Ženski Svet VZGOJA, Boječnost in nerodnost.. Posebne pobude, opore in prizanesljiv osti potrebuje plahi in boječi otrok. Saj bi sam od sebe prav nič ne zmogel, vedno bi stal v ozadju, ker bi si ne upal med druge. Takemu otroku beseda priznanja ali pohvale prav posebno dobro dene. Opogumi ga namreč za marsikatero delo, za katero doslej ni čutil dovolj zmožnosti in moči. Ko pa iz priznanja ali Pohvale dozna, da tudi on kaj zna in zmore. Boječi otrok je navadno tudi neroden in si ne zna zlepa pomagati. Z nagajanjem in zasmehovanjem, ki ga Je za svojo nerodnost navadno deležen, pa postane še nerod- prizadevanjem. Duševni mir je potreben za doječo mater. Idealno bi bilo, da ne bi mati imela nikakih skrbi in da ne bi opravljala ni-kakega dela, ki provzročuje u-trujenost. Mati naj zavživa polno svoje običajne hrane. -Tekom štiriindvajsetih ur ona bi morala popiti najmanj dva kvarta (litra) tekočine. Ob vročem vremenu se ta količina more povečati. Preveč jesti pa ni umestno niti potrebno. Skoraj edina bolezen, ki materi prepoveduje dojenje svo jega deteta, je tuberkuloza. Bledost, nervoznost, utrujenost in bolečina na hrbtu niso zadostni vzroki za dojenje, ali v takih slučajih je umestno, da še mati posvetuje z zdravni- na mizo; okrog nadevaj peče-,žlice soli, 2 žlici ruma (za o-nega krompirja, posebej v kus) in malo fino stolčenega skledici pa jabolčen ali jajčen muškatovega cveta, če ga mo-hren. igoče dobiti. Vse dobro zmešaj, Sesekana pečenka. — Kupi prav dobro vtepi in pokrij, da dva funta pljučne pečenke ali vzhaja. Potem deni testo na de-lepe govedine; potegni kožo z sko, potreseno z moko, ga rahlo nje, mast pa pusti; sesekaj jo zvaljaj pol prsta debelo in iz-ali zmelji; zreži za pest slani-)kroži iz njega s kozarcem krone na kocke, oribaj kos kruha, ^ fe. Na sredo krofa deni malo toliko kolikor sta veliki dve marelične ali kake druge go-žemlji in potem nariban kruh ste marmelade in deni nanj namoči Vi vodi. Razgrej 2 unče drugi krof. Okrog pritisni rahlo presnega masla ali masti, deni s prsti, da se krofa sprimeta.— vanj dobro zrezane čebule in Zdaj jih izkroži še z manjšim zelenega peteršilj a ter ozeti obodcem ali kozarcem1, ter jih nariban kruh in 4 žlice smeta- položi dva prsta narazen na nejši. Je pa tudi brez srca, kdor kom. se pase nad otrokovo zmešnjavo, ki jo povzroči tako zasme- Umestno je, da se materi kolikor mogoče olajša dojenje in hovanje, zasramovanje ali ce-'da se" ji nudi prilika za odpo-1° zmerjanje. Pomisliti je tre-',a> da tako ravnanje ne škoduje le otrokovi samoosvojitvi, za katero je stremiti pri vzgo-Jl> nego tudi slabo vpliva na razvoj njegovega čuta za čast. Boječega otroka (je treba Pridno vaditi občevanja najprej z domačimi in znanimi, Potem tudi s tujci. Pri tem mu ■le Primerno pomagati preko Vseh neprilik. Ako je tak boječ °trok tudi šele malo nadarjen, Je treba še prav posebno z vso ljubeznijo njegove malenkostne uspehe vpoštevati. Saj se je zanje tako zelo trudil. Tako Priznanje otroka dvigne iz nje- gove boječnosti in plahosti. — Vedno karanje ali zasmehovanje ali celo zmerjanje pa ubi-•le otroku še tisto trohico pogu-ma, ki jo je imej. Trajno ner- zamenjavati dojenje s kravjim Sanje zagreni otroku najlepšij mlekom, tako da dojenje z ma- čitek. Dete naj doji vsake tri ali štiri ure, kakor pač dete zahteva. Dognalo se je, da je primerno in udobno, 4da mati doji dete v sledečih presledkih tekom 24. ur: ob 6. in 9. zjutraj, opoldne, potem ob 3., 6., 9. ali 10. zvečer. Kasneje se lahko opusti to zadnje dojenje. Ako želi še zmanjšati dojenje, tedaj naj mati doji vsake štiri ure, namreč ob 6. in 10. zjutraj, ob 2., 6. in 10. zvečer. V odmorih pa naj mati daje detetu shlajene zavrele vode, posebno v poletnih dneh. Pravilno je, da se dete odvadi od dojenja po prvem letu. Boljše je oddojiti dete poleti kot v spomladi. V vsakem slučaju pa naj se dete ne oddoji takoj, marveč treba postopoma ne; ko se skuha, odstavi, deni v skledo, zmešaj in še primešaj 1 jajce, mešane dišave, li-monove lupinice, precejen sok ene majhne limone, zrezano slanino in meso; to osoli, dodaj pol žlice moke in dobro mešaj. Potresi desko z moko, deni to na njo tako, da narediš obliko štruce; potem' jo za 4 prste na debelo raztlači. Deni v kozo na zrezke (šnite) zrezane slanine in malo masti, deni mesno štru-co notri, polij po vrhu z vročo mastjo ali maslom ter peci počasi pol ure, medtem večkrat odlij, pa zopet polij in pazi, da se ti ne pripali. Ko je lepo rumena, jo deni na desko, prere-ži podolgem ,potem počez na prst debele koščke. Mast odlij in prilij mesto nje malo juhe; to, precedi na zrezano in na krožniku naloženo meso; okrog pa nadevaj pečenega krompirja, krompirjeve klobasice ali pa polento. --o-- prtič, potresen z moko. Pokrij jih s prtičem in deni na topel, toda ne vroč prostor, da vzhajajo; dobro je, če na pol vzhajane obrneš, da tem lepše vzhaja še spodnja stran. Medtem deni v kožico masti, še bolje, če vzameš polovico masti in polovico masla; ko je raztopljena, je ne sme biti več, kakor dva prsta visoko. Ko je dobro le počasi in polagoma odmrzne. Trdo meso od stare živali, zlasti govedina, dela gospodinji velike preglavice, ker cela družina tarna nad njim. Praktične gospodinje so tudi za to našle pomoč. Meso postane mehko, ako prilijemo tedaj, ko se začne peniti juha v loncu, t. j. še preden zavre, nekoliko žganja ali ruma. (Pravijo za 5 do 6 funtov mesa je dosti ena žlica.) Vsako še tako trdo meso se mehko skuha in nima prav nič okusa po prilitem žganju. Volnene rokavice je treba zelo previdno prati, ker rade uskočijo. To je mnogo odvisno od vode in njene topline. Navadno peremo rokavice v vroči vodi, izpiramo jih pa v mrzli, in to' je napačno. Voda za izpi- KNJIGE KI S DOBE V KNJIGARNI AMER. SLOVENCA. POVESTI IN ROMANI. Avstrijska ekspedicaja.....45 Arsene Lupin.................... 1.00 Beli rojaki ......................65 Bele noči..........................50 Bilke . . .............................30 Barvaste črepinje . .........35 Bitka pri Visu...................45 Boj s prirodo ..................$ .30 Cerkvica na Skali, ali plačilo sveta...........................25 Cesar Maks in Mehika.....25 Četrtek, povest .................75 Črna smrt .........................75 Deteljica Janeza Ciglar.. .75 Don Kišot iz la Manhe.....50 PECIVO. vroča, jo odstavi in ko se nekoliko ohladi, deni vanjo že (ko obesiš rokavice na primerno ! vzhajane krofe, pa tako, da je topel prostor, da se polagoma zgornja stran krofa najprej v masti. Ne deni jih preveč naenkrat, ker se potem ne cvrejo lepo. Ko jih deneš v kožico, jih pokrij za nekaj časa, in ko so spodaj bledorumeni, jih obrni, a sedaj ne pokrivaj več. Ko so še na tej strani rumeni, jih po-beri z žičasto zajemalko in deni na cedilnik, da se odtečejo. Potem jih položi na pivnik, nato na lično zložen, na krožnik položen prtič, potresi z vanili-jevim sladkorjem' ter še tople daj na mizo. --o- ran je naj bo prav tako topla/ Dve Sliki, Ksaver Meško.. .50 kakor ona za pranje. Obesiti jej Edip na Kolonu ...............20 treba rokavice tako, da se vo-j Fabijola, povest iz rim- da ne zateka v prste, ampak da; skih časov.......................45 so prsti zgoraj in se tako hitre-1 Furij, De Amicis novela .. .75 je posuše. Najpripravnejše je,J Genovefa..........................40 če prste prišiješ na trak in ta-j Gladiatorji zgodovinski suse. • Odi je v Amcr. Slovencu ni kaj prav, povejte uredništvu, da sc v prihodnje zboljša. AKO pa list Amcr. Slovcncc Vam ugaja in se dopade, povejte to svojim prijateljem in znancem in nagovorite jih, da se na list naroče! The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne de-name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. =r Za prav® udobnost se p jslužite Rapid Transit Lines 1 vaiii treba gledali na * ^ uro vsakih i>ar minut, če se vozite na "L." Ako vstopite ob gotovem času na vlak, ste lahko brez skrbi, da boste pri-šli iia zaželjciio mesto o pravem času. Bodisi k delu, domu k večerji ali na zabave ob večerih, "I." vas pripelje povsod udobno in varno. Izplača se vam, da storite par korakov do "L" postaje. Po-služite se ugodne prilike eenc vožnje in kupite tedenski li-ket za neomejeno vožnjo po "L" železnici. Potujete kakor daleč in kamor hočete celi teden za $1.25 Kupite tedenski listek, po- služi se ga tudi lahko vaša družina. Le zračunajte koliko boste na vožnji prihranili. Chicag.0 - Evanston - Niles Center Pass $2.00 na vseh "L" postajah. CHICAGO RAPID TRANSIT * M T + m ROJAKOM V WAOKEGAN-NORTH CHICAGO Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo obleko "Cooper's Underwear," srajce za praznike in za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino. Pridite in; prepričajte se, da je pri nas dobro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje. Se priporočam v naklonjenost FRANK OPEKA TRGOVINA Z 502—10th ST., MEŠANIM BLAGOM WAUKEGAN, ILL. * * * * ¥ * * * ri — Dva brata................ 5. zv. Sosedov sin — Sin kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma ........-...... 6. zv. Doktor Zober — Tugomer ......................... 8. zv. Ivan Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka — Šest parov klobas — Po tobaku smrdiš — Ženitev iz nevošč-Ijivosti — Andreja Pajka spomini starega Sloven- i ca . ............................... Jaromil ...........................30 Jan Marija Plojhar ........ 1.50 Kazaki ........................... 1.00 Kobzar............................... 1.00 Svetobor .......................60 Sisto E. Šesto ...................30 Krištof Kolumb...............60 Krivec ...........................50 Kraljica mučenica, vez... 1.00 Kratka povest o Antikristu ...................................30 Ljudska knjižica, 3. in 4. zvezek ......................>... 1.00 Jernač zmagovač in Med Plazovi......................... 1.00 2. zv. Darovana .............50 3. zv. Jernač Zmagovač .35 4. zv. Malo življenje.....65 6. zv. Gozdarjev sin.....30 7. zv. Prihajač ...............60 9. zv. Kako sem se jaz likal I. zvez......................50 10. zv. Kako sem se jaz likal II. zv..........................60 11. zv. Kako sem se jaz likal III. zv......................50 14. zv. Ljubljanske slike.. .75 15. zv. Juan Miseria.........50 Mimo ciljev.......................50 Moje življenje .................70 Miklova Zala ...................45 Na krvavih poljanah...... 1.50 Na negotovih potih...........30 Narod, ki izumira ...........25 Naše življenje, Ksaver Meško ........................!... .75 Naša leta Pugelj.......... 1.00 Nihilist, povest .................40 Obiski, Cankar ................ 1.2& Odiseja ......................*.....45 Oglednica, Fr. Zakrajšek .35 Ob tihih večerih, Meško vezana .......................... 1.00 Poslednji dnevi Pompejov 1.00 Perpetua ali afrikanski mučenci........................50 Pravljice Iztoka ...............75 Pripovesti o Petru velikem .75 Paberki iz Roza.................25 Peter Pavel, glavar...........35 Po strani klobuk...............75 Pravljice, Wilde .*............. Patria, povest iz irske junaške dobe ...................... Podobe iz sanj ................ Pod Svobodnim salncem Finžgar, I. in II. zv......... Pol litra vipavca ........ Povesti in slike, Ksaver Meško ...............................45 Pripovedke, Hubad...........35 Pravljice Utva in Mira.....50 Različno blago, Slomšek 1.25 Rablji, vez .......................75 Sosedov sin .......-..............30 Skrivnost najdenke...........35 Spake, vez....................... 1.00 Sorodstvo. Povest .............45 Tri povesti grof Tolstega .40 Tik za fronto ................ .80 Tatič, Bevk .......................75 Taras Buljba povest.........75 Trenotki oddiha ...............40 Tunel.............................. 1.25 V Libijski puščavi.............20 Vera ................................75 V petih letih okrog sveta. 1.00 V tujih službah.................95 Valerija, ali zmagoslavni izhod iz katakomb.......... 1.00 Viljem Hauffove pravljice ...................................45 Vzori in boji.................... 1.50 Zbrani spisi Josip Pagli- aruzzi, Krilan...................75 Zbrani spisi Jos. Kostanje vec .............................30 Zabavna knjižica: Ks. Meško ...........................90 Zlata Vas ........................45 Znamenje štirih .............35 Zgodovinske anekdote I. in II. z v........................75 Zmisel smrti .....................75 Zabavna Knjižica XXIV. zvezek .............1.............75 Zločin v Orsivalu .............75 Zadnji dnevi v Ogleju.....85 Zgodba o nevidnem človeku ..............................50 Zgodbe zdravnika Muz- nika ..............................55 Za milijoni .......................75 t> & POUČNE KNJIGE. Abecednik .........................45 Abditus-Idejni predhodniki današnjega socija-lizma in komunizma....? .75 Angleščina brez učitelja .35 Besednjak, angleško - slovenski, Dr. F. J. Kern .... 5.00 Besednjak angleški — Webster mali 25c. vel. 1.15 Breskev in marelica.........40 Domači zdravnik, župnika Kneippa ...................... 1.50 1.50 .10 .10 3.00 1.25 .75 •75 .75 1.50 Domači vrt ............... Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja .......... Gradjanski katekizem .... Grško - Slovenski slovar A. Dokler trd. vez....... Gospodarska geografija Higijena na kmetih ...... Hitri računar v Din vel. V dolarski .................. Hrvatska čitanka .......... Italijanščina za Slovence 1.00 Iv^ko si ohranimo ljubo zdravje 1. II. III. zv..........50 Kateheze za prvence.......35 Katekizem slov. - angl. .. .45 Knjiga o lepem vedenju.. 1.25 Knjiga uradnih vlog.........45 Knjigovodstvo..................25 Kratka Katehetika ........ Kratka zgodovina slovenskega slovstva...... Kubična računica .......... Ljubavna in snubil, pisma Mladeničem, prevz. škof Jeglič .......................... Mlekarstvo ..................... 1.00 Nasveti za hišo in dom, trdo vez........................ Naše gobe.................... Nemščina brez učitelja I. zvezek .......................... .20 .. 1.00 ... .75 .35 .40 1.00 1.50 .45 Naročilu je pridjati potrebno svoto v Money Ordru, bančnem čeku, ali v znamkah. Poštninaf je v cenah že všteta. Vsa narciila pošljite na: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. AM&RiKANSKI SLOVIM IC ff KRIZEV POT % AA. ROMAN ČEŠKEGA DUHOVNIKA. AA PREVEDEL VOJTEH HY BASEK. Tu na tej revni šumavski zemlji —« pa vendar na svoji — bi bil oral in sejal, bil bi močan in zdrav,.srečen, preprost, neveden. Vsi ti roji misli, te muke duše, ki vedno misli in opazuje, vse to bi bilo ostalo potlačeno pod pragom zavesti, čez ta prag bi bil stopal miren, neveden kakor drugi; imel bi lastno gorko družinsko ognjišče — umrl bi sredi med svojimi; in kako bo sedaj ? — Zagledal se je zopet v mater, ki je kakor omlačen snopek sklonjena sedela nad šivanjem pri oknu — uničil je vse, uničil sebe. — "O, kmet bi moral biti," je kriknilo nekaj v njem; prebudil se je v njem kmet, vonj razorane zemlje je puhnil vanj in kmet-ska kri njegovih prednikov, njihova moč, ljubezen do rodne grude se je oglasila v njem. — "Ali je napačno ravnal moj oče, — Ali sem zgrešil poklic?" se je vprašal in črv nezadovoljnosti ga je grizel, da se je ves tresel. "A, greh je, biti nezadovoljen s svojim stanom," je vzdihnil težko. . . "Toda en goldinar, samo en goldinar za vse to!" — pa nevihta se je že polegla, zastonj ga je že dražila skušnjava. . . "Greh je, greh, zavidati drugim, srečo, biti nezadovoljen — nemara mi bo tudi to zadostovalo — morda bo forint dovolj — saj več pa ne bova zajedla vsak dan," — je krotil v sebi pregrešne misli in njegove suhe ustnice tanke kot dva lističa, šepetale molitev. Pred dušo mu je stopila svetiljka iz semeniškega hodnika — Kristus. . . Vstal je in vzel z mize tanko knjižico "Križev pot". . . Premišljeval je križev pot: šel je s Kristusom po jeruzalemskih ulicah — ni bil povišan, marveč ponižan — tako je bral in ponavljal ti dve besedi o Kristusu; zveneli sta mu ljubko kakor pesem in godba. Šepetaje jih je izgovarjal. Igral se je z njima kakor z dvema sličnima žogama — metal jih je — lovil — premišljeval jih in se pomirjeval. Nevihta je srečno prešla. Minila je, se polegla, vzela s seboj iz njegove duše vse nizkotno in podlo, vso uma-zanost, vso zavist in nizkotnost. V tem premišljevanju je našel moč. Sedaj je bil srečen, da je tako reven in u-bog. "Tako sem Kristusu bolj podoben," si je radostno rekel, — "kakor če bi imel zlato mitro na glavi, v roki srebrno palico in bil o-blečen v svilnati purpur z vlečko, ki bi jo paž moral nositi za menoj. . . trnjevo krono na glavi — trs v roki — in telo nago, nago — ne oblečeno," — je sklepal roke pred križem in molil h Kristusu s srcem, polnim hvaležnosti. Ni zavidal, ni godrnjal, ampal trpel. Njegova duša je bila že žalostna do smrti — in te žalosti se ni mogel iznebiti. Nobena A'esela misel, nobena svetla nada se ni več porodila v njem' — le žalostne, težke skrbi za vsakdanji kruh so mu pretresale otožno dušo in beda je stala pred njim, pokala z dolgim bičem in gonila te jate tužnih misli po njegovi glavi. Bilo mu je vedno slabše in slabše. Niti rojstni kraj ni prinesel polajšanja, tem manj popolnega zdravja. V začetku se je zdelo, da sprememba zraka in radostno razpoloženje zadržuje pešanje moči; toda ko je zavladala huda gorska zima nad Kosovcem, ni mogel Jurij niti iz hišice iti in nekaj tednov je celo ležal. Edin njegov gost je bil zdravnik z domačim gospodom župnikom1. Preteklo je leto in moral bi plačati stanarino. . . zase in za mater — plačati jo revnim, dobrim ljudem, pri katerih sta našla zavetje; hotel je prihraniti plačo enega meseca, da jim plača. Deval je vestno te groše na stran, toda pozimi, ko so morali kupovati drva, gorko obleko, plačati zdravnika, je vse izdal. "Kje vzeti? Kje vzeti?" sta se posvetovala z materjo, ki je uprla svoj pogled na omaro, polno knjig. "Saj jih ne rabiš," je mirno rekla, toda be-.sede "knjig" ni izgovorila. Vedela je, kako so mu prirastle k srcu. Obrnil se je in ni odgovoril. Žalosten je hodil nekaj dni okrog. Ustavljal se je pri omari in potegnil zdaj ta, zdaj oni zvezek, ga odprl, obrisal prah in ga postavil na prejšnje mesto. Dolgo se je obotavljal. A slednjič je prišla vrsta tudi nanje. Jokal je, ko je eno celo polico izpraznil in poslal v antikvarijat, kakor bi prodajal, izdajal svoje najboljše tovariše. "Moram, moram," — se jim je opravičeval — "lakota me sili, lakota--" Potem se je že selil zaboj za zabojem. Najprej je prodal tiste, za katere se ni kaj menil, potem je prišla vrsta na tiste, katere je visoko cenil, in naposled so romale one, katere je ljubil. O, težko se je poslavljal od njih. To so bile knjige, ki si jih je že kot mlad dijak nakupil. Spominjal se je pri njih, kako je štedil, preden je imel goldinar in mogel teči h knji-gotržcu na mestnem trgu in kupiti si "Babico" — "Jarognjeva iz Hradka" — zvezek pesmi — kak prevod. . . Ve, da si nikdar ni kupil niti črešenj niti smotk — vsak krajcar je prihranil za knjige. In koliko je trpel zaradi njih, ko so ga doma karali, čemu kupuje toliko knjig in po nepotrebnem zapravlja denar. . . Sedaj je nemila usoda zadela tudi te, ljubljence njegovega srca — ki si jih je tako drago kupoval. Ugajale so mu v stari vezavi, s preprostim enostavnim tiskom, na navadnem papirju — drugačne, o, vse drugačne kakor se danes mečejo na književni trg —, bolj skromne, a! zato tem boljše — ljubil jih je, pa prodajal jih je. . . Srce se mu je krčilo. . Ostalo mu je še sv. pismo, brevir — in zlata knjižica "Hodi za Kristusom." Vse drugo je prodal z omarami vred. Kadar ga je kdo vprašal: "Kam ste pa dali svoje knjige — toliko krasnih knjig?" — jf sklenil roki in žalostno šepetal: "Pojedel sem jih, prijatelj, pojedel." Ničesar več ni bilo, kar bi mogel prodati, česar bi se še mogel iznebiti. Hvaležen je bil, če so prišli ljudje, da jim napiše pismo ali vsaj naslov na pismo sinu pri vojakih, in kadar so materi prinesli jajce, košček mehkega kruha, kapljico mleka, ko so pomolzli kozo. Hvaležen je bil, če so mu poslali iz župni-šča kak boljši prigrizek, par jabolk, steklenico vina. . . Hvaležen je bil za miloščino. . . ubogi pros-jak. "Jaz torej grem — sem že govorila z oskrbnikom — da vsaj za drva nekaj zaslužim," mu je rekla po kosilu mamica. Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST - ■vtem slovenskim društvom in org&nixacijkna, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —ca vsakovrstna tiskarska naročila. —Naročila (zdeljujemo lično, točno In hitro, —naie cen« so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte li —Naia ipecijaliteta so zlasti druitvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNOt Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILU Naročniki in prijatelji lista naj skrbe, da pride "Amer. Slo venec" v vsako slovensko hišo! CLEVELANDCAN JE 1 kadar potrebujete poffrebnilcs i« spomnite redno na prvi ikrrenslci pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Frimite za bližnji telefon ia po kličite: Randolph 1881 all 455«. REDKA SOGLASNOST. Vzemite katerokoli vprašanje — in našli boste ljudi, k bodo govorili v prilog in proti. Toda če vprašate ljudi na severu, jugu .vzhodu ali zapadu, katero želodčno zdravilo je najboljše po njihovem mnenju, slišali boste enotno mnenje: Trinerjevo zdravilno grenko vino! IZ SEVERA: "KITCHENER, ONT., 9. dec. Ne dolgo tega je Trinerjevo zdravilno grenko vino rešilo življenje neki gospej tukaj. A. Sykora." IZ JUGA: "SABRATON, W. VA., 15. dec. Družina, ki hoče ostati pri dobrem zdravju, ne more biti brez Trinerjevega zdravilno grenkega vina. Ohranilo mi je zdravje in življenje. J. Kadlecik." IZ VZHODA: — "PROVIDENCE, R. I., 7. dec. Trinerjevo zdravilno grenko vino je zelo učinkovito. Anth. Fitz." IZ ZAPADA: "ANACONDA, MONT., 17. dec. Trinerjevo zdravilno grenko vino l'e najboljše zdravilo in ga priporočam vsem svojim prijateljem. Frank Sasek." Vsa ta pisma so bila pisana v decembru, 1925. Poskusite tudi Trinerjev Liniment, Triner's Cough Sedative, Triper's Cold Tablets, — če vam ne more postreči vaš lekarnar ali trgovec, /pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. (Adv.) DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom m narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........Frank Videč Blagajnik .............. Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov in članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške; pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naše ve liko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru štvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bodf v kratkem eden izmed naj močnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi * Jožetu. 111. PISANO POLJE-: J. M. Trunk. ................'..-..■.A****.'.**.'............ .KXtf. Ali vam je ljubo vaše zdravje? , -■—— - ' THE BOSTON (Special, ma^ji°tev\™ših 'Zob. jM» imamo najboljšega specijalista za plošče v državi, ki dela v našem uradu. j Vsako delo jamčimo. Krona in \ umetno zobovje za polovično ; ceno.—Pridite in ne odlašajte. , Boston Dental Co. 3009 East 92nd Street So. Chicago, 111. Dani se, dani, celo v rdečih glavah se dani. Zopet nekaj teorije in prakse. Ruski komunisti, oziroma oni, ki za plotom komunizma delajo vreme, ali vlečejo za niti, so "pokomunizirali" tudi zunanjo trgovino. Ha, dobro, naj bi jo, ko bi le šlo! Pa noče iti in ne gre. Zelo se zvijajo, kakor vsak, ki mora "retirirati," kakor so se zvijali generali v vojni, ko so morali "rakati." Pri tem zvijanju niti ne manjka neke hudomušne strani. A. Yoblonovsky izjavlja v listu "Vozdroženje," da je najhujša zapreka za razmerje z zunanjim svetom monopol zunanje trgovine. Stvar ilustrira prav dramatično. Piše: "Recimo kak krojač v Moskvi potrebuje tucat gumb za obleko, ki jo izdeluje. V prejšnjih dneh bi bil poslal kratkomalo eno svojih deklet v bližnjo trgovi no, da jih tam kupi. Ampak zdaj je malokaj dobiti v trgovinah. Moskovski krojač bi mo ral kupiti gumbe v inozemstvu, in v to svrho bi bilo treba deset dozvolj, iti v deset soviet-skih pisarn in čakati do šest mesecev. Vrhutega, ko bi gumbi prišli skozi pisarno komisa- tisoč Slovencev .Župnije so tri. Ako računamo na te tri župnije do 4000 duš, je veliko. Kje je drugih 16,000? Z malimi izjemami spadajo v pesti Glasu Svobode, Prosvete in Proletar-ca. In od onih 4000 v župnijah? Kako je v Denverju in Pueblu mi ni znano. O Leadvillu, toraj o moji lastni župniji, je zapisal Proletarec, "da hodijo v cerkev (?), a zabavljajo čez farje." V čegavih pesteh so? V prete-čenem letu sta bile tu dve cerkveni poroki, a menda pet civilnih. Čegave pesti so mastne ? So naselbine, kjer je- na tisoče Slovencev, pa niti eden ni v far-ških pesteh, vsi so v svobodomiselnih, pa še govoričijo o "mastnih farških pesteh." Se-ve, če bi tudi le en sam bil v naših pesteh, bi vi, svobodomi-selci, ne imeli mii-u, ker bi tudi ta edini vas dregal v vašo nemirno vest. ifc :!: Zmote, zmote, pa so le Mole« kove. Pred nedavnim je g. Molele čutil potrebo popraviti moje —• Trunkove — zmote. Rekel sem mu: Thanks. V številki 296. Prosvete pravi v žarkometu: "Kaj pa je vera — to je kr- rijata za zunanjo trgovino, bi jščanstvo — drugega kakor ve se izkazalo, da so rdeči, ne zeleni, kakor naročeni, da so o-krogli mesto podolgasti, kakor zahtevano, in končno, da so že izven mode." lik kup zmot?" Ta trditev v obliki vprašanja je prišla, ko sem jaz pojasnil, kaj obsega pojm nezmotljivosti. G. Molek, Vi bi storili meni * «►> <♦> »> •:♦> <♦> •:♦> •:♦> <♦> m •:♦> •:♦> <♦> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> <«• gm Slovenci, ki se želite povrniti v domovino! Nudi se Vam v slovenski Štajerski krasno lesno-industrijsko podjetje v jako bogatem lesnem kraju brez konkurence, ki se proda radi smrti. Žaga s polnojarmenikom in pripadajoči«! posestvom s stanovanjsko hišo z več sobami, s katerim obratom se da brez posebnega znanja doseči čistega dobička najmanj Din. 1000 do Din 1500 dnevno. Cena nizka ob jako ugodnih plačilnih pogojih. Več pove: Oglasni feavod Kovačič, Maribor, Jugoslavija. :♦> •:«• •:♦> •:♦> •:♦> as- Najbolje in najceneje kupite vedno v slovenskem Dry Goods Štoru JOHN GOTTLIEB 1845 West 22nd St., Chicago, 111. - SLOVENSKI NOTAR - Izvršuje notarske posle točno, lično in po nizki ceni. Se Vam toplo priporoča. s. Ker piše tako pravcati ko- in vsem, ki še nekaj damo na munist, upajmo, da pride tudi vero, veliko uslugo, ko bi nam pretirani komunizem kmaliji iz mode, ako ni že, dasi komunisti to še malo sramežljivo zakrivajo. »•; ;t; ;!{ Čudo bi bilo, ko bi izostal, dasi je pozen. Namreč g. Molek v svojem "žarko"metu. Bržkone je Julius Hajdeman nekje zapisal, Glas Svobode je pokorno ponovil, iz raznih dopisov je regla blagovolili "kup zmot" naše vere tudi dokazati, dokazati, prosim, ker sama trditev, in naj to še tolikokrat ponavljate, zadostuje kvečemu pri vaših ljudeh, ki požirajo vse, kar jim servirate, a vsaj jaz hočem strikten dokaz, da se motim Za same trditve in nweao dam jaz toliko, kakor za lanskoletni sneg. Nabrusite res uma svetli meč, saj kramp usiljuje- lo, in g. Molek ne sme zaostati, meni- . S namreč, da "nihče na svetu ne ! K-l'e sem -iaz Jrdl1' 3eJ?la)' more povedati, kdaj je bil Krist ne etične nauke učil edinole rojen, in če je sploh kdaj bil .K™t, in se ne najdejo vsaj sle-f NAJBOLJ UDOBNE so danes električne stvari,, kot posode za gretje čaja, kave, mleka itd. — Kako udobno Je peglati z železom, katerega greje elektrika! Ali ga imate v vaši hiši? zato ker so praktični in u-dobni, so taki predmeti tudi najboljši darovi ob priliki godov, porok, zlasti pa za božične praznike. — Pridite in kupite darove za božične praznike pri nas! Fidelity Electric Co. 2049 West 22d Street, Chicago, HI. rojen." Sodi pač po svojem kopitu. Kakšno je to kopito ? Pravi : "Niti ena stotisočinka se ne zmeni, da je to (meni Božič) starodavni praznik solnčnega obrata ... ko je zopet začel rasti dan, katerega je krščanstvo sprejelo in naredilo za rojstni dan Krista." Da se za obrat nihče ne zmeni, je umevno, in obžalujem, ako je socialistu radi tega hudo pri srcu, a da je krščanstvo dan obrata kratkomalo naredilo za rojstni dan Krista, to je Molekovo kopito. Po tem kopitu naredi tudi on, da bržkone Krist sploh ni bil rojen, kakor on pač zna delati svoj žarkomet. Pa pravijo njegovi bratci, da krščanstva ne napadajo, ko ga kratkomalo zoper vso zgodovino taje. In pri tem govorijo o hinavcih v drugih vrstah! >5« * 'It Mastne pesti slovenskih farjev. Glas Svobode emfatično poudarja, da dela že skoraj 25 let za svobodno misel med Slovenci in je že na tisoče Slovencev iztrgal "iz mastnih pesti slovenskih farjev." Poglejmo malo te mastne pesti. Ali jih vzame v materielnem pomenu? Z izjemo morda par slučajev v večjih naselbinah, bodo urednikove pesti v tednu bolj mastne, kakor farjeve v mesecu, taka bo razlika v plači. Pa recimo, da jih vzame v prenešenem pomenu, mastne radi vpliva. Tudi pri tem utegnejo biti njegove svobodomiselne pesti bolj mastne. Saj se hvali, da je "iztrgal tisoče." Vsaj jaz bi se ne mogel pohvaliti niti z jednim, vsaj ne vedo-ma, da bi ga bil iztrgal iz njegovih pesti. Vzemimo razmere v državi Colorado. Tu živi morda do 20 dovi teh naukov tudi pri drugih ? Krist jih je učil z božjo avtoriteto in jim' s svojim naukom tudi postavil podlago. Ako so jih učili tudi drugi, kar tudi jaz dobro vem, imate tem manj opravičen razlog ,da imenujete krščansko moralo gnilo. Tudi drugi so našli resnico v ti morali, Vi pa najdete v nji —• gnilobo. Kdo se moti, Hamura-bi, Budha, Zoroaster ali čika-ški Molek? Tudi smernice, ki jih nam podajajo deset božjih zapovedi, so kot nravni nauk zapisane v vesti in srcu vsakemu človeku, dasi bo g. Molek težko znal povedati, odkod so prišle v vest, pa bi bil kdo tako "kun-'šten" in si upal trditi ,da Bog deset zapovedi ni dal, ker s o zapisane že v vesti vsakega človeka ? Jaz in tisočeri z menoj bi se motili, samo g. Molek pa se ne moti, a z dokazi o naših zmotah pa noče na dan. Trunk je govoril, pravi, tudi Molek je govoril, prav mogočno govoril, a dokazal ni prav ničesar. ReS bedak bi bil jaz in z menoj drugi, ko bi verovali v nezmotljivost posameznika, toraj Mole-ka, ali kake organizacije, morda one, ki jo g. Molek zastopa* in verovali na samo prazno —• besedičenje. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA/* LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naro' čila premoga, katerega pripiC Ijam na dom. Prevažam poh«' štve ob času selitev in vse kaf spada v to stroko. Pokličite me po telefonu!, 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. ' Phone: Roosevelt 8221. v