Petaina platana v gotovini. Posamezna številka Din i'—. tTKV. 193. V LJUBLJANI, pondeljek, 30. avgusta 1926. LETO UL «*,->**jtgssaeMmmammanaBmmaammgamamacmBmmmamamtssMtiaaaa9uewa<0ft->->szs&mt>.».<>..*** .. —-■-■-■—,—r, ,T m a,, r n i, n~_rn --------wa—■ Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—. Hsodvisen političen iist. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. e UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Slovenstvo. *<* za Slovenstvo je danes v polnem tekjt: njega i/Jd ni dvomljiv, kakor ni dvo»ijiva° zmaga narave nikjer, kurijo-'/e* M je povod tega boja. Vsakdo ve d*rus, da ni bil odločen razpad Avstrije v svetovni vojni, ampak v trenutku, ko so se eavedli narodi Evrope samih sebe, ko so ^e začel siriti takozvan nacionalizem. Av?(njo so vrgli iz Nemčije, vrgli so jo iz J falije, v svojih ožjih mejah pa se je držala do trenutka, da je padla edin* sila še, ki je držala narode sku-P^I. to je vojaška moč. Kajti drugih pri-v'ačnik faktorjev med narodi monarhije Ve& ni bilo, če izvzamemo manj pomemben moment navade. danes’ ko ie nacionalizem v najbuj-nejaoit razcvetu, ko se je ustanovila 1 nz » narodov, in se bavijo z mislijo 1 °Pe siun(> zato, da se skušajo pre-pr iti bodoče vojne, ki klijejo v nezadovoljenih nacionalnih zahtevkih, danes se naenkrat zahteva od Slovencev i»»j opuste svojo narodnost, negirajo sa-»li sebe: opuste naj torej to, kar jim je wl cilj, namen in bistvo. Slovenski narod naj gre torej drugačno pot lcakor vsi narodi sveta. Predvsem ne bi bilo nezanimivo teoretično vprašanje: ali je to sploh mogoče? Kajti vzemimo ta-le primer: Slo-'ftuci danes na mah opuste svoj jezik, ''-°r —- recimo še to — znajo srbščino po-Poliioma. Ali se je s tem kaj pridobilo? ^ič! Šlo bi za ime in zunanjo maškera-do. Saj menda vendar ne bo nihče trdil, da je n. pr. Kitajec, ki živi dvajset let v Sloveniji in je že pozabil kitajščino, Postal Slovenec! Tudi črnci v Združenih državah govore angleški in ne znajo drugega jezika, nikomur do danes pa še 11' padlo na pamet, da bi trdil, da so oni Angleži ali pravi Amerikanci. Torej ta nesrečni jezik, ki je prvi vzrok in zadnji »sega boja, vendarle ni tako odločen, kot se zdi na prvi pogled. In poleg moramo še> pristaviti: če je sploh ]fDnu. lasten jezik poseben karakterističen H **ot samo zunanji pripomo-rodu k evania) ie to slovenskemu na-rasa *°> kar je drugim narcdom ni prtedVpowlkai-drugega’ ki ga bra' . potuJče vanjem, to ie bil Shv vencu njegov jezik. K^r V! J , n jati slovenski jezik, tam je nadelaš človek v tuji kulturni krog in polagoma Vsai zunanje utr.nil v tujem-morju. In ravno v tem je bila vsa fatalnost tega ^Prašanja, da je bil la kulturni krog aj? P^oben slovenskemu. . ei’ pa danes ne znajo Slovenci srb- ’'(i' pomenila takojšnja ali postopna veUndSvltdesett^^^i^-g! p,i d°' vsak kulturni razvofTega nii°VenCeV menda vendar nima nobena kult* P® “v?1 vTf’ kar Pn nas 'as' pozablja, \sakdo med nami pa ,lal bo Slovenec ali Jugosloven, se’ da-“e!? '•veda, da naša drža\a ni popolna, ( ®r dobimo vanjo Slovencev, ki morajo dan6s živeti na ;aiost v tujih državah. Kdo pa je pre<]VSem poklican, da bodri te brato, naj vztrajajo, če ne ravno Slovenci v Jugoslaviji? Malo čudno pa si je predstavljan ekspanzivnost Slovencev, ki sploh nimajo svoje narodnosti! Ali ne bi bratje zunaj gledali na vse to nekoliko začudeni in začeli delati Rsdič ne gre v Ženevo, če ne odstopi dr. Nikič ''-m Zagreb, 30. avgusta. Stjepan Radič je imel včeraj zborovanje v Klanjcu in Pregradi. Na poti v Klanjec se je ustavil v Bobovcu, na povratku pa v Krapini. Včerajšnja zborovanja Stjepana Radiča karakterizirajo sedanjo politično situacijo, ki vzlic vsemu naglašanju, da je stalna in da se ne morejo pričakovati kake izpremembe, vendarle ni taka, kakor jo slikajo vladni krogi. Govori Stjepana Radiča, ki so bili sprejeti od naroda s posebnim zadovoljstvom, so taki, da se iz njih jasno vidi in je to Radič tudi naglašal, da mora še v teku tega tedna priti do rešitve važnih političnih vprašanj. Radičev govor v Pregradi ima čisto ultimativen značaj, v kolikor se nanaša na dr. Nikiča. Radič je v Bebomi med drugim izvajal: Mi smo hoteli, da Hrvatsko uredimo zase, kakor bi mi hoteli v zajednici s Srbi. A to ni šlo, ker nas je gospoda izdala. Vi veste, da se v Beogradu ne gleda na to, kar žele seljaki, temveč na to, kar hoče gospoda v Zagrebu. Ta gospoda je rekla: Nam ni treba nič, naj gre vse v Beograd. Ne vem, kak je vaš poglavar, a on ne more, pa če je tudi najboljši, nič storiti, ker mora čakati na povelje iz Beograda. Pa ne samo na povelje, čakati mora tudi na denar. A Beograd ne da denarja. Denar se troši za druge stvari in ne za potrebne. Tako so i delali Madjari, a kakor so delali, tako so tudi propadli. Srbom pravim: Ne de- ; lajte tako, ker pri tem propadete vi in tudi za nas ni dobro. Kdor tlači narod, a vzklika kralju, ne more biti zvest kralju. Ako me vprašate, zakaj je hudo, i vam rečem, zato, ker se je gospoda od- ! vadila delati. Prišle bodo nove volitve i za eno ali dve leti in mi bomo prerešetali poslance. Ni več pobijanja s puški- ; nimi kopiti, mi smo to zlo onemogočili. Ni več »jaz sem gospodar, a ti crkni,« in tega ne bo več. Imamo, kar nam je najsvetejše, to je naša zastava. In to je velika stvar. ! Seljaki so sledili Radičevemu govoru z velikim odobravanjem in Radič je na- j to krenil v Klanjec. Ko je Radič hotel : začeti govoriti, je neki meščan vzkliknil: j Živela republika! Radič je odgovoril: Ta posel ste vi prevzeli. Pred začetkom zborovanja so se culi tudi drugi vzkliki frankovcev. Značilno je, da so skoro ves čas, ko je govoril Radič, zvonili cerkveni zvonovi, tako da je bilo težko čuti Radičev govor. To zvonenje je izgledalo kot demostracija. Radič je v svojem govoru najprej omenjal poplave, nato paje govoril o napredku HSS in o državi vobče. Dotaknil se je tudi medklica o republiki rekoč: Hoteli smo ustvariti republiko in ako bi jo bili ustvarili, bi bilo dobro. A je nismo mogli zaradi onih, ki so vse odnesli v Beograd. Ker pa ni republike, mora biti seiiaška monarhija. To bo in J® že danes. (Živahno odobravanje.) Ne , °\.da bi nad narodom gospodovali in popi' Grand hotela« in zahteval, da ga vratar prija- vi ministru notranjih del. Ker je bilo že pozno in je bil minister že pri nočnem počitku, vratar ni hotel ustreči častni-ko\i zahtevi. Podporočnik je nato s silo odrinil vratarja in odprl vrata Maksimo-vičeve sobe ter zavpil: s Ali si ti tisti minister notranjih del, ki si odstopil .beograjsko občino demokratom?< Po vsem hotelu je nastala prava zmeda. Vratar je poklical policijo, ki je izročila podporočnika vojaški oblasti. RUMUNSKl DEMANTI. Bukarešta, 30. avgusta. Iz krogov ministrstva zunanjih poslov se demantirajo vesti, da je Rumunija ponudila Rusiji sklenitev sporazuma o nevtralnosti. Taka ponudba se ne more slaviti prej, ko se dobi od Rusije priznanje 'sedanjih mej Ruiinunije. Min. zun. poslov Militineu bo odpotoval v Ženevo 3. septembra. Obenem se doznava, da Mala antanta ne bo delala nikakih ovir na skupščini Lige narodov bolgarskemu begunskemu posojilu pod pogojem, da se to posojilo določi za humanitarne cilje. PR0TES1^0_^V^rVANIE”pRIVAT NIH NAMEŠČENCEV V ZAGREBU. Zagreb, 30. avgusta. Včeraj je bilo v Zagrebu veliko protestno zborovanje privatnih nameščencev, na katerem so ti enodušno nastopili za obrambo svojih pravic, in sicer v vprašanju ureditve delovnega časa v trgovinah in poslovalnicah in v vprašanju odloka ministrstva za trgovino in industrijo glede reševanja sporov v službenih odnošajih. prom ETH*limsTEFsi”»ITvrnhI Beograd, 30. avgusta. Minister za promet dr. Vašo Jovanovič se je povrnil s svojega inšpekcijskega potovanja po Jadranu. Včeraj je bil pri predsedniku vlade in ga obvestil o rezultatu svojega potovanja. ŠPORTNE VESTI. Zagreb, 30. avgusta. V soboto in nedeljo so se odigrale v Zagrebu tekme za Tesličev pokal. Zmagal je naraščaj Ha-ška. Igra je izpadla lako-le: Concordia : Croatija 1 : 1, Hašk : Derbi 4 : 0, Spar-ta : Segesta 5:1. V Beogradu je bila včeraj nogometu« tekma med Jedinstvomi in Gradjanskim (Osijek), ki se je končala z izidom 3 proti 1 v korist JedJnstva. Beograjski športni klub je nastopil v Temešvaru. ideja slovenske gospodarske fronte je objela tud Prekmurje. Ni ga dneva, da ne bi slovenska gospodarska fronta zabeležila novih uspehov in »mag. Čimdalje bolj se širi njena misel in objema vedno večje množice trgovcev in obrtnikov. Včeraj v nedeljo sta govorila kandidata Slovenske gospodarske liste gg. Jelačin m Ogrin, kar na treh krajih med obmejnimi Slovenci ter povsod širila spoznanje, da se morajo pridobitni krogi strniti v eno falango ter razkrinkavala lažistanovsko listo, s katero bi si rada ustvarila SDS v Zbornici položaj gospodarja. Sestanki v Ljutomeru, Murski Soboti in Crešnjevcih pričajo, kako zelo osamljeni so posamezni ■večni kandidati SDS in lHranilničnem domu«. Sestanek je otvoril načelnik ljutomerske obrtniške organizacije g. Reich, ki je pozdravil oba gosta gg. Jelačina in Ogrina ter nato podelil slednjemu besedo. 1 G. Ogrin je uvodoma razložil zbranim zborovalcem ustroj ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in pomen ■volitev v zbornični plenum. Naloga bodoče bornice bo predvsem, da izpopolni svoje statute. Druge naloge so, doseči, da bodo socijalne dajatve namenjene Sloveniji in slovenskemu obrtniku, mesto, da si vse šlo v Zagreb in Beograd. Tudi trpi Slovenija mnogo pod težkimi davki. Vprašanje obrtnih kreditov je enako važno. Potrebno je, da se osnujejo filijalke državne obrtne banke po vseh važnejših 'krajih. Slovenija je navezana na obrt. Moralno misliti tudi na izvoz naših izdelkov. Zato je nujno, da čimprej dobimo zvezo z morjem. Zn obrtnika je važno vprašanje izobrazba obrtnega naraščaja, če hočemo obdržati konkurenčno zmožnost z dru-gi>*ii narodi. Malenkostna podpora s strani države našim obrtnim šolam je poniževalna za Slovenijo, ki plačuje razmeroma največ davkov. Za Srbijo pa je predvidenih tozadevno 6 milijonov Din. Skrb in gospodarstvo države za nas je rzelo malekostno. Slovenijo pa so pomagali spraviti v tak položaj tudi Slovenci sami in to ravno oni, ki so sedaj potvorili voljo mnogih organizacij za svojo listo. Na tej listi kandidirajo izključno pristaši SDS, torej jasen dokaz, v koliko je ta 1 ista strokovna. G. Jelačin je omenjal dejstvo, kako je SDS onemogočila sporazumen nastop vseh volilcev pri volitvah v Zbornico in kako je pro-fesijonalni politik dr. Kramer poskušal osvojiti Zbornico, tako, da bi v njej komandirala SDS. Sprejeli smo pogumno boj, ki ga nam je usilila SDS in upamo, da 'bomo pošteno zmagali. Imamo sedaj dve listi, eno, ki je le navidezno stanovanska in na drugi strani koalicij« ▼seh strank, razen SDS. Ta koalicija po-menja gospodarsko fronto Slovenijo. G. Jelačin je nato očrtal mnoge poizkuse SDS, da bi zanesla v strokovne organizacije zdražbo in prepir. Da ti gospodji tako postopajo, ni čuda, ker so vedno gledali na svoje lastne špekulacije in niso nikdar gledali na skupne interese pridobitnih slojev. Skrajni čas je, da posežemo vmes Pri sedanjih volitvah moramo skupno iti na volišče in oddati glasove koaliciji slovenske gospodarske fronte. Cesto so naše politične stranke zanemarjale naše gospodarstvo, zato moramo gospodarski krogi sami delati za naše sknpne interese. Zbornica bo morala posvečati vso pažnio davčnemu vprašanju. Slovenija ie po’ davkih popolnoma izčrpana. Dolžnost Zbornice bo tudi paziti na tarifno P°Vse polno je stvari, za katere se bo mačem narečju zaključil sestanek Si kič. morala Zbornica zanimati, kakor na pr. za devizno in carinsko politiko. Od nas samih je odvisno, ako bo Zbornica kos svojim nalogam. Če bi imela država smisel za zahteve obrtnikov in trgovcev, ne bi bili sedaj v taki gospodarski stagnaciji. Če ne bodo trgovec, obrtnik in industrijec več močni stebri države, bo ta kmalu propadla. Nato je g .Jelačin opozoril zborovalce na nekatere vol it vene podrobnosti ter jih pozval naj store svojo dolžnost pri volitvah dne 22. septembra. Pri debati so se zborovalci opozarjali na trike, s katerimi bo skušala SDS osvojiti Zbornico. V interesu celokupnega Slovenstva je, da se vrže iz Zbornice SDS. To je tista stranka, ki je uvedla prometni davek in relacijo 1 : 4. Vsem govornikom se zborovalci toplo aplavdirali. G. Horvat, kandidat na listi SDS je skušal nekaj oporekati, pa so ga temeljito zavrnili že zborovalci jsarni, pa tudi gg. Ogrin in Jelačin. Zanimivo je konstatirati, da se za g. Horvata ni potegnil nihče cd številnih zborovalcev, ki so njegova izvajanja kvi-tirali le s pomilovalnim nasmehom. G. Lanšič ga je v imenu dveh zadrug spomnil, kako je prišlo proti volji zadružnega članstva do nominiranja kandidatov na »čisto stanovski« (recte sam. demokratski) listi. Nič manj krasno je uspel tudi dragi sestanek v Murski Soboti. Naši resni Slovenci onstran Mure so kljub neprikladnem času v zelo lepem številu napolnili tamkajšnjo kinematografsko dvorano ter pokazali izredno zanimanje za volitve v Zbornico, v kateri bodo oni prvič zastopani. Sestanek je otvoril načelnik Sukič s pozdravom vseh navzoičh, nato pa je podal besedo g. Ogrinu. G. Ogrin je uvodoma naglašal praktičnost naše ljubljanske Zbornice, ki združuje vso Slovenijo ter vse pridobitne sloje. Ta sistem je najbolj prikladen, ker krijejo velika podjetja po večini stroške Zbornice. Po pojasnilu o zborničnem redu in volilnem redu je govornik ožigosal prvotni načrt volilnega reda, po katerem bi Slovenska krajina volila le v Murski Soboti in Dol. Lendavi. Volitev je po novem redu tajna in se nikomur ni bati tororja. Kakor poprej Dunaj in Budimpešta, tako hoče sedaj Beograd vse pritegniti nase. Ne gre, da bi se tako centralizirala velika Jugoslavija, kakor nekdaj mala Srbija. Pri tem je Beogradu mnogo pomagala SDS stranka. Obračam z njo naj bo, da je nihče ne voli. Zadruge so SDS le krinka, ld jo moramo odstraniti. Priporočam, da se volitev udeležite polnoštevilno in da pospešite zmago Slovenske gospodarske liste. G. Jelačin je nato vrlim Prekmurcem pojasnil, zakaj ni po krivdi SDS prišlo do složnega nastopa. Kot politično neopredeljenem« mi je bita to sloga prvi cilj. Naša dolžnost je, da oddamo svoje glasove koaliciji, ki jo tvorijo, razen SDS, vse stranke in skupine. Naši nasprotniki so vedno poznali 11 sebe, drugih nikdar. Zato so postali v v-sej Sloveniji splošno osovraženi. (Glasove bodo presipavali! medklic.) Pri nas v Sloveniji mnogo trpimo vsle< velikih davčnih predpisov in drugega. Gospodje od SDS pa so bili vedno tako brezobzirni, da so šli vedno prek" naših skupnih interesov. Potrebno je, da se temu napravi konec. Hočemo biti narod blagostanja, in ne narod beračev! Oselbno ne poznam nikakega strankarstva, nobenega partizanstva. Oni, ki s° postavili tako zvano »stanovsko« listo, pa so od tega močno oddaljeni. Povem vam, da se ne smete ustrašiti njihovih groženj. Zbornica mora postati naša gospodarska vodnica. Imeli smo shode po vsej Sloveniji, na katerih se je pokazalo, da je vsa Slovenija z nami in da bodo šli ■i, nami tudi državljani, ki niso slučajno naše narodnosti. Prosim vas, da iz vso vnemo delujete za sijajno zmago naše , gospodarske liste. y 1 Pri debati so se zborovalci zelo zanimali za volilni red, nakar je iz lepimi j besedami v mehkem, blagoglasnem do- v Sestanek v Crešnjevcih. Črešnjevci so vas v geografični sredini Prekmurja. Tam se je zbralo na pr stem prav častno število obrtnikov in trgovcev, da poslušajo izvajanja gg. Ogrina in Jelačina. Tudi ta sestanek je pokazal, da nima SDS enako kot v Sloveniji, tako tudi v Prekmurju nobenega pametnega moža za seboj, kvečjemu če izvzamemo par političnih eksponentov iz Murske Sobote, za katere voljo in besedo se pa Prekmurci bore malo zanimajo. Zborovalci v Crešnjevcih so z zadoščenjem sprejeli na znanje, da kandidira na Slovenski gospodarski listi tudi več zastopnikov Prekmurja. G. predsednika Jelačina in podpredsednika Ogrina so zborovalci naprosili, naj se Zbo.mica zavzame za potrebne olajšave, kar sta ta dva tudi obljubila izvršiti. GG. Jelačin in Ogrin sta si pridobila v enem dnevu zaupanje vseh prekmurskih trgovcev in obrtnikov, kakor tudi onih iz Ljutomera. Slovenska gospodarska fronta se krepi in pridobiva na moči, ugledu in pristaših. Njena sijajna zmaga pri volitvah dne 22. septembra je več ko! zagotovljena! Ljubljana za gospodarsko listo. SOBOTNI SHOD V UNIONU. Točno za polovico je. reduciralo včerajšnje »Jutro s: število udeležencev na sobotnem shodu v »Jutru«. Ker vemo, da so pri »Jutru« vajeni še na vse drugačne redukcije, moramo konstatirati, da so se gospodje le malo poboljšali. Zato pa so ostali stari mojstri neresničnega poročanja v ostalem delu poročila. »Polomija konsumarjev«, mesto 4000 je prišlo le 250« in slično piše glasilo SDS, ki hoče s temi neresnicami dokazati, da je »SDS pri sedanjih volitvah v Zbornico popolnoma desinteresirana . Res sijajna desinteresiranost. . Pa da se malo pomenimo glede polomije«. Za shod je bila edina agitacija ta, da je izšel oklic v »Slovencu« in »Narodnem Dnevniku« in sicer samo enkrat. Naj gospodje pri »Jutru« poskusijo napolniti dvorano Kazine — ne unionske — s samo enim oklicem, če morejo! Vabljeni n ashod so'bili samo volilci v Zbornico in če se 'je teh volilcev odzvalo 500 na en sam oklic, potem mislimo, da je to lep uspeh! SDS bi si vse prste obliznila, če bi en klic v svetovnem »Jutru« imel tako moč. Sicer pa nimamo prav nič proti temu, če »Jutro« sanja pred volitvami o polomiji drugih, ker le predobro vemo, da se po volitvah ne bo sanjalo, temveč govorilo o polomiji »Jutra«. Samo trgovci in obrtniki so bili vabljeni in samo ti so tudi prišli na shod. S tem je bilo najjasnejše dokazano, da je Jelačin-Ogrinova lista res stanovska in gospodarska in absolutna nadstrankarska. Polna dvorana »Uniona« bi bila, če bi hoteli sklicatelji shoda apelirati na pristaše SLS in drugih političnih strank, in v tem slučaju bi bilo na shodu tudi onih 4000 ljudi, o katerih je> sanjalo »Jutro«, ne pa tudi sklicatelji shoda. Čisto vseeno je, kaj sedaj klepata »Jutro« in kako skuša omalovaževati sliod. Vsak pameten človek ve, kako je brati poročila »Jutra«, ravno tako pa tudi ve, da se o »brezpomembnih« shodih ne piše toliko, kakor pa piše »Jutro«. Kakor vedno, tako se tudi ob tej priliki bije •Jutro« sebe po zobeh. 500 trgovcev in obrtnikov je bilo na sobotnem shodu, 500 agitatorjev je z navdušenjem poslušalo izvajanja obeh govornikov. Sami borci za zmago gospodarske liste so bili ti udeleženci, ne pa kakšni žalostni kimavci, ki samo čakajo na povelje svojih političnih varuhov. Krepka in lepa manifestacija je bil sobotni shod in jasen dokaz, da je tudi v boju za zmago gospodarske liste, Ljubljana na svojem mestu. Končni dokaz pa bo podan 22. septembra! Shod je kot sklicatelj otvoril g. Jelačin, ki je pozdravil navzoče in podal besedo g. Ogrinu: Govornik je, živahno pozdravljen, razvijal sledeče misli: Volitve v Zbornico so nas našle v dobi krize.. Gospodarska kriza je sicer po-vsodi, ni pa treba, da je v Jugoslaviji tako občutna, kakor v resnici je. Kajti naša država ima dovolj prostora in bogastev za vse svoje državljane. Če pa vprašate našega kmeta in delavca, boste zvedeli za njegov izredno težak položaj. Iz naše države se morajo delavci izse- ' In naši pridobitni krogi! Če .rtniUn trerovca. industrijca, P vo- obrtnika, trgovca, industrijca da so vsi ti zapisani hira««.^ Temu so krivi ow, kr so dosedaj dili našo politiko! . Ia centraliziranih socialnih dajatev se zbirajo ogromni milijoni v Zagrebu in Beogradu, Slovenci pa, ki smo vse te milijone zbrali, smo dobili za nje le malo . zgradbo na Miklošičevi cesti (Medklic; »Kurnik!«) Slovenija je po osmih letih plačevanja težkih davkov popolnoma izčrpana. Davki niso več davki, nego oddaja premoženja! To je zakrivila stranka ki vam sedaj ponuja svoje kandidate. Ta stranka skuša dati svoji listi stanovski značaj in jo hoče označiti kot voljo stanovskih organizacij. To je njih zadnja bilka! Pravim: Roke proč od stanovskih organizacij! če je tu g. Fran-clietti, ga poživljam, naj skliče občne zbore zadrug, potem se bo videlo, kaka je volja obrtništva. Kako je nasprotna lista samo strankarska, se vidi iz tega, da celjska obrtna organizacija ni hotela nekega svojega člana samo zato kandidirati, ker ni zadnjič volil SDS. Govoru gosp. Ogrina je sledilo burno odobravanje. G. Jelačin: x Po uvodnem pozdravu je naglasil govornik, da je prišel čas, ko je treba zaklicati vsem tistim, ki so hoteli zlorabljati slovensko gospodarstvo, da je dovolj zlorabljanja in upropaščanja. Ko sem bil v moji odsotnosti na plenarni seji zbornice izvoljen za predsednika (živahni živio-klici), sem (izjavil, da bom delal na tem, da pride pomirljiv duh v Zbornico. Izjavil pa sem tedaj tudi, da nočem, da bi bila Zbornica ekspozitura ene politične stranke (Buren aplavz), ako nosim jaz glavno odgovornost. Zato sem se po svoji izvolitvi za predsednika trudil, da pride do kompromisa. Pogajali smo se z gosp. Petovarjem in že tudi dogovorili ključ, po katerem se imajo razdeliti mandati. Ker pa je g. Petovar odstopil od pogajanj je *»»to delegirala SDS dr. Kramerja kot svojega zastopnika. Ta je izjavit, da s« p -gaja samo z gosp. Ogrinom in »a*je g. Ogrinu izjavil, da se pogaja s SLS. . .. , Tako torej! SDS se sme pogajati s SLS, ali kakor s© po -domače pr&VL, S klerikalci in SDS zaradi tega ne postane klerikalna. Če pa se hočemo pošteno pogajati z vsemi in tudi s SLS, potem pa se kriči, da smo klerikalci! Pa je končno čisto dobro, da je dr. Kramer razbil kompromisna pogajanja, tako nas je vsaj prisilil, da smo postavili kompromisno listo brez SDS in da bo s. tem SDS čisto iztisnjena iz Zbornice. (Odobravanje.) Nato je govoril g. Jelačin o obenem zboru gremijev v Kranju. 80 odstotkov delegatov se je tedaj izjavilo proti strankarstvu v trgovskih organizacijah in bu odstotkov delegatov je bilo tedaj ene misli. Ni pa bila SDS mar volja večine in preziraje to voljo so vložili protest na ljubljanski gerentski sosvet in zahtevali razveljavljenje volitev. 1 ako spoštujejo voljo trgovcev, sedaj pa govore, da so pri zborničnih volitvah desinteresiraiu-In g. dr. P u c je seveda protestu ugodij in razveljavil volitve. To je |’stiko£gresa ki mi je še na routu ob prilik ^,ro• Ninči«; predsedoval jesenskim zase-‘Ujem’ i6 za naš državni ugled in pre-'1/ ze'° velike važnosti, ker postane »asa državna delegacija s tem središče ,p?litižnega gibanja v okviru Zve- , . ?v\,kar bo v najboljšem smislu vplivalo tudi na dvig splošnega ugleda nase države. m. l PREDSEDNIK SVETA. - RAZŠIRJENJE SVETA. ženeva, 26. avgusta. Izvirno. — '°nčnoveljavno je sedaj tudi določeno, da se sestane glavna eksekutiva Zveze narodov, Svet Zveze narodov, že dne 2. septembra. Za predsednika je izbran češkoslovaški minister dr. Beneš, ki >o otvoril 2 septembra 41. sesijo Sveta Zveze narodov. Poleg 20 poročil, ki so »a dnevnem redu, bo obravnaval Svet Zveze narodov tudi končno poročilo sPecijelne komisije v pogledu razširjena Zveze narodov. Ta komisija se je sestavila po nalogu izrednega letošnjega pomladanskega zasedanja prvič že v marcu in aprilu letošnjega leta pod predsedstvom švicarskega federalnega podtajnika za zunanje zadeve dr M o t -te. Glede razširjenja Zveze narodov je 0svojila predlog angleškega delegata lorda Roberta Cecila, ki predlaga ustanovitev stalnih in polstalnih mest v ®ve*u Zveze narodov. Ta izredim komisija o razširjenju Sveta Zveze narodov se radi novonastalih in znanih naaprotstev, kontermin in zahtev zaintereseranih držav, sestane na >plošno zahtevo zainteresiranih držav še pred zasedanjem Sveta Zveze narodov in sicer dne 30. t. 111. pod predsedstvom Motte in lorda Roberta Cecila, da še en- krat preštudira sedajno situacijo ter izdela definitivno poročilo za Svet Zveze narodov. M. L. PESIMIZEM V NEMČIJI. Ženeva, 27. avgusta. — Izvir 11 o. Da se je določil sestanek specijelne komisije za preštudiranje problema razširjenja Sveta Zveze narodov na zelo pozen termin, komaj tri dni pred sestankom Sveta, se posebno v nemških diplo-maiičnih krogih zelo pesimistično presoja. Ta pesimizem izvira iz bojazni, da ta npecijaliia komisija ne bo imela dovolj časa, objektivno presoditi situacije. Vsled tega bi lahko bila možna presenečenja, kakor se je to zgodilo v letošnjem izrednem pomladanskem zasedanju. M. L. isE NEREŠENI IN SPORNI PROBLEMI. Ženeva, 27. avgusta. — Izvirno. Od nemški vladi blizustoječe strani se čuje, da delegacija Nemške rupublike ne bo odpotovala preje v Ženevo, dokler ne bo vlada v Berlinu dobila brzojavno poročile Zveze narodov, da vlada za sprejem Nemčije popolno soglasje ter da je ujen sprejem smatrati samo še kot formalitelo. Razumljivo je, da si želi Nemčija na la način prihraniti neprijetnosti, kakor jih je doživela v času pomladanskega zasedanja. Kot predpogoj 'V ijega vstipa pa zahteva Nemčija, da dobi najpiej samo Nemčija stalno mesto v Svetu 7' eze narodov. To mnenje zastopa tudi Šv e d s k a, ki je odposlala svojega bivšega zunanjega ministra dr. Und ena kot šefa švedske delegacije. Proti temu stališču pa nastopajo tudi druge države, ki zahtevajo, da dobi Nemčija stalno mesto v Svetu Zveze narodov, istočasno pa tudi Španija in Poljska novoprojektirana pol stalna mesta (po načrtu lord Roberta Cecil-a). Akoravno druge države še niso jasno formulirale svoje posamezne za-1eve in stališča, ki jih bodo zastopale glede lazširjenja Sveta Zveze narodov, je vendai jasno, da se situacije ne sme presojati preveč optimistično. Upati pa je, da se bo se pied pričetkom plenarnih sej Zveze narodov našel kompromis in s tem preprečilo, da bi izbruhnili večji konflikti. Vendar pa se danes še ne pozna stališča držav, ki so že spomladi zahtevale stalne sedeže, kakor Brazilije, Holandske, Kitajske in Rumunije. Cela vrsta sličnih politično-prestižnih problemov mora biti še rešena, da bo mogoč že na septemberskem sestanku vstop Nemčije in da se zasigura dela-zmožnost Zveze narodov. K tem že omenjenim problemom hočem na kratko še označiti nekatere druge, katerih ugodna rešitev je tudi še smatrati kot neobhoden predpogoj za ugodno zaključenje jesenskega zasedanja. Poleg teh problemov pa mora rešiti Zveza narodov še celo vrsto drugih vprašanj, da bo njeno redno delovanje zasi-gurano. Predvsem je treba omeniti vprašanje Brazilije. Kakor znano, je Brazilija na spomladanskem zasedanju kategorično izjavila, da zahteva za sebe stalno mesto v Svetu Zveze narodov in da ne privoli v sprejem Nemčije, dokler ni njena zahteva ugodno rešena. Znano je nadalje, da je Brazilija maja meseca, ker ni bilo njeni zahtevi ustreženo, izstopila iz Sveta Zveze narodov in nato še iz Zveze same. Ker pa poteče mandat Brazilije šele čez dve leti, in more ona šele tedaj izstopiti iz Zveze, bo Brazilija na jesenskem zasedanju še zastopana. Zastopal jo bo Mello Franco. Tudi Belgija zahteva za sebe stalno mesto v Svetu, oziroma polstalno, če se laka ustanove. Rešiti pa je končno še spod med Češkoslovaško in Malo antanto. Češkoslovaška trdi, da ima nestalno mesto v Svetu Zveze narodov iz lastne moči, Mala antanta pa trdi, da le v njenem imenu in da mora letos prepustiti Češkoslovaška svoje mesto kaki drugi državi Male antante. Poleg teh vprašanj pa je še cela vrsta drugih in zato ni čuda, če je pesimizem precej velik. M. L. V odgovor. Nepoučeni trgovci, posebno oni z dežele, bi lahko prišli v dvome glede potrebe nadstrankarske, odnosno združene strokovne liste trgovcev, obrtnikov in industrijcev, ako čitajo »Jutro« in ako se jim ne natoči pravočasno čistega vina v čisti kozarec. »Jutrov« članek je namreč tako rafinirano prikrojen splošnemu okusu, da bo marsikateri mislil, da je SDS na celi stvari nedolžna in da je na volitvah v Trgovsko zbornico v resnici desinteresi-rana. Dejstvo pa pove nasprotno: Prva resnica je, da niso ljubljanski gremij in ostali gremiji sklicevali seje za sestavo liste. Sklicala sta zaupni sestanek gremij za ljubljansko okolico in gremij za politični okraj Kranj, — torej samo dva gremija! Ta dva gremija sta vabila najbrže vse trgovce s prozornim namenom, da se jili bo od veliko povabljenih gotovo število odzvalo. Saj so že vabila tako prefrigano sestavljena, da nepoučeni verjame, da je krivda g. Jelačina, da ni postavila Zveza gremijev lastno listo. Drnga resnica je, da je ravno SDS onemogočila skupno Listo, ker je hotela njej neljube trgovce, obrtnike in indu-srijce izključiti od pogajanj in skupnega nastopa z znano motivacijo, da se ona pogaja samo sf SLS. Iz strahu, da bi znalo radi uvidevnosti g. Petovarja kot tr- Politične vesti. = Kongres narodnih manjšin v Ženevi. Glede državljanstva je bilo soglasno sklenjeno, da ima vsakdo pravico do državljanstva. Državljanstvo je pridobljena pravica, ki jo človek izgubi le po lastni volji. V deželah, kjer so se izvršile teritorialne izpre-mem.be, se priporoča uporaba določil Ver-saillskega miru. — Gleede j/.ikovnega vprašanja pa je bila sklenjena sledeča resolucija: Država naj določa uporabo jezika le v državnih obratih in v občevanju z državnimi uradi. Za zasebno in javno občevanje kulturnega, znanstvenega ali socialnega (značaja državljanov pa je dovoljena popolna prostost glede uporabo jezika. Vsaka narodnost v državi ima pravico do šol v lastnem jeziku, ki mora biti učni in izpraševalni jezik. Vsaka narodnost ima pravico do uporabe last-nega jezika v cerkvenem življenju.« — Zastopnik Nemcev iz Češkoslovaške, poslanec Medinger je nato predlagal, da imajo zastopniki manjšin pravico nastopiti tudi javno na zasedanjih Zveze narodov, če je za teh nastop le ena članica Sveta Zveze narodov. — Končno je bilo še sklenjeno, da se vrši prihodnji kongres manjšin drugo leto v Ženevi. = Dragisa Stojadinovič proti anketnemu ouboru. Kajfor znano, je anketni odbor v nekem svojem komunikeju sporočil, da je advokat Radekovič izpovedal, da je dobil Stojadinovič za neko intervencijo 150.000 di-uarjev. Proti temu sporočilu je Stojadinovič nad vse ^ostro, nastopil. Ni on obtožen, temveč obtožen je Rade Pašič. Če se njemu kaj očita, potem so tu sodišča, da ga pokličeejo na odgovornost. On, Stojadinovič, ne beži pred nobenim sodiščem, ne gre pa, da ga sumniči anketni odbor in da razširja o njem klevete njegovih nasprotnikov. Anketni odbor se naj raje peča z odkritjem afer onih, ki so obtoženi. Iz dosedanjega dela anketnega odbora da se vidi, da je anketni odbor pregledal velike stvari, ki se očitajo R. Pa-šiču. Stojadinovič da bi mogel v tem oziru dati anketnemu odboru naravnost dragoeeen material. Zaradi očitka o oni intervenciji je Stojadinovič vložil na sodišče že pet tožb in anketni odbor bi moral počakati na konec sodnijskega procesa, predno širi o njem te klevete. Končno pravi Stojadinovič, da odstopi od vseh tožb proti R. Pašiču, če ne bo pred sodiščem dokazal, da je Nikola Brkič, sedaj glavni tajnik kluba g. N. Pašiča, kot priča R. Pašiča krivo izpovedal. =;v.N«vi proračun bo m eno milijard« manjši. Delo na proračunu se v finančnem ministrstvu nadaljuje z vso vnemo. Po mnenju dobro poučenih krogov bo novi proračun za eno milijardo manjši. Gospodki tiki i krogi trde, da je v novem igroračunu še ved-| no preveč investicij. Investicije bi se morale \ kriti samo s posojili. Vladni krogi upajo, da ! se bo tudi letos doseglo znatne prihranke. . Vsled zmanjšanja proračuna se upa, da se i s prihodnjim letom Zboljšajo gospodarske govca priti do sporazuma, so g. Petovarja kot delegata odstavili in poslali k na-daljnim pogajanjem poklicnega politika. Ako bi g. Petovar lahko iz srca govoril, bi mi točno potrdil moj argument. Tretja resnica je, da je v istem hipu, ko so se razgovori negativno končali, postalo nemogoče postaviti listo Zveze gremijev, ker so člani gremijev pripadniki vseh strank! Ali »Jutrov« pisec tega res ne ve? Četrta resnica j£, da je grda nehvaležnost, posebno za onega, kateri se ima ravno g. Jelačinu zahvaliti za krasno eksistenco, za zahvalo pa rovari proti njemu. Naj se ne pozabi, da je prost poklic nekaj drugega, kakor pa dobra služba. Peta resnica je, da se bo gotovim štreberjem lahko posrečilo uničiti našo Zvezo gremijev. Velika laž pa je, ako mislijo, da so zmožni to delati in nadaljevati, kar je g. Jelačin kol načelnik te Zveze ustvaril. Trgovci — tovariši! Bodite čuječi, pazite na omahljivce, da. ne zapadejo izkušnja vi! Volite vsi brez razlike Združeno strokovno listo trgovcev, industrijcev in obrtnikov! takozvani gremijalni listi vsi štirji kandidati izraziti SDSarj. Ali je to tudi nadstrankarsko ? Trgovec delegat gremija z dežele. prilike. To tem bolj, ker niso poplave povzročile tako velike škode, kakor se je prvotno mislilo. Vsa škoda od poplav znaša največ 300 milijonov dinarjev, zato pa je le-tošnja letina zelo dobra. Nemški notranji minister je predložil zakonski načrt po katerem se državni predsednik pooblašča, da proglasi v slučaju potrebe tudi izjemno stanje. OPOZORILO DELODAJALCEM. Kljub ponovnim pozivom se često ponavlja, da delodajalci ne prijavljajo pravilno nili pravočasno svojih nameščencev v zavarovanje. Vsled tega mora okrožni urad za zavarovanje delavcev po določilih zakona o zavarovanju delavcev regresirati v številnih primerih obolelim, pa nepravilno prijavljenim zavarovancem izplačane dajatve. Regresni slučaji povzročajo uradu zato mnogo dela, v zakonu o zavarovanju delavceiv normirane sankcije, delodajalcem, ki ne izpolnjujejo prijavnih dolžnosti po zakonu, pa velike stroške. l^ato pozarjamo delodajalce ponovno na besedilo § 11 zakona o zavarovanju delavcev, ki se glasi: >Oni delodajalec, ki v dolčenem roku ne predloži ali predloži neresnično prijavo, mora uradu za zavarovanje delavcev plačati brez pravice do odtegljaja od nameščencev: 1. prispevke, ki eo dospeli od dne, ko so nameščenci vstopili v obrat, od dne, ko so jansko predloži prijavo, ali če bi prestalo delovno razmerje prej, dokler je trajalo delovno razmerje; 2. deuarne podpore in zdravilne stroške, kateri so nastali vsled bolezni zavarovanca, ki ni prijavljen v zakonitem roku, in sicer za bolezen, ki je nastala, preden se je uči-nila prijava, ali najkasneje 8 dni po izvršeni prijavi; 3. škodo, ki se je povzročila, ker se ni prijavila izprememba v delovnem razmerju ali ker se je učinila neresnična prijava; 4. stroške postopka. Za plačilo odškodnin po odredbah tega paragrafa izdaja plačilni nalog okrožni urad za zavarovanje delavcev, zoper katerega se sme prijaviti pritožba v 8 dneh po vročitvi Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev, zoper odločbo Osrednjega urada pa v istem roku ministru za socialno politiko. Ako delodajalec opusti odjavo v zakonitem roku, mora poravnati prispevke v celoti, dokler se odjava dejansko ne predloži.« Pripominjamo, da mora okrožni urad za zavarovanje delavcev brezpogojno izvesti regresno postopanje v vsakem primeru, ko nameščenčeva prijava ne odgovarja zakonu. Vrhu tega pa se bo urad odslej v vsakem takem primeru zahteval tudi po § 195 ZZD kaznovanje onega delodajalca, ki ne bo v redu vršil svojih prijavnih dolžnosti. Štev. 193. wacaaaawM nora Dnevne vesti VOLILCEM V ZBORNICO! Opozarjamo naše somišljenike, naj skrbno pazijo, da ne izrofce 'svojih glasovnic kakemu zaupniku SDS. V glasovnicah vzpostavite imena naših kandidatov, ki Vam jih bo naša volilna pisarna dopo.- lala. A ko teh ne dobite, napišite imena z liste, ki jib bomo objavili te dni! Imena naj odgovarjajo odseku in kategoriji volilca! Zaupajte svoje glasove, gg. Jelačinu in Ogrinu, katerih osebnosti jamčita, da bo Zbornica energično zastopala interese trgovcev, obrtnikov in industrijcev! Volitve so tajne! Nikdo ne more ugotoviti, katero listo je kdo volil! Ne pustite se ustrahovati od terorističnih metod SDS! Agitirajte za zmago Slovenske gospodarske liste! Vse informacije glede volitev daje Volilna pisarna, Kolodvorska ulica št. 8. — Manjšinski presbiro pozdravil kongres narodnih manjšin v Ženevi. Manjšinski presbiro je poslal ob priliki otvoritve II. kongresa manjšin v Ženevo sledečo brzojavko v francoskem jeziku: »Kongres narodnih manjšin — Ženeva. Presbiro jugoslovenskih manjšin pozdravlja kongres v nadi, da bo nadaljeval svoje delo v začetem pravcu za politiko sodelovanja z večinskimi narodi, katerega premisa je medsebojna lojalnost. Z obžalovanjem konskitira da se jugosloven-ske manjšine sistematično raznarodujejo, kar dotičnim državam ni v čast ter samo onemogoča za vzdrževanje miru tako potrebno sodelovanje. — Direktor Višoševič — Urednik Ambrož.« — Prva jugoslovenska križarka. Splitsko mornariško poveljstvo je dobilo te dni iz Wd-helmshafena, kjer se gradi prva jugosloveu-ska križarka, brzojavno poročilo, da je križi rka dograjena ter da je že nastopila potovanje v Jadransko morje. Križarka bo izročena naši vojni mornarici v Boki Kotorski; imenuje se ^Dalmacija« ter ima kapaciteto tl tisoč ton. — Pričetek semestra na univerzah. Na beograjski univerzi ter na pravnih fakultetah v Subotici in Skopi ju, se vrše inskripcije od 25. do 30. t. m. Polaganje izpitov se prične dne 1., konča pa dne 15, septembra. Predavanja se priČno na vseli univerzah dne 16. septembra. — Nase dijaške kolonije v Franciji. Prosvetni imiaspiktor v p. dr. Dušan Miletič je izdelal pregled naših dijaških kolonij v Franciji. Po tej statistiki, ki jo je predložil dr, Miletič ministrstvu prosvete so uspehi, ki so jih dosegli naši dijaki v preteklem šolskem letu na francoskih visokih šolah prav zadovoljivi. — Bolniški dopusti učiteljev. V zadnjem času se je dogodilo več slučajev, da so dobili učitelji na podlagi spričeval zdravniških komisij v svojih oblastih in s rez k i h mestih dolge bolniške dopuste, dočim jih je pa našla specijalna komisija prosvetnega ministrstva popolnoma zdrave. Da se to v bodoče prepreči, je odredilo prosvetno ministrstvo, da se smejo d-nnjevati učiteljem bolniški dr puvi cdslej samo v res težkih slučajih, in sicer šele po odobrenju ministra. — Ustanovitev trgovske visoke šole v Beogradu. V Beogradu se je vršila pod predsedstvom pomočnika prosvetnega ministra Obradoviča konferenca, na kateri se je diskutiralo vprašanje o ustanovitvi trgovske visoke šole v Beogradu. Potrebni kredit je že unesen v budžet. Vprašanje učnega pem sonala in zgradbe šolskega poslopja se resi v kratkem. — Razpored železniških uradnikov, v prosvetnem ministrstvu se pripravlja ukaz o razmestitvi večjega števila železniških uradnikov. . — Jugoslovenski čevljarji zahtevajo znižanje kontingenta uvozov čevljev. Zveza jugo-slovenskih čevljarjev je predložila ministru za trgovino in industrijo spomenico, da se letni kontingent uvoza čevljev zniža na 300.000 parov. — 30-letnico mature praznujejo abrturijen-ti VIII. a razr. ljubljanske gimnazije iz leta 1890 dne 12. in 13. septembra in sicer: Vel. župan dr. Baltič, mestni župnik Barle Janko, notar Bartol Anton, gimn. profesor Bergant Jakob, župnik Bešter Ivan, notar Carli Ant., zdravnik dr. Hubad Ivan, zdravnik dr Kanc Pavel, lekarnar dr. Karba Rihard, župnik Krakar Josip, intendantski podpolkovnik Kristan Joeip, sodni svetnik Kiiasel Franc, odvetnik dr. Leskovic Karl, višji čin. drz. žel Levičnik Pavel, dvorni svetnik dr. Marn, Rudolf, odvetnik dr. I. C. Oblak, novinar Petrič Josip, dvorni svetnik dr. Stare Leo, zdravnik dr. Staudacher Josip, veleposestnik Sturm Valentin, podravnatelj tobačne tovarne Tomc Ivan, šef fonddkega odseka pri ljubljanski žel. direkciji Varl Ivan, ma-gfelr. rač. ravnatelj Vole Ivan, I. tajnik trgovske zbornice dr. VVindischer Franc variSi naj blagovolijo nasloviti svoje dopise na nvagistratnega rač. ravnatelja Ivana N ol-ca. Ljubljana, Šolski drevored st. 2. — Skoda od poplav. Iz poljedelskega ministrstva -se čuje, da Skoda, ki so jo čile poplave nikakor ni tako gorostasna, so lausirali nekateri v svet. Škoda na žitnem pridelku ne znaša nad 150 milijonov dinarjev, celokupna škoda pa iznaša 250 do 300 milijonov dinarjev. fz žalosti radi smrti filmskega igralca Valentina je izvršila samomor. Kakor poročajo iz Berlina, je izvršila njegova prijateljica znana in priljubljena filmska igralka Bahbv' Peff"V Scot samomor. Zavžila je večjo količino 'strupa, vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. — Generalni konzulat poljske republike razglaša, da se imajo vsi poljski državljani na Hrvatskem, v Slavoniji, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Sloveniji, rojeni v letih 1890 do 1902 do dne 15. oktobra t. 1. prijaviti v Generalnem konzulatu poljske republike v Zagrebu (Dalmatinska ulica 2/11.) \ svrho registriranja. Kdor se pozivu ne bo odzval, bo kaznovan po vojaških zakonih. Istotako se imajo zglasiti v roku od 15. septembra do 18. oktobra t. 1. pri omenjenem Generalnem konzulatu v svrho registriranja vsi poljski državljani, bivajoči v omenjenih pokrajinah, ki dovrše letos 18. leto svoje starosti, sicer bodo kaznovani. — Kdor 'z‘ med v obeh slučajih navedenih vojaških obrezancev se iz razlogov, ki ne zavise od njega, ne bo mogel priglasiti osebno, stori to lahko pismeno. Dopisu pa mora priložiti poštne znamke za dopošiljatev formularja, ki ga mora v tem slučaju izpolniti. — Jesensko protno zasedanje pri ljubljanskem deželnem sodišču se prične v ponedeljek, dne 13. septembra. Dosedanji spored je sledeči: dne 13. septembra se zagovarjala Ana Špilak in Angela Juvančič radi hudodelstva goljufije, dne 14. septembra Anton Bekš radi ropa, Marija Kovačeva pa radi požiga, dne 15. septembra se vrši tajna obravnava proti Antonu Bankotu radi posilstva, oziroma oskrumbe. Ostale obravnave še niso razpisane. — Radio na avstrijskih brzovlaklh. Br-zavlak Dunaj-—Graz je bil te dni opremljen z radio-postajo. Na posebnem vagonu je pritrjena 16 metrov dolga antena. Prve vožnje -so se udeležili tudi zastopniki tiska. Uspeh je bil izboren. Poslušalci so bili ves čais vožnje v »vezi z vseuni evropskimi centri. Ra-dio-postaje se uvedejo na vseh avstrijskih brzovlaldh, kar bo nedvomno zelo dvignilo že itak dobro razvili tujski promet v Av-striji. ■ — Angleško vseučilišče v Palestini. Angleški listi poočajo, da bo položen v najkrajšem času temeljni kamen angleškega vseučišča v Jeruzalemu. Vseučilišče bo zgrajeno v dveh letih. Stroški zgradbe bodo znašali črez 50 tisoč angleških funtov (okrog 14 milijonov dinarjev). — Imenovanje novega vojaškega škofa na Madžarskem. V znanem madžarskem falzifi-katorskem procesu je bil zelo kompromitiran tudi Štefan Zadravec, bivši vojaški 3kof madjanske armade. Kakor znano, je zaprisegel Zadravec vse člane falzifikatorske afere ter se tudi osebno udeleževal razpečavanja falzificiranega denarja. Sodišče je škofa Zadravca sicer oprostilo, vendar pa je bil tako kompromitiran, da je moral pustiti svoje mesto. Ni bil niti odpuščen niti premeščen, toda agende vojaškega škofa vodi že nekaj mesecev neki drugi višji vojaški duhovnik. V kratkem pa bo imenovan za vojaškega škofa frančiškan Pij Szabo. Dekret bo te dni objavljen. Leningrad se udeleži velesejma v Solunu. Gospodarske organizacije ruske severo-zaipadne oblasti so sklenile udeležiti se mednarodnega velesejma v Solunu. Velesejem se prične koncem septembra. S tem bodo sto-pile ruske gospodarske organizacije prvič po svetovni vojni na balkansko tržišče. — Alkohol na Poljskem državni monopol. Kol poročajo iz Varšave, izda poljski finančni minister v kratkem naredbo, s katero se uvede na Poljskem monopol alkohola. Velik policijski škandal v Varšavi. — Visok funkcionar poljskega notranjega ministra Woznicz je objavil te dni v enem od listov, ki stoje blizu maršalu Pilsudske-mu, senzacionalna razkritja o tajnih zvezali med varšavsko policijo in zločinci. Policijski stražniki in detektivi so protežirali velikopotezne vlome ter delili z vlomilci plen. Na ta način so bili izvršena senzacionalni vlomi, ki se jim je čudila vsa poljska javnost, kot n. pr. vlomi v stanovanje državnega podtajnika Dulezala, v zunanje ministrstvo in v italijansko poslaništvo. \\ oznicz navaja imena policijskih funkcionarjev, ki so delali roko v roki z zločinci, imenoma ter napoveduje nova razkritja. — Poulična scena v Budimpešti. Te se je odigral na eni od budimpeštanskih U1 mučen prizor. Neki šofer je ustavil svoj avtomobil, v katerem je sedel neki oficir n neki civilist tako nerodno pred neko kavam no, da se je zaletel v drug pred kavan stoječ avtomobil. Zato ga je pozval sluzuLijoči stražnik, da se legitimira. To pa si je avtomobilu sedeči civilist odločno prepom dal Ker je stražnik pri svoji zahtevi vztrajal, je skočil gospod iz avtomobila ter pri; mazal stražniku krepko zaušnico. Nadaijn pretep je preprečil oficir. Občinstvo se J ** stražnika, ki je postopal popolnoma takimj, zavzelo in pretepaškemu gospodu bi se ona godila slaba, da ga ni rešila policijska patrulja, ki je prihitela na lice mesta ter odvedla vso družbo na policijski urad. *am se je legitimiral gospod v civilni obleki kot višji štabni zdravnik dr. Aladar Jobb. Iztočili so ga oficirski patrulji. — Kongres za svetovni mir zaključen. ' Bierville-u na Francoskem je bil 23. t- 1,1 • zaključen kongres za svetovni mir — Policijski šef ped ključem. Iz Bukarešte poročajo: Policijski šef v Brašovi Zalimi in njegov namestnik sta bila aretirana, ker »ta se dala podkupovati ter sprejemala od strank napitnine. — Mussolini — Rudolfu Valentinu. Mussolini je odredil, da še položi na mrtvaški oder znamenitega filmskega igralca Rudolfa Valentina, ki je rodom Italijan, v njegovem imenu venec. Protifašisiovske organizacije i' Newyorku se se temu uprli trdeč, da je bil Valentino nasprotnik fašizma ter mrtvaški oder zastražili. — Opeka v kruhu. Nedavno je dvignila v Moskvi mnogo prahu izvanredno iavanredna slaba kakovost kruha neke moskovske kooperativne pekarne. Komisija za kvaliteto produkcije pod predsedstvom Trookija je ugotovila slučaj, da so našli v kruhu 90 gramov težak bos opeke. — Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane na planinski dan 4. in 5. septembra 1926_v hotelu Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. — Informacije glede polovične vožnje v društveni pisarni, Šelenburgova ulica št. 7/II. levo. — Posetniki pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 4, do 13. septembra 1926 imajo na podlagi legitimacije sledeče ugodnosti: V naši državi 50% na železnicah in parnikih, za potovanje v Ljubljano na razstavo od 26. avgusta do 15. septembra in za povratek od 1. do 10. septembra 1926. -V Nemški Aavstriji 25% železniški popust za dopotovanje od J. do 13. septembra in za povratek od 4. do 12. septembra. — V Italiji 30% železniški popust in sicer za potovaujee v Ljubljano od 15. avgusta do 10. septmbra in za povratek od 4. do 80. septembra 1926. —• Uporabljati se zamorejo vsi vlaki razene Simplon-,Orient-Express. Za vidiranje polnega lista se plača znižana taksa 20 Din v j papirju. — Legitimacije se nahajajo že v prodaji pri denarnih zavodih, tujsko prometnih in trgovskih ustanovah v vseh večjih krajih, v inozemstvu pa pri naših konzulatih in trgovskih agencijah. torek, 14. septembra. Nekaj rednih gojenk se še sprejme in se lahko vpišejo dne 11. in 13. septembra 1926. Drž . deška in dekliška meščanska šala na Jesenicah ima šolsko mašo v soboto dne 4. septembra, redni pouk v ponedeljek dnel 6. septembra in ne 2. sejitembra, kakor jej bilo prvotno objavljeno. ŠAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI. .Predvčerajšnjim ®e je vršil match med zmagovalcema v turnirju A in B, Savi Kala-barjem iz Varaždina in Kosto Rožičem iz Zagreba, za match jug. mojstrski naslov. Zmagal je obakrat Kalabar, keteremu pripade vsled tega naslov jugoslovenskega šahovskega mojstra. S tem je ljubljanski šahovski turnir kon-kan. Obleke lastnega izdelka Vam nudi najceneje JOS.ROJINA, Ljubljana Aleksandrova c. 3. Ljubljana. Konferenca izvestiteljskih agencij. Konferenca predstavnikov izvestite-ljskih agem cij v Ženevi, je končala razpravo o avtorski pravici glede vesti in o nedovoljenih ponn.i-sih. . .... — Poljska gradi trgovsko mornarico. 1 oljsko trgovinsko ministrstvo je naročilo pri ladjedelnici v Danzigu zgradbo 15 večjih trgovskih parnikov, ki morajo biti dogotov-Fjeni tekom 3 let. — Panika pri pogrebu Rudolfa Valentina. Ob priliki pogreba Rudolfa Valentina v Nev-vorku je bil tak naval občinstva, da je morala intervenirati policija. Ko so odganjali policisti na konjih množico od krste, je nastala panika. Več oseb je poškodovanih. 1— P« dolgi, mučni bolezni je izdihnila včeraj zvečer svojo blago dušo Danica Šku-Ijeva, bančna uradnica v Ljubljani. Med vojno si je nakopala težko bolezen, od katere ni več okrevala. — Težko prizadeti narodni rodbini g. Škulja naše iskreno sožalje! 1— Davčna administracija v Ljubljani naznanja, da se v četrtek, petek in soboto dne 2., 3. in 4. septembra t. 1. visled snažeaja uradnih prostorov ne bo uradovalo. 1— Vidovičev klub v Ljubljani sporoča interesentom, da prične novi nižji tečaj Vido-vičeve dopisne šole (privatna gimnazija) dne 1. septembra t. 1. Isti dan prične tudi višja dekliška šola v kateri se pismenim potom obravnavajo vsa važnejša ženska vprašanja, informacije o obeh šolah daje klubov tajnik g. Vladimir Kravos, Ljubljana, Narodni dom. /,a pismene odgovore je priložiti znamko. 1— Samomor. V nekem lokalu v Kolo- dvoski ulici je bila Zbrana v soboto zarana večja družba, v kateri se je nahajal med drugim tudi 19-letni pekovski pomočnik Josip l-održaj, doma iz Studenca pri Igu. Poleg njega je sedela neka šivilja iz Hrenove uli-ce.Dočim se je ostala družba veselo zabavala, je bil Podržaj nenavadno resen in zamišljen. Na vprašanje, kaj mu je, ni bolel odgovoriti. Nenadoma pa je potegiiil samokres ter si pognal kroglo skozi sence. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnico. Pričetek šoi. OTVORITEV DRŽAVNE TRGOVSKE AKADEMIJE V MARIBORU. Z ukazom Njegovega Veličanstva Kralja z dne 7. avgusta 1926 in sicer na predlog gospoda ministra za trgovino in industrijo se dvigne dosedanja državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru na stopnjo trgovske akademije. Državna trgovska akademija bo Štiriletna. Letos se otvori samo I. letnik in sicer se vrši vpisovanje v sredo, dne 1. septembra od 10. do 12. ure. Dijaki in dijakinje, ki so se že vpisali v I. letnik, naj se ponovno zglasijo pismeno ali ustmeno pri ravnateljstvu, kjer se bo njih sprejem ponovno pregledal na podlagi njihovih izpričeval. Ravnateljstvo opozarja, da se sprejemajo na novo le še dijaki ki so dokončali štiri (4) razrede srednje ali meščanske šole z odličnim in prav dobrim, najmanj pa z dobrimi uspehom. Vpisovanje v 11. letnik državne dvoraz-redne trgovske šole se vrši dne 2. septembra t. 1. od 10. do 12. ure. (I. letnik državne dvorazredue trgovske šole se ukine radi ustanovitve državne trgovske akademije.) Pričetek ponavljalnih izpitov je dne 3. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Pričetek pouka bo obenem s slovesno otvoritvijo trgovdke akademije v pondeljek, •dne 6. septembra t. 1. Natančnejše obvestilo bo objavljeno na deski ravnateljstva v šoli. Pričetek šolskega lela na Tehniški srednji šoli v Ljubljani je za nekaj dni preložen. Po-j navljalni izpiti se vrše 6., 7. in 9. sejitembra. Vpisovanje v prve letnike vseh oddelkov se zaključuje v četrtek, dne 9. septembra dopoldne. Vpisovanje v ostale letnike vseh oddelkov se vrši v petek, dne 10. septembra dopoldne. U. iseptemba dopoldne ob 9. uri se morajo vsi učenci zbrati v učilnicah. Redni pouk se prične v pondeljek 13. septembra ob 8. mi. ................ ;.ililiani. Državno žensko učiteljišče g učenke Slovesna služba božja, ki je za ^ 5 gep. in gojenke obvezna, je v nje2US(ivega, in ne, SS” 1U SSSš- i«"i»». * »*-. 4 ibilifVfbk-”"11 ... udu za ženski domači obrt v Ljubljani, se začne \ Šport. SK Viktorija (Zagreb) : SK Ilirija — 1 :8 (0 : 2). SK Jadran : SK Ilirija rez. — 2:2 (0:2). Novi višinski rekord. Francoski letalec Callizo, ki je od 13. oktobra v posesti višinskega rekorda od 12.066 m, se je dvignil na letalnem prostoru v Bucu s svojim Ble-riot-Stadom (400 KS Lorreine-Dielrich-moio) in je dosegel v dveh urad deset minut višino, ki se giblje glasom vseh barografov, ki jih je vzel s seboj, med 12.500 in 12.800 i metrov. Callizo je pristal v Le Bourgetu, radi česar moramo računati še z višinsko razli-fl ko ca 100 m. Oficijelna preizkušnja baro-Jjj grafekih zaznamb bo podala torej približno' doseženo višino 12.400 m. Na vsak način jej potolkel Callizo svoj lastni višinski rekord.# Čeprav je imel Callizo električno pregrelo J obleko, je vendar zelo trpel od mraza, ker® je kazal toplomer — 50”. Od 7000 111 naprej se je posluževal aparata za umetno dihanje. . Radi primere omenimo, da znaša višina naj- f večje gore na svetu 8800 111. Velika zmaga Girardenga. V Parizu je de-; buii.ral olimpijski zmagovalec Blauchonnet kot poklicni vozač. Zmagal je v zasledovalni dirki, vendar je imel smolo in je padel jud dirki na 50 km zajedno z Belgijcem Buvsse. ; V izvanredno dobri formi je bil italijanski U mojstrski vozač Costante Girardengo, ki je ; startal v Omnium kot favorit za 50 km dirko in tudi gladko zmagal pred Derujderjem in Pollissierom. V splošni klasifikaciji j° prišel Girardengo na prvo mesto. Ta zmag8 nad domačimi in belgijskimi vozači, ki zel8 dobro poznajo pariške dirkalne proge, označuje Girardenga kot prvovrstnega vozača. Nurini ni sovražnik žensk. Molčeči FineG , ki se v velikem loku izogne 'vsakemu inter-vievverju, je pred .par dnevi dovolil poročevalcu Berliner Tagblatt-a kar dvourno avdijenco. Na vprašanje, če res sovraži ženske, je Nurmi zarudel in smehljaje odgovo- | ril: »Ne sovražim žensk. Sem le navaden člo- j vek in še niisem dosti občeval z ženskami. Mogoče se bom celo še oženil, toda šele takrat, ko bom opustil šport. To se bo pa zgodilo, ko bom dosegel najboljšo formo — treniral pa bom celo življenje.« Pomen športa za zbližanje narodov. Manchester Guardian« slavi v uvodniku velik pomen meddržavne lahkoatletske tekme v Bazelu, kjer so se prvič po francoski in nemsla atleti. Izvaja »Dejstvo, da so -se pp dolgoletnem P^m J prvič videli nemški in francoski atleti, P -j meni resnično etpoho na potu k prave mu miru v Evropi. Razvoj mednarodnih tekem v Evropi mo-rUio tednj pozdraviti kol glavno* sredstvo za odstranitev medsebojnega ne« sporazumi jen ja. Dobro znamenje je tedaj, če so se zopet združili nemški in francoiskilj atleti..: SADNA LETINA V PREKMURJU. Zadnji topli dnevi nam dajo upanje, da bode letošnja sadna letina zelo dobra. Poleg hrušk in jabolk so osobito slive dobro obrodile. Ljudstvo pričakuje kupcev navajeno i* zadnjih par let sem. Lanska kupčija s s*?' jem je bila precej živahna, izvozilo *?e Je i samo iz okoliša Dolnje Lendave nml 20 va-.J gonov raznega blaga. Cene bi bile lahko boijše, da niso razni nepoklicani mešetarji kupovali trgovcem in tako odnesli kmetu precejšen del. So pa tudi nekateri trgovca sami postali silno nezadovoljni, ker so od t prekutpcev kupili mačko v Žaklju — slabo nezrelo mešano sadje, tki je na vožnji pogny lo. Krivi so kupci sami, ker često vzamejč kot nakupovalce ljudi, ki nimajo najm.u/ šega pojma o sadju še manj o nalaganju G sortiranju. Bil sem priča, ko so .nalagali prva 'septemberska jabolka zelenega « šanogerja. Tem ljudem ni bilo mar Ui-trgovca, sajmo da je izplačal provjf.Jv -naprej' lograma. Mnogi so pa brezveem", [1vi ](.1I|p(u brez pare pogodili ceno^.i-'‘vo|jk;n! dobičkom, in nato oddali iz krajev, kjer ni Trgovci ... l8*dje, pridite sami k našemu letos obl;2gJ.10po zelo ugodni ceni nakupite sadja »> shrambo ali za mošt in tudi slive Va-S bodo zadovoljile. Kot nakupovalcev pa se poslužujte ikme; i tov samih in ne mešetarjev. Radi informacij in cene tor vrste blaga so Vam naši ekononii vedno na uslugo in overjen sem, da tudi učiteljstvo bode ponioglo s pojasnili, da se teni pospeiši izvoz. „ . _ Franjo Pavlica. Kako se godi gimnazijskemu profesorju? (Kulturna slik Bil sem kmet iški dijak, ki vzlic težkim ■gmotnim razmeram in življenskim nd-prilikam nisem sla:bo študiral. Po dovršeni maturi me je pomanjkanje vsakršnih denarnih sredstev za visokošolski študij in neuklonljiva zahteva stari-sev porinila v bogoslovje, kjer sem se leti boril za poklic. Toda brezuspešno! Ni bilo sicer borbe za materi-jalni obstanek takrat (okoli 1. 1900) --nasprotno, ako bi bil materijalištičnega naziranja kokor mnogo drugih tovarišev, bilo bi nadaljevanje tega študija najlažja bi najboljša oskrba za nadaljevnje življenje. Toda tak praktičen duhovnik, ki je duhovnik le bolj po imenu in obleki, bil moj vzor! Odšel sem torej dasi skoro sredstev — na univerzo, da postanem profesor. Da bi tega ne bil nikoli storil! Po mukepolnem stradanju in pomanjkanju na univerzi, ko nisem imel drugih sredstev kakor malenkostne podpore podpornih društev, sem po precejšnji zadolžitvi postal izprašan gimn. učitelj. Pa sem kot Slovenec z izrazitim nemškim imenom in vrhu tega še naprednega naziranja, cesar nisem prikrival pred nikomur, suplentaril brez konca in kraja in to v Avstriji, ki me mi mogla ljubiti, pa tudi v Jugoslaviji, ki sem jo težko pričakoval kot rešiteljico in ma-^evalko za vse krivice, ki pa so jo njeni Prosvetni organi popolnoma zavedli v avstrijske metode in manire. Čeravno namreč je bilo definitivnih službenih ]"est v izobilju in ni bilo proti mojemu imenovanju in namestitvi za stalnega profesorja nobenih službenih zadržkov, vendar nisem 'bil pred doseženim 8. službenim letom imenovan za definitivnega profesorja, pač pa je bilo nameščenih vse polno pravih in polovičnih rene>-gatov, ki jih je izgnalo inozemstvo nazaj v Jugoslavijo. Po teh uvodnih ilustracijah naj preidem sedaj k opisu, kakšen »sijajenc materijalni uspeh je imela moja težka borba v mladostnih letih, in kako »imenitno« socijalno stališče si pribori aka-jd&msko na obrazen uradnik po 16 letih. V predvojni Avstriji imel bi v seda-'njertr' položaju približno 450 K lnjevaiijem hmeljskih 'gam. Tovarnar mi je pokazal najprej brizgaln. Tu stojijo po vrsti tipi od leta 1912 do letos Ce sa noo-lJa brizgalno iz leta 1912L -l g i-i i ■ • 11 Pomena z njo brizgalno, la je dobila letos prvo nagrado, se vidi ogromna razlika in napredek v tehniki. Brizgalno tipa leta 1926, imenovana češko: pojizdna vysokotlaka ^fikača, nemško: Fahrbare Hcchdruck-°Pfenspritze, imenujem' »hmeljsko ro-ho<. To pa vsled tega, ker razprši la r 1^» z razliko od drugih brizgaln te- ki «“» orosi celo iimeljevo trto do višine 8 m Pri tem se prihrani mnogo tekočine, cela hmeljska rastlina pa se oroS1 z lahliC J iSf ?ak°’ ! \ f na ^eni , . ni lista kakšno neoroseno mesto ”Ier lahko zadržujejo in razširjajo iiineljevi škodljivci. — Prednosti tega stroja so: 1. Enostavna konstrukcija in pogon. >iez vseh nepotrebnih vijakov konstruirana brizgalna, se lahko brez vsakega djuca razstavi, očisti in prj tem ni nič m pokvariti. Brez znatnih nadomestkov (ventili) upora ona do 20 let.. 2v Kombinacija 8 cilindrom visoke napetosti, ki je preizkušen na 25 atmosfer, povzročuje, da brizgalna prši po pogonu i + -i. , seIuinUradai list< štev. 72.316 z dne 9. avgusta 1926.) Kot prošnjiki pridejo v poštev: državne in samoupravne kmetijske ustanove (šole), okrajni zaslopi občine in kmetijske družbe, mlekarske in stočarske zadruge. Zadnje naštete korporacije lahko odajo prejetega bika privatnemu rejcu ob istih pogojih, vendar ostanejo napram državi sami odgovorni. , reflektant mora vložili pravilno ko- i7riaiVa-r° Pro5nio, v kateri izjavlja, da hoče nrilrSiii VSe p0K°je pravilnika. Prošnji mora priloeal Tp”a PredPisanem obracu (glej SfLdvwnXfeiiki sesobnr r-ob- imodne rešitve t ,i? o prošnji. V slučaju ugocme lesitve take privatne prošnje od strani občine, mora taista v svojem lastnem imenu predložiti pravilno prošnjo, naslovljeno na velikega župana mariborske oblasti pri pristojnem srezkem poglavarju. Najkasneje, dne 5. septembra morajo biti vse prošnje pri srezkem poglavarju. *Na pozneje došle vloge se nikakor ne more ozirati. Opozarja se, da se bode z ozirom na razpoložljiva pičla sredstva vpoštevalo samo one sreze, kjer se bodo tudi lokalni faktorji s primernimi sredstvi nabave udeležili. Kjer so pa okrajni zastopi, bogatejše občine itd. svoje sodelovanje iz katerihkoli ra/logov odrekli, tam tudi nima pomena predlagati prošnje za državne bike. Vsak, kdor želi državnega bika, mora izpolniti sledeče pogoje: 1. imeti mora primeren hlev; 2. imeti mora primerno osebo, ki zna z bikom pravilno ravnati; 3. Imeti mora zadostno in dobro krmo; 4. Imeti mora tekališče za bika; 5. v slučaju, da bik oboli, mora takoj na svoje stroške poklicati živinozdravnika; 6. dopustiti mora nadzorovanje v to pristojnim organom; 7. bika mora spuščati na vse okoliške krave, vendar nikoli več ko enkrat na dan. Skočnino mu določi okrajni zastop ali občina. Mesec dni po skoku ima lastnik krave pravico na en brezplačen naknadni skok; 8. če postane bik v prvem ali drugem letu negovanja po krivdi oskrbnika za pleme nesposoben, ali pa če ga kdo ukrade, mora oskrbnik državi škodo povrniti. V prvem le-tu plača polno ceno, v dragem letu pa polovico. 9. Voditi mora ves čas točen skočni zapisnik. Dolžan pa je tudi ugotoviti plemenilni uspeh. Skočni zapisnik z vsemi podatki mora predložiti vsako leto na vpogled srezkemu poglavarju, ki ga, predloži velikemu županu. X Posestniki kamenolomov mlinskega kamenja. Nek tuzemski interesent se zanima za naše kamenolome, iz ko jih se dobiva materija! za izdelovanje mlinskega kamenja. Posestniki, ki posedujejo take kamenolome naj blagovolijo naznaniti svoj natančen naslov boniici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. * * * TRANZITNI PROMET PREVALJE— LJUBLJANA. Magistralno zasiopstvo občine Guštanj je sklenilo Vložiti prošnjo na Ravnateeljstvo državnih železnic v Ljubljani, da naj se za prebivalstvo dravograjskega sreza in za del slovenjgraškega sreza mariborske oblasti ter za prebivlstvo severne Gorenjske ljubljanske oblasti uvede tranzitna proga za osebni promet z izhodiščem Dravograd-Meža in Jesenice preko avstrijskega ozemlja po progi Pliberk (Bleiburg) in Podroščica (Rosen-bach). Temu sklepu je povod splošna želja prebivalstva omenjenih krajev, da se za olajšanjee prometa med sicer blizu ležečimi kraji, ki pa so zaradi novih državnih mej medsebojno odrezani in po sedanjih zvezah državnega železniškega omrežja silno oddaljeni in nerodno zvezani, doseže ugodnost tranzitne proge po ozemlju avstrijske Koroške. To velja za zgoraj omenjene kraje brezpogojno, ako pogledamo razdaljo od Dravograda do Jesenic preko Koroške, ki znaša 104 kilometre. Isti kraji pa so oddaljeni po progi Maribor—Ljubljana—Jesenice 296 kilometrov, po progi Dravograd—Celje—Ljubljana —Jesenice 247 kilometrov. Pomen tranzita bi bil torej velik že samo za promet med tema dvema krajema glede voznih cen, zamude časa itd. Promet med industrijsko Mežiško dolino m za industrijo in tujski promet važno Gorenjsko je zeio živahen in bi ga tranzitni promet še znatno povečal. Za takšno tranzitno zvezo pa govorijo tudi še drugi razlogi: Lipljana je trgovsko in industrijsko središče Slovenije; vse važne gospodarske korporacije, zbornice itd. imajo svoje sedeže v Ljubljani. Stiki obmejne Mežiške doline so radi njenega ^ značaja _ z Ljubljano tesni in nujni, Ljubljana pa je od Mežiške doline po sedanjih železniških zvezah silno oddaljena Iz središča Mežiške doline, to je iz Prevalj je do Ljubljane preko Maribora 231 kilometroV preko Dravograda—Velenja pa 182 kilometrov. Po tranzitu pa bi bila proga od Prevalj do^ Ljubljane le 163 kilometrov. . Zveze same na teh progah z Ljubljano že tako niso kaj vabljive, posebno če vpošteva-nw počasno vožnjo velenjske proge. Sosedna Avstrija očividno bolje razume vzdrževanje stikov med posameznimi kraji, ki so radi novonastalih mej odrezani od starin železniških zvez. Tako vzdržuje tranzit preko ozemlja naše države Graz—Klagen-mrt, Lavamiind—Bleiburg, in čeprav obstaja direktna zveza Graz—Villach po avstrijskem ozemlju, vzdržuje Avstrija tudi preko Maribora tranzit Graz-Villach. 1. at v °P°zorimo merodajne faktorje in ob- a na na?e krajevne potrebe, poziva pod- ° ,mag’sti'0tno zastopstvo vse interesente, da to akcijo podpirajo. Magistrat Guštanj. i .1 3ESV*™ ZA VELIK0 POKRAJINSKO RAZSTAVO »LJUBLJANA V JESENI«. Poročali smo že, da se vrši od 4. do 13 septembra t. I na prostoru Ljubljanskega Vf ^J-ma vellka Pokrajinska razstava Ljubljana v Jesenic, ki obeta biti po dosedanjih predpripravah sodeč za strokovnjake in za splošno občinstvo najzanimivejša prireditev te vrete v naši državi. Hvalevredno je, da se je zavzela za razvoj našega kmetijstva, kulture, umetnosti baš gospodarska institucija kot je Ljubljanski velesejem, !ki že ek Din. Str. 31 + velnika fabela. I)ane» občutimo že vsi, da je med nami j Slovenci znanje nemščine nazadovalo in da ni vež daleč čas, ko prihodnja generacija ne bo znala nobenega tujega, velikega jezika v popolni meri. Zato so začeli nemščino zopet bolj gojiti. Vsakomur, kdor se uči nemščine, dela največ preglavic glagol, ki je dosti tapleten, deloma nepravilen in poln izjem. Kdor se je pa naučil 2000 nemških besedi in obvlada glagol, lahko reče, da zna že precej nemščine. Zato bo ta knjižica dobrodošla šoli in samouku, ker nudi v kratki, jedrnati obliki vse, kar rabimo pri nemškem glagolu. Knjiga vsebuje razdelitev glagolov, krepko in šibko konjugacijo, aug-ment ge-, tvorbo preteklega časa z »habe< in >bin<, pretvoritev tvorne oblike v trpno, >rufckumlautende«, »praeterito — praesen-tia«, pomožni glagol in točni pregled 219 nepravilnih glagolov v obliki tabele. Ta 'pregled vsebuje 1., 2. in 3 osebo ednine in 1. množine sedanjega časa, polpretekli čas, konjuktiv polpreteklega časa, velevnik, opombo in slovenski prevod, tako, da je ta preglednica kar najbolj popolna. Kniga je sestavljena prav praktično, ker je izrasla iz mnogoletne prakse na tem polju. Na koncu je pridejana velika tabela (45 X 31 cm), ki ima na eni strani teoretično 'tvoritev vseh časov, na drugi strani pa popolno spregatev glagolov v vseh časih in vseh oblikah in sicer en krepek glagol s preglasom, en šibek in en glagol, ki tvori pretekli čas z »ich bin«. Tako, da so izčrpane vse možnosti. Cena Din 6.—, je pri tabelaričnem stavku naraivnoftt nizka. Knjigo >Nemški glagol« mora imeti brezpogojno vsak, kdor se hoče nemščine učiti lu svoje znanje izpopolniti. Seznam učnih knjig za srednje šole je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in ga oddaja brezplačno. To In ono, : Rodoile A^alentino na mrtvaškem odru. Najlepsi filmski igralec, idol tolikih žena vsega sveta je bil v nekem Ne\vyorškem sanatoriju balmaziran, na kar so prenesli njegovo truplo v neilii veliki kinematograf, ki je ves drapir-an s črnim blagom in opremljen s tisoči električnih žarnic. Vsi Ne\vyor-ški listi prinašajo o smrti Rudolfa Valentina podrobnosti. — Po operaciji je prišel z operacijske dvorane neki zdravnik ter povedal njegovi zaročenki Poli Negri, da je bila operacija izvršena prepozno ter je veled tega izgubljena vsaka nada, da bi okreval. Pola Negri je jela krčevito plakati, par trenutkov nato se je zgrudila nezavestna na tla. Hitro so ji priskočili na pomoč ter jo prenesti v bližnjo sobo. Med tem so prenesli tudi Valentina v njegovo bolniško sobo. Ko se je Pola Negri zopet zavedla, se je podala k postelji svojega zaročenca, kjer je ostala dokler ni umrl v njenem naročju. Newyorški listi pišejo, da_ je bil to globoko pretresljiv moment, ki ]e zapustil v dušah vseh navzočih silno globok uti«. Pola Negri je bila vsa iz sebe, kakor blazna od boli. Le z veliko težavo 60 jo odstranili od trupla njenega zaročenca, ljubljenca milijonov žensk. Ogromne množice ljudi so se gnetle pred poslopjem, da bi videli zadnjikrat »najlepšega« možkega in enega najslavnejših kinoigral-cev. Nad 100 žensk ee je v gneči onesvestilo, predno so prišle do mrtvaškega odra. : Schiller brez ovratnika. V Berlinu bo prodano te dni na javni dražbi neko do sedaj neznano pismo pesnika Schillerja. Pismo je naslovljeno na dvornega svetnika Henrika Meycse-a ter se glasi: »Ze na vse zgodaj Vas nadlegujem, dragi prijatelj, s prošnjo, kakršne najbrže še ni nihče adresiral na Vas. Potrebujem namreč — ovratnik. Moja žena je dala včeraj pomotoma v perilo vse moje ovratnike ter me postavila v smešno situacijo, iz katere Vas prosim, da me rešite ter mi posodite ovratnik. Vaš Schiller. — W. 27. IX. 1800.« : Tipkarica — princesin ja. Te dni se ba-vijo ameriške oblasti z ureditvijo zapuščene Miss Leeds, ki je bila svoj čas najbogalejša ženska v Ameriki. Tem povodom poročajo ameriški listi o zanimivi usodi Mrs. Leeds. Gospodična Mary Steevvard je vstopila v svoji mladosti kot strojepiska v shižbo veleindu-strijca Leedsa. Po kratkem času jo je Leeds poročil. Po smrti njenega moža je podedovala 200 milijonov dolarjev. Preselila se je v London, kjer si je uredila uprav kraljevski dvor. Ker .je bila zelo lepa in bogata, je imela naravno vse p o In o oboževalcev. Zdelo se je, da se lepa milijonarka ne misli zopet poročiti. Končno pa se je pojavil v njenem salonu grški princ Kristoforoe, ki se je zaljubil v Mrs. Leeds preko ušes ter ji jel na vse pretege dvoriti. Bivši tipkarici se je zdelo zapeljivo postati takorekoč sestrična angleškega kralja Jurija in španske kraljice. Svetovna vojna je njen načrt zadržala. Leta 1920 pa je prišlo končno vendarle do poroke potem ko je dobila Mrs. Leeds plemiški naslov da se je izognila morganatičnemu zakonu. Leta 1923 je dobila princezinja - strojepiska raka ter umrla. Od 200 milijonov jih je imela, ko je umrla še 15; vse drugo je porabila bivša tipkarica na potu do kraljevskega prestola. : Privatni kapital v sovjetski Rusiji. Opozicija proti sedanjim vlastodržcem v Kremlju trdi da postaja sovjetska Rusija vedno bolj buržujska ter, da si buržuji polagoma, toda sigurno osvajajo gospodstvo na gospodarskem polju, kar mora dovesti sčasoma tudi do gospodstva na političnem polju. To je dalo boljševikom povod, da so se pobrigali za statistiko privatnega kapitala v sovjetski Ru-siji.Buharin je ugotovil, da znaša buržujski kapital v sovjetski Rusiji 319 do 585 milijonov zlatih rubljev. Najmočnejša je opozicija privatnega kapitala v Ukrajini. S tem dejstvom si razlagajo boljševiki tudi tamkajžnje večne nemire. Uravnajie naročnine! V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskrenoljubljena hčerka, sestrica, gospodična Danica v nedeljo zvečer 29. avgusta, previdena s tolažili sv. vere, po dolgi, mukepolni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil dne 31. avgusta ob 15.uri iz hiše žalosti, Tržaška c. <Ž9 na pokopališče k sv. Križu. Globoko žalujoča rodbina Škuljeva. Fran, oče. Marija, mati. Mar«, Milica, sestri. Stanc, brat. Rudyard Kipling: 28 Knjiga o džungli. Po dolgem času se je začul« zategnjeno, zaspano renčanje do dobra sitega ligra, ki se je bil pravkar prebudil. »Kdo kliče?/ se je oglasil Shere Khan in krasen pav je vreščaje vzprhutal iz globeli. »Jaz, Movvgli. Ti, tat goveji, čas je, da greš k skali posvetovanja! Noter — noter jih naženi, A k«]a. Noter, JRama, v globel!« Čreda je obstala za hip ob robu obronka, tedaj pa se je oglasil Ake!a z lovskim tulenjem in biki so zdrveli drug za drugim v globel, kakor švigne parnik po rečnih brzicah, da je letel prah in kamenje krog njih. Ko pa so se zagnali v tek, jih ni bilo več mogoče ustaviti in predno so še prav dospeli v žleb globeli je Rama zavohal Shere Khana in zamvikal. »Ha! Ha!« je dejal Movvgli na njegovem hrbtu. »Sedaj veš!« In hudournik črnega rogovja, penastih gobcev in izbuljenih oči se je udrl po globeli kakor skale ob poplavi. Šibkejši biki so bili potisnjeni ob stene globeli, kjer so drli skozi ovijalke. Sedaj so vedeli kakšno delo je bilo pred njimi — bil je strašni naval črede bivolov, kateremu se noben tiger ne more ustavljati. Shere Khan je slišal bobnenje njihovih kopit; vzdignil se je in trapal okorno po globeli navzdol ozi- rajoč se po stenah, kje bi se mogel rešiti; a stene so bile navpične in moi al je dalje s trebuhom, polnim jedi in pijače, voljen za vse drugo rajši kot za boj. Čreda je štrknila skozi mlako, katero je bil pravkar zapustil, in je mukala, da je odjekalo po ozki soteski. Mowgli je slišal odzivajoče se mukanje od ustja globeli, videl Shere Khana, da se je obrnil — tiger je videl, da je v najhuši sili boljše spoprijeti se z biki kakor s kravami, ki imajo teleta pri sebi, tedaj pa je Rama poskočil, se izpctaknil, zdrvel zopet naprej preko nekaj mehkega in je z biki poleg sebe treščil naravnost v drugo čredo, tako da je sunek sovdara uprav dvignil šibkejše bivole v zrak. Ta naval je ponesel obe čredi iz globeli na ravan, kjer so se živali bodle, bile z nogami in puhale. Movvgli je porabil priliko, zdrknil Rami z vratu in tolkel s palico na levo in desno. »Brzo, Akela! Razdvoji jih! Razprši jih, sicer se bodo začeli med seboj boriti. Odženi jih, Akela! Hej, Rama! Hej! Hej! Hej! otroci moji. Počasi sedaj, polagoma! Konec je!« Akela in Sivi brat sta tekala sem pa tja in grizla bivole v noge, pa dasi se je čreda ukrenila, da bi vnovič navalila v globel, se je Movvgli ju posrečilo, da je obrnil Ramo, kateremu so potem oslali mirno sledili v blato. Shere Khana ni bilo treba še enkrat pohoditi. Bil je mrtev in jastrebi so že prihajali nadenj. Brata — pasja smrt je bila to,< je dejal Movvgli in segel po nožu, katerega je sedaj, ko je živel pri ljudeh, nosil vedno v nožnici okoli vratu. »Nikdar se> ni hotel spustiti v boj, kakor gre. Njegova koža se bo lepo podajala na skali posvetovanja. Sedaj pa urno na delo!* Deček, ki je vzrastel med ljudmi, ne bi nikdar niti v sanjah mislil, da bi mogel sam dreti deset čevlje v dolgega tigra, ali Movvgli je vedel bolje kot marsikdo, kako se drži koža živali in kako jo je mogoče potegniti raz truplo. Vendar je bilo delo trdo in Movvgli je celo uro paral, Irgal in momljal, volka pa sta molela jezik iz. gobca ali pa pristopila in vlekla za kožo, kakor jima je velel. Zdajci so je njegove rame dotaknila roka, in ko se je ozrl je zagledal poleg sebe Buldea s starinsko risani-co. Pastirji so v vasi povedali, da so se bivoli splašili, ih Buldeo se je ves razjarjen podal na pot, da bi ošlel Movvgli ja, ker ni boljše pazil na čredo. Volka sta se hitro umaknila, čim sta uzrla prihajati'človeka. >KakSna bedarija pa je to1.' je dejal Buldeo jezuo. »Mar misliš, da znaš tigra iz kože dati? Kje so ga ubili bivoli? In še Hromi tiger je, na čigar glavo je razpisana nagrada sto rupij. No, veš, prezreti hočem, da si pustil čredo, da je pobegnila, in morebiti ti dam rupijo raz-, pisane nagrade, ko ponesem kožo v Khanhivvaro.^ I3rskal je po telovniku, da bi našel jeklo in kremen, in se je sklonil, da bi osmodil Shere Khanu brke. Večina indijskih lovcev osmodi tigru brke, da s tem preprečijo, da jih njegov duh ne straši. Natečaj. V Mariboru, Magdalensko predmestje, Kralja Petra trg, ob državni cesti, blizu Dravskega mostu bodo oddani gostilniški prostori 2 večja, dva manjša gostilniška lokala (skupno za ca 122 gostov), vrini prostor na dvorišču za približno 90 oseb, točilnica, kuhinja, shrambe, automaiična hladilnica, pralnica, kleli, 9 sob za lujce, 6 sob za samce, kopalnice, podstrešje, stanovanje za gostilničarja s posebnim vhodom in 3 sobami, sobe za služinčad, hlev za 8 konj s sobico za hlapca in shrambo za krmo, 3 garaže. Gostilniški prostori, sobe za lujce in 4 sobe /a samce s primerno opremo. Vselitev letos v jeseni. Le resni, kavcije zmožni reflektanti pridejo v poštev. Pojasnila (ustmena in pismena) daje .Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani", Aleksandrova cesta.____ caidiuo posukoniSki in Špedicij SKl BUBEAU ^ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. ifatlov bnojavtroms »ČUKOM*. "V Telefon Int. St. 4S-4. PODSUl^ICIS: Maribor, Jesenice, 9okek. Obavlja vst v to stroko »padajoč« posl« najhitreje in pod ku-G lantniml pogoJL ^ Sasiopnlkl družbe »polnih vm 9. o. N. *a ekcpreine poSHjke. Najboljša, najcenejša kolesa ta Šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke Gritzner, Adler, Phonix Blizu Prešernova« ™ dom, obrt In industrijo. Pouk brez- Prešernovega dnj p,ačilnj ,, . Tudi DUBIED' spomemka za vodo. p i JL . Večletna garancija. ■—ni— Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj Josip Peteline, Ljubi,ana Otvoritev mesnice. Vijudno naznanjam cenj. občinstvu, da odprem dne 1. s ptemfor« t. 1. v Woifo' i ulici 14 popolnoma preurejeno in strogo higijensko opremljeno mesnlCO. Poslrt zal b dem cenjenim gospodinjam s prvovrstnim blagom najkulantneje in solidno. Sc priporočam Josip Marčan mesar. mali OGLASI Vsaku beseda 50 para, debelo tiskano Din 1 -. Uprava ..Narodnega Onevmka“ 1 prodata makulaturni papir • kg Din 4*50. • Iščem malo, mimo sobico, tudi na periferiji mesta. Prosim naslove na upravnl-štvo »Nar. Dnevnika«. Stekleno strešno opeko imajo »talno v zalogi Zdmiene opekarne d. d. v Ljubljani. Knjigovodja bilancist išče mesta pri kakem industrijskem podjetju. Ponudbe pod »Knjigovodja* upravo .Narodnega Dnevnika*. Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, če jih uku-hate v nedosegljivih M UMlif kozarcih in aparatih. Tvomiška zaloga: Fruetus — Ljubljana. Krekov *rg 10. Tudi na obroke' ^ Na dobro domačo hrano se sprejmejo abonenti. Stari trg it. 34/11., levo vrata St. I. MODROCE iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoracajake patent divane in tapeini-ške izdelke nudi najcenei« RUDOLF RADOVA**1 tapetni* *”k0' <" 7 n - im Wolto«» 1/1 - T«l«t. M. mSm ** Al nmimmmm ~ ■ —------------------------------------------ % . o 7« Mikamo >Menturt UAajatelj la odjfovoral urednik ALEKSANDER j&BLRZNIKAB. v Ljubljani Andrej Sever.