Iz državnega zbora. Gauč in Thun. Po preteku nekoliko več kakor treh mesecev se je dne 21. marcija zopet sešel državni zbor. Našim bralcem je znano, da je začetkoma decembra 1897 prevzel poprejšnji nančni minister Gauč Badenijevo zapiJSčino itv sestavii novo miiiibleisLv\j, v,b'_;lui5ičc v*. samih uradnikov. Minister Gauč je veljal kot poseben ljubljenec presvetl. cesarja in se je sploh sodilo, da Gauč bode ustrajal v svoji službi dolgo časa. Toda kakor bi pihnil: Gauč \e zginil s pozorisča in grof Franc Thun je postal pred nekaterimi dnevi ministerski predsednik. Zakaj je moral odstopiti Gauč? Uzrokov je več. Prvič ni imel zaupanja prav pri nobeni stranki državnega zbora. Drugič so sprevideli Ogri, da Gauč ni sposoben mož, ki bi mogel napraviti pogodbo med Avstrijo in Ogersko. Govori se torej, da so Ogri pritiskali na krono, naj odstrani Gauča. Tretjič je napravilo slab utis na vzgoraj, da so nemški visokošolci pred nekaterimi tedni strahovali slovanske dijake in je Gauč pokazal v celi tej zadevi premalo eneržije. Predstavil se je torej dne 21. marcija grof Franc Thun kot ministerski predsednik in svoje tovariše kot ministre. Med temi ministri je tudi bivši raladočeški poslanec dr. Kaizl kot finančni minister. Kako se pač na zeralji vse spreminja! Pred par leti so si bili še v laseh Mladočehi in grof Thun, kot takratni češki cesarski namestnik, ki je vsled ropotanja Mladočehov moral odstopiti. Danes sta si pa Thun in Mladočeh Kaizl najboljša prijatelja! Vprašanje je, kako dolgo bo trajalo to prijateljstvo ? Enako nam je nerazumljivo, kaj dela v družbi Mladočehov trgovinski minister, nemški liberalec dr. Barnreither. Dozdeva se nam, da Thunovo ministerstvo je ponovitev Windischgratzovega koalicijskega ministerstva, ki se tudi ni moglo dolgo vzdrževaii ker' je biio v njein preranogo raznovrstnib, da, po svojih načelih nasprotnih si oseb. Volitev predsednika. Ko se je dne 21. marcija o polu dvanajsti uri začelo zborovanje, pokliče ministerski predsednik Zurkana kot najstarejšega poslanca, naj prevzame predsedstvo ter naj izvrSi izvolitev predsednika državnemu zboru. Zurkan je pravoslaven duhovnik in Steje nad 80 let, pa iina še kaj čvrst glas in je rešil svojo nalogo prav dobro. Izmed 244 oddanih glasov je bilo 41 praznih, 195 glasov je dobil dr. pl. Fuchs. Nemški liberalci, kakor se danes imenujejo, nemški naprednjaki in nemSki na- rodnjaki, potem krščanski socijalisti se niso udeleževali glasovanja. Med novirai poslanci smo med oddajanjem glasovnic zapazili nekatere po imenu že znane može, kakor poljskega duhovnika Stojalovskega. Ta mož je že precej prileten, je bil nekaj časa nasproten katoliški cerkvi, pa se je s sv. sveto cerkvijo zopet spravil in je prišel zdaj v državni zbor. Nekaj somišljenikov je imel že poprej v državnem zboru, ki so bili zlasti udom krščanske slovanske narodne zveze prav prijazni. Mogoče, da pristopijo k naši zvezi, v kateri smo ostali Slovenci (15), Hrvati (11), Rusini (7) in Čeh dr. Stojan. . . Novl predsednik dr. pl. Fuchs je zelo prikupljivega obnašanja, izvrsten' pravdoslovec in ga spoštujejo vse strapke državnega zbora. S to izvolitvijo smemo tudi mi Slovenci biti prav žadovoljni, ker dr. Fuchs želi, da se vsem narodom v Avstriji pravica deli. Gg. kateketom naj še naznanim, da je ravno dr. Fuchs pretečeno leto pregledal predlog slovenskega poslanca, predno se je zbornici predložil, kako se naj uravna kateketična nagrada, ter ga posebno odobraval. Ko so suroveži Schonererjanci čuli, da je dr. Fuchs izvoljen v predsednika, šo začeli kričati, rekoč: «Ta državni hudodelnik spada v ječo! V ječo ž njim!» Kričali so v enomer tudi med govorom, v katerem se je novi predsednik zahvalil za zaupanje in prosil za podporo vseh strank ter zaklical živio presv. eesarju. Veselo znamenje, da so ti divjaki bili osamljeni. Obljubili so pa, da hočejo razbijati in kričati tako dolgo, dokler bo pred- sedoval dr. Fuchs. Glejte te norce! Ceravno je večina avstrijskega ljudstva slovanska, so vendar izvolili poštenega katoliškega Nemca v predsednika; toda pruska Schonererjeva garda vendar ni zadovoljna. Ti ljudje bi rajSi bili že danes Prusi, kakor jutri. Predsednik dr. Fuchs je tudi omenil, da sklep, ki ga je napravil državni zbor dne 25. novembra 1897, da se imajo kričači, če treba, tudi s silo zapoditi iz državnega zbora, ni zdaj več veljaven. Toda oglasili so se k besedi dr. Pergelt, dr. Steinwender, grof Stiirgkh, socijalni demokrat Daszynsky, Wolf, dr. Lueger in Schonerer, ki so izrekli v imenu tovarišev, da dne 25. novembra se ni napravil veljaven sklep, da to je bilo le nasilstvo, ki se je godilo nad kričečimi poslanci, da, Schonerer je stavil predlog, naj državni zbor izreče, da zdajšnji predsednik in takratni podpredsednik, dr. Fuehs se ima zapreti v državno ječo, ker je tudi zakrivil ta sklep. Predsednik dr. Fuchs, dobra duSa, je dal glasovati o tem predlogu, jeli ga naj zaprejo v ječo. Toda izmed 400 poslancev se jih je le — pet Schonererjancev vzdignilo zanj. Schonerer pa je ves razdivjan kričal v eno mer: «Dr. Fuchs pa vendar sodi v ječo». Ali nihče se ni zmenil za to krokanje divjega pijanca. Thunov program. Slednjič se je oglasil k besedi novi ministerski predsednik grof Thun. Moža sodijo kot prav pametnega in srčnega, če tudi ne kot posebno učenega. Prebral nam je načrt, po katerem želi vlada postopati. Držal se bo teh-le vodil: 1) Želi, naj državni zbor mirno deluje na blagor vsem avstrijskim narodom. Tega mirnega sodelovanja je posebno zdaj treba, ko se mora skleniti pogodba z Ogersko. 2) Njegova vlada hoče skazovati pravico vsem narodom ter skrbeti, da se olajšajo bremena vsem stanovora in je imenoval med temi tudi kmete. Res lepe besede! A takih besed smo slišali že mnogo! Nato so se oglasili mnogi poslanci k besedi: dr. Steinwender, dr. Pergelt, Zeller in Wolf, ki niso zadovoljni z besedami ministerskega predsednika. Po njihovem mnenju bi bil moral novi ministerski predsednik odpraviti strašne krivice, ki se godijo Nemcem vsled jezikovnih naredb, potem bi se dalo govoriti dalje v blagor ljudstva. Woli je rekel: «Dokler ne bo nemščina državni jezik, tako dolgo ni mira v Avstriji>. Sklenilo se je torej, da se je v naslednji seji — v sredo — vršil razgovor o programu (načinu vladanja) nove vlade.