leto XIV Četrtek, 15. november 1984 št. 11 Ob Dnevu Republike Domovina je samo ena, je vsakomur kakor mati. Na domači grudi v miru živeti, le kaj bi mogel si še več želeti? Tako in podobno bi lahko zapisal vsak rodoljub, sleherni Jugoslovan, ki živi in dela že četrto desetletje v svobodni domovini. Častno je živeti v Jugoslaviji, ki je vznikla sredi vojne vihre in se v revoluciji prekalila v novo državo. Ponosni smo na prehojeno pot, na predsednika Tita in tov. Kardelja, ki sta se na čelu KPJ borila v vojnem in mirnem obdobju. Velikega pomena je dogodek v novembru 1943. leta v Jajcu na II. zasedanju AVNOJ-a. Tam so se poslanci vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti odločili za nov družbeni red, na trdnih temeljih je bila zgrajena nova domovina. Razrešeni smo bili spon, ki so dolga stoletja vezale naše ljudi v suženjstvu in odvisnosti. Naše samostojno ravnanje pa je mnoge po svetu čudilo in tudi motilo. V letu 1948 smo se odločno uprli ruskim pritiskom. Mnogo naporov je bilo potrebnih za izgradnjo domovine, s prostovoljnimi akcijami in enotni se naši ljudje niso ustrašili nobenega dela. Zavest o pomembnosti samostojnega razvoja in socialistične poti je bila močnejša od zunanjih pritiskov. Razvojna pot nove republike je potekala v ciljih samoupravljanja, ki ga razvijamo dalje. Za Titovo Jugoslavijo vedo širom po svetu, smo med deželami neuvrščenih. Ob vedno večjih svetovnih nemirih in blokovni razdelitvi je potrebno zagotoviti varnost in mir v svetu. Zdaj se nahajamo še vedno v obdobju stabilizacije in splošne krize. So ljudje, ki podcenjujejo dosežene rezultate v boju za stabilizacijo. Nekateri bi radi spremembo sistema\, vendar le-te moramo ostro zavračati. Čez noč se ne da problemov rešiti. Naši napori ne bodo zaman, če se bo vsakdo kar največ potrudil za boljše rezultate in bo pri svojih delovnih nalogah kar najbolj odgovoren. Naše poti v prihodnosti ne bodo težke, če bomo vztrajno krepili cilje ZKJ. Ob prazniku naše republike pomislimo, kakšne vrednote imamo: mir, svobodo in prijateljstvo, za kar se mnoge dežele po svetu borijo. Tovarna vrat v TO Rečica — Kontrola izdelkov — zaključnih letev pred embaliranjem Kvalitetno delo vodi do uspehov Gospodarjenje v letošnjih devetih mesecih CELOTNI PRIHODEK Celotni prihodek za delovno organizacijo kot celoto je v razmerju do enakega obdobja preteklega leta večji za 66 %. Večji porast celotnega prihodka sta dosegli TO Rečica za 70 % in TO Mojstrana za 175 %, manjši pa TO Podnart za 34 %. Izrazito nadpovprečno odstopa TO Mojstrana, kjer povečane kapacitete in urejeni delovni pogoji po zaključeni investiciji omogočajo večjo proizvodnjo. Plan celotnega prihodka za tričetrtletje 1984 je presežen za delovno organizacijo za 8 %, nad tem povprečjem pa so plan presegle TO Tomaž Godec za 12 %, TO Rečica za 11 % in TO Mojstrana za 12 %, plana pa nista dosegli TO Podnart, ki je 5 % izpod plana in TO Trgovina 2 % izpod plana. Nedoseganje plana celotnega prihodka pri TO Podnart izvira iz nedoseženega plana proizvodnje zabojev in oblog, pri TO Trgovina pa, kjer je količinski izpad prodaje še večji kot to izkazuje vrednost celotnega prihodka, pa zaradi manjših dobav izdelkov od strani proizvodnih TO, kot je bilo planirano. Izvoz je v razmerju do enakega obdobja lanskega leta za DO večji za 44 %, nad tem povprečjem so TO Rečica s 50 % več, TO Mojstrana 102 % in TO Podnart 160 % več, TO Tomaž Godec pa samo 34 % več. Največji del izvoza seveda odpade na TO Tomaž Godec, to je 60 % izvoza v DO, zato je vrednostno naj nižji porast izvoza razumljiv. V TO Tomaž Godec je količinsko izvoz manjši kot v letu 1983 za približno 15 %, saj je v letu 1983 v prodaji zajeto nad 100.000 mz plošč iz zalog leta 1982, tako, da v letu 1984 niti ni možno doseči izvoz iz leta 1983, ker ni na razpolago toliko blaga kot leto prej. Izvoz izražen v deviznih dinarjih je v TO Tomaž Godec manjši kot v letu 1983 za samo 6,7 %, ker so v letu 1984 dosežene v povprečju višje cene kot leto prej. Plan izvoza za DO v celoti je dosežen 96 %, od tega TO Tomaž Godec 94 %, Rečica 92 %, Mojstrana 165 % in Podnart 101 %. Z upoštevanjem fakturirane realizacije pa je tudi TO Podnart plan izvoza izpolnila samo 85 %, ker se razlika do 101 % nanaša na obračun priliva deviz iz izvoza preteklega leta. Izvoz, ki je vrednostno večji za 44 % pa je devizno večji 4 % in se razlika 40 % nanaša na devalvacijo dinarja. Izvoz, ki je več ovrednoten kot v enakem obdobju lanskega leta za 40 %, s povečano vrednostjo ne pokriva v enakem obdobju povečanih cen proizvodnih materialov, ki so se povečale v povprečju od 80—100 % in je zato pokritje pri izvozu v letu 1984 izpod povprečja in pri nekaterih proizvodih niti niso pokriti proizvodni materiali. Primerjava celotnega prihodka s preteklim letom in s planom za leto 1984 je naslednja (v tisoč din) doseženi celotni prihodek indeks 1984 1983 1984 plan 1984 1. Tomaž Godec 1.121.296 159 112 2. Rečica 1.166,328 170 111 3. Mojstrana 214.136 275 112 4. Podnart 169.206 134 95 5. Trgovina 418.097 163 98 6. DSSS 104.680 150 105 LIP skupaj 3.193.743 166 108 Podatki o izvozu so sledeči (v tisoč din): doseženi izvoz 1984 1984 % od celot. prih. 30. 9. 1984 1983 plan 84 1983 1984 Tomaž Godec 608.282 134 94 64,4 54,2 Rečica 306.597 150 92 29,9 26,3 Mojstrana 45.133 202 165 28,7 21,2 Podnart 51.787 260 101 15,8 30,6 LIP Skupaj 1.011.799 144 96 36,5 31,7 J (Nadaljevanje na 2. strani) Kvalitetno delo (Nadaljevanje s 1. strani) Na obračun uspešnosti poslovanja vpliva tudi razmerje neplačane realizacije v celotnem prihodku. V letu 1984 je neplačana realizacija ponovno porasla največ zaradi izvoza. Podatki o neplačani realizaciji so sledeči (v tisoč din): stanje 1. 1. 1984 stanje 30. 9. 1984 Tomaž Godec 50.493 141.800 Rečica 36.284 77.081 Mojstrana 17.290 4.697 Podnart 17.197 20.039 Trgovina 384 1.824 LIP skupaj 122.098 245.441 Največji porast neplačane realizacije je dosežen pri TO Tomaž Godec, kjer ima že močnejši vpliv na dohodek, saj je zaradi neplačane realizacije manjši za 91.307.000 din ali 21,9 % doseženega dohodka. Največje znižanje je doseženo pri TO Mojstrani zaradi takojšnjega pokrivanja izvoza, v letu 1983 pa je bil izvoz dalj časa neplačan. V celotnem prihodku se je močno povečal delež raznih drugih prihodkov, ki se največ nanašajo na pozitivne obresti. V letu 1983 je znašal delež drugih prihodkov v celotnem prihodku 1,3 %, v letu 1984 pa 5,7 %. Največji porast in tudi delež drugih prihodkov je pri TO Tomaž Godec in sicer v letu 1983 2,9 %, v letu 1984 pa 11 % celotnega prihodka. PORABLJENA SREDSTVA Porabljena sredstva so materiali, porabljeni za proizvodnjo prodanih proizvodov (DIS stroški) ter splošni režijski stroški (FIS stroški). V primerjavi z letom 1983 so proizvodni stroški v razmerju do celotnega prihodka ponovno porasli, kar pomeni, da so se izdelavni materiali bolj podražili kot pa so se povečale cene naših izdelkov. Tako znaša v letu 1984 delež DIS stroškov v prodanih proizvodih 54,3 %, v letu 1983 pa samo 50,5 %. Nasprotno pa so režijski stroški v razmerju do celotnega prihodka v letu 1984 zmanjšani v primerjavi z letom 1983 in sicer v letu 1984 znašajo 17,5 %, v letu 1983 pa 18,1 %. Pri temeljnih organizacijah se je delež DIS stroškov povsod povečal v razmerju do leta 1983, razen pri TO Podnart. Delež FIS stroškov je pri vseh TO v letu 1984 nižji kot v letu 1983, razen pri TO Mojstrani in Podnartu. Pri TO Mojstrani je delež FIS stroškov višji zaradi večjega vpliva amortizacije in investicijskega vzdrževanja zaradi zaključene investicije, pri TO Podnart pa predvsem zaradi prenizke proizvodnje. DOHODEK Uspešnost poslovanja lahko ugotavljamo na razne načine, vendar je doseženi dohodek vodi do uspehov najosnovnejši podatek o uspešnosti poslovanja. Kako uspešno smo poslovali pa najbolje pokažemo, če naše podatke primerjamo z ' drugimi. V tej analizi je primerjava z drugimi podana za obdobje januar—junij 1984, ker podatkov za poslovanje do 30. 9. 1984 za druge še nimamo. Poslovni rezultat na osnovi dohodka je v naši DO ugodnejši kot v povprečju gospodarstva Slovenije in lesni industriji Slovenije. Podatki za obdobje 1. 1. do 30. 6. 1984 so sledeči: dohodek na delavca % dohodka do povpreč. poslov, sredstev LIP Bled gospodarstvo Slove- 521.479 21 % ni j e gospodarstvo občine 507.446 15% Radovljica lesna industrija Slo- 502.992 18% venije lesna industrija 458.782 21 % SOZD GLG stavbno pohištvo 458.075 17 % SFRJ 242.985 17 % Podatki o dohodku 30. 9. v naši DO so sledeči: dohodek na delavca 1984 1983 1984 1983 Tomaž Godec 545.416 889.665 163 Rečica 582.463 961.266 165 Mojstrana 396.822 772.346 195 Podnart 479.067 739.868 154 Trgovina 787.880 1.030.880 131 DSSS 440.065 691.804 157 LIP skupaj 539.241 877.987 163 Iz podatkov o doseženem dohodku na zaposlenega je razvidno, da so TO med seboj v letu 1984 bolj izenačene kot v letu 1983. V letu 1983 je bila izrazito slabša TO Mojstrana, v letu 1984 pa je njen položaj sicer še vedno pod povprečjem drugih TO, vendar dosti bližji drugim. V letu 1983 je za povprečjem TO zaostajala za 27 %, v letu 1984 pa samo 12 %. Delno poslabšan pa je položaj TO Podnart, ki je v letu 1983 zaostajala za povprečjem TO za 11 %, letos pa 16 %. OBVEZNOSTI IZ DOHODKA Obveznosti iz dohodka so v letu 1984 v povprečju manj obremenjevale dohodek kot v letu 1983, razen obresti od kreditov, ki so se močno povečale. Obveznosti brez obresti so v letu 1984 znašale 15,9 % dohodka, v letu 1983 pa 16,8 %. Obresti od kreditov so največ povečane pri TO Tomaž Godec in sicer od 7,5 na 31,2 milijona din, oz. od 2,9 % dohodka na 7,5%. Obveznosti iz dohodka v razmerju do dohodka so znašale (v % od dohodka): DSSS obresti druge obvezn. 1983 1984 1983 1984 1983 1984 Tomaž Godec 11,6 12,2 2,9 7,5 16,6 15,8 Rečica 14,1 10,4 2,6 3,6 17,6 17,1 Moj strana 7,7 11,0 4,9 4,3 14,6 12,6 Podnart 13,6 12,8 6,4 3,9 19,5 18,0 Trgovina 23,3 12,4 15,2 8,9 15,2 15,5 DSSS 2,4 2,7 — — 14,7 13,0 LIP skupaj 12,1 10,9 3,4 5,3 16,8 15,9 Zmanjšanje obresti je največje pri TO Trgovini zaradi zmanjšanja potrošniških kreditov in zato znižanja namenskega kredita pri banki. Cisti dohodek Po pokritju obveznosti iz dohodka nam ostane čisti dohodek, ki je namenjen za potrebe TO, predvsem pa za osebne dohodke, skupno porabo, rezervni sklad in poslovni sklad. Delitev čistega dohodka med letom je začasna, opravljena pa je na osnovi sprejetega letnega plana in pravilnika o delitvi čistega dohodka. Največji del čistega dohodka je namenjen za osebne dohodke in skupno porabo. Delež čistega dohodka za osebne dohodke je opredeljen v pravilniku, odvisen pa je od višine čistega dohodka na zaposlenega, od razmerja posamezne TO do planskih osnov in doseženega izvoza. Za skupno porabo izločamo 10 % od osnove osebnih dohodkov za stanovanjske namene, za ostalo skupno porabo pa po planu potreb, za leto 1980 v višini 36.000 din na zaposlenega. Za rezervni sklad znaša obveznost izločanja 4 % od osnove dohodka, za druge potrebe je po planu predvideno izločanje za potrebe krajevnih skupnosti in gradnjo biotehniške fakultete. Preostali znesek čistega dohodka je namenjen za poslovni sklad. Razporeditev čistega dohodka po obračunu 30. 9. 1984 je sledeča: (Nadaljevanje na 5. strani) doseženi čisti dohodek 1984 1984 čisti doho dek na en. 1983 plan 84 doseženo 1984/1983 Tomaž Godec 223.352 157 94 476.231 158 Rečica 175.378 191 122 549.774 186 Mojstrana 33.431 241 106 428.602 192 Podnart 30.499 183 111 401.303 180 Trgovina 15.041 181 109 601.640 181 DSSS 47.470 150 102 515.978 152 LIP skupaj 525.171 172 104 495.912 169 Novost v obratu pohištva 12. julija 1984 smo dobili v TO Tomaž Godec numerično voden rezkalni stroj. Bil je razstavljen na lesnem sejmu v Ljubljani. Te stroje v našo državo uvaža »TRIMAC«, delovna organizacija iz Trsta, izdeluje jih Costruzione Machine Speciali (CMS) iz Bergama blizu Milana, krmilne naprave pa proizvaja nemška firma SIMENS. Montaža strojev v obrat je potekala od 16. julija do 4. avgusta. Prav zaradi upravljanja in vodenja novega stroja smo bili trije delavci iz TO Tomaž Godec na specializaciji v CMS, nato pa smo sodelovali še pri montaži, kjer smo dobili še zadnje podatke o delu s strojem. Konstrukcija stroja je iz posebne varjene in uležane jeklene pločevine. Sestoji se iz dveh osnovnih delov, in sicer mehanski del stroja in agregata za numerično elektronsko krmiljenje stroja. Mehanski del stroja se deli na dva osnovna elementa: delovno mizo, na kateri se obdeluje in podest, na katerem je pritrjeno 8 visokotur-nih gornjih rezkarjev. Stroj lahko naenkrat obdeluje več obdelovancev, na katerih naredi eno ali več operacij. Število obdelovancev na delovni mizi je odvisno od velikosti obdelovanca in števila operacij. To mu omogočajo prav ti visokoturni rezkarji. Rez-karji so montirani na posebnih vodilih, ki so varjeni iz posebnih traverz. Vodila omogočajo pomik po dolžini ( ± X osi) do 4800 mm in širini (± Y osi) do 1000 mm. Rezkalni agregat (rezkalna glava) pa je sestavljen iz motorja, teleskopskih sani, nosilcev rezkarja, ki se lahko dviga in spušča od 30—100 mm, odvisno od nastavitve. Rezkalni agregati so razvrščeni po X osi in pritrjeni v posebne primeže. Vsak rezkalni agregat ima svoj odse-sovalni priključek. V smeri gibanja in spuščanja pa se pomika tudi delovna miza stroja, in sicer v ± Z osi, ki znaša 200 mm. Z njo določamo višino obdelovanca. Obdelovalna miza je dolga 6360 mm, široka pa 1000 mm. V njej so odprtine za vakuum, ki so zaprte z vijaki. Miza je razdeljena na polovico, kar omogoča delavcu, ki namešča obdelovanec, nemoteno delo. V času, ko stroj na prvi polovici mize obdeluje obdelovanec, lahko na drugi polovici delavec obdelovanec zamenja z neobdelanim. Obde- lovanec je na mizo upet preko vakuuma. Da pa delovne mize ne bi poškodovali, je za vsak obdelovanec potrebno narediti podlogo, ki je pritrjena na delovno mizo. Mazanje stroja je centralizirano in avtomatizirano, vezano na programu ciklusov preko časovnega releja. Premiki v X in Y osi so urejeni z enosmernim motorjem s stalnimi magneti, ki imajo avtomatsko vodeno zavoro. Največja hitrost rezkarjev je do 18000 obratov/min. Hitrost pomika pri obdelavi pa znaša 0—8 m/min, v praznem hodu pa do 12 m/min. Vsa podajalna vodila so opremljena s harmoničnimi ščitniki na X osi in s površinskimi ščitniki na X, Y in Z osi. Stroj obdeluje obdelovan-ce po programu, ki ga odtipkamo v CN SINUMERIK. Ta naprava je nameščena pri osnovnem stroju in električno povezana z vsemi elek-tro napravami, za vrtljive in pomične dele stroja. Na napravi so različne vrste tipk in majhen ekran, na katerega odtipkamo program. Ta program vsebuje vse dimenzije obdelovanca, hitrost pomika rezkarja, število vrtljajev, število rezkarja, kateri obdeluje itd. Ko pa je program v celoti sestavljen, tedaj po njem obdeluje obdelo-vance. Ti pa so lahko različnih oblik: z ravnimi linijami, utori, izvrtinami, profili, in raznimi krivuljami. Da pa programov ne bi na novo izdelovali in izpisovali ročno, jih iz CN »SINUMERIKA« posnamemo s pomočjo mi-kro računalnika »EPSON« na kasete. Kasete nato shranimo. Kadar v proizvodnji ponovno obdelujemo iste ob-delovance, iz kasete pro- r gram prenesemo preko EPSON nazaj v CN SINOME-RIK in proizvodnja lahko steče. Ta postopek je novejši, kajti prej so programe snemali po TELETYP-u. TE-LETYP je program izpisoval na papirnat trak. Imel je to slabo lastnost, da se je trak rad trgal. Prav zaradi tega je novejši postopek boljši, ker so kasete praktično neuničljive. Kljub temu da stroj še ne dela s polno zmogljivostjo, ker je veliko dela z novimi programi in izdelavo podlog, pa se že kažejo velike izboljšave. Stroj združuje več operacij, pri čemer odpade veliko transporta in režijskih ur, ki so nastajale zaradi večkratne nastavitve pri drugih strojih. Izboljšala se je predvsem točnost pri izdelavi ob-delovanca, ker ima stroj možnost nastavitve do tisočinke milimetra natančno. Obdelava je prav tako kvalitetnejša, kar se izraža pri ročnem brušenju. Čas le tega je seveda krajši. Že sam primer nam pove, da je bilo potrebno 3,5 min za obrez Omare 132, izdelavo izvrtin za ključavnico in tečaje. Sedaj pa je vse to opravljeno na novem stroju v 2,2 min. Čas izdelave se je zmanjšal za 37 %. Stroj ima možnost izdelave zahtevnejših programov, kar nam omogoča še večji prodor na zunanje tržišče. Že sedanji rezultati nam kažejo, da smo se pravilno odločili. Poleg točnosti obde-lovancev in krajšega časa obdelave smo dosegli tudi večji prihranek finančnih sredstev. Zmanjšali smo težavnost dela, vendar se je povečala odgovornost pri delu. Stroj zahteva natančnost in ustrezno vzdrževanje. Marjan Ravnik Občinska skupščina o spremembah in dopolnitvah družbenega plana 1981-1985 7. novembra so ločeno zasedali vsi trije zbori občinske skupščine Radovljica. Na dnevnem redu je bila obravnava in sklepanje o predlogu prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981 —1985. Gre za dopolnitve in spremembe, ki so jih na širokih javnih razpravah v krajevnih skupnostih in drugih zborih delovnih ljudi in občanov izrekli na predlagane rešitve, ki pa skoraj nikogar niso povsem zadovoljile. Največ pripomb je bilo po pričakovanju na Bledu in v Bohinju, nekaj manj pa v Radovljici, Lescah in v Begunjah. Posebno aktivno je bilo društvo za varstvo okolja. Delegati so sprejeli s pripombami in dopolnili tudi smernice za dolgoročni plan občine Radovljica za obdobje 1986—1995 in do leta 2000. Razen tega so vsi trije zbori sprejeli odlok o priznavalninah udeležencev NOB ter potrdili osnutek sprememb in dopolnil periodičnega delovnega načrta vseh zborov za četrto tromesečje 1984, osnutek odloka o ustanovitvi komisije za občinske proslave, prireditve in spominske svečanosti. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta izrekla soglasje za prenehanje ukrepov družbenega varstva v Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju, zbor združenega dela pa je razrešil dolžnosti svojega predsednika Jožeta Vuklja in sprejel sklep o postopku za izvolitev novega predsednika zbora. V*. Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (11. 10. 1984) 1. V javno obravnavo je posredoval: predlog smernic za izdelavo letnega plana 1985, predlog smernic dolgoročnega razvoja LIP Bled in predlog delovnega koledarja za leto 1985 za TO in DSSS. 2. V sprejem zborom v TO Rečica je predlagal ocene del in nalog v oddelku vrata. 3. Sprejel je ugotovitveni sklep o veljavnosti ocen del in nalog v kovinskem obratu, katere so sprejele sam. delovne skupine v TO Tomaž Godec Boh. Bistrica. 4. Sprejel je samoupravni sporazum o cenah žaganega lesa za proizvodnjo oken v Jelovici in drugih medsebojnih dobav in samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za realizacijo investicije v proizvodnji upognjenega in bombiranega ploščatega stekla. 5. Pregledal je spremembo 51. člena pravilnika o varstvu pri delu, ki govori o zdravniških pregledih, vendar je obravnavo spremembe preložil. Do naslednjega zasedanja je treba razčistiti več vprašanj v zvezi z zdravniškimi pregledi (čas opravljanja pregledov, morebitne težave pri pregledih, vzroki za odklanjanje pregledov ...). 6. Za nakup garsonjer v Lovranu za počitniško dejavnost je odobril 3,910.653,50 din. 7. Na predlog odbora za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje je sprejel sklep, da se vključimo v solidarnostno akcijo zbiranja pomoči prizadetim občanom občine Brus in prispevamo 350.000 din iz rezervnega sklada. 8. Po obširni obravnavi je sprejel sklep, da podpira in sprejema pobudo Filba Boh. Bistrica o integraciji. Imenoval je komisijo v sestavi: L. Mencinger, J. Repe, J. Lipnik in F. Bajt, ki naj novelira program integracije in poda predlog za razpis referenduma. Odločil je, naj referendum o integraciji opravijo najprej v Filbu, po uspešnem rezultatu pa bo izveden še v naši DO. 8. Obveščen je bil o nadaljevanju adaptacije počitniškega doma v Seči in o gradnji koče v Vratih. 9. Ugodno je rešil prošnjo KS Bled za sofinanciranje oz. za finančno pomoč pri izgradnji telefonske kabelske kanalizacije na Bledu in dodelil po 5.000 din na zaposlenega pri LIP Bled (na območju, kjer poteka razširitev telefonskega omrežja). 10. Ugodno je ocenil delo sveta za šport in rekreacijo in na osnovi vloge za dodatna sredstva odločil, da dodelimo za izpolnitev začrtanih nalog v letošnjem letu še 70.000 din. 11. V komisijo za VZD iz TO Podnart je imenoval Lada Cesarja. 12. V komisijo za uskladitev naših samoupravnih aktov z branžnim SaS o delitvi dohodka je imenoval Jelko Kunej, Martino Šefman in Joža Lipnika. 13. Soglašal je, da pri poslovni banki, TBG Kranj lahko vežemo prosta sredstva v višini 100 mio din za dobo 3 mesecev; v kolikor po tem času sredstva ne bodo potrebna, jih lahko vežemo za nadaljnje 3 mesece. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (17.10.1984) 1. Po obvestilu o dokončanih delih v stanovanjski hiši na Lancovem je sprejel sklep, da stanovanjsko hišo odstopimo v upravljanje Samoupravni stanovanjski skupnosti Radovljica. 2. Po razpravi o nadzidavi blokov v Boh. Bistrici je sprejel sklep, da začasno odstopamo od nadgradnje blokov. Zadolžil je PRB LIP Bled, naj izdela novo dokumentacijo, ki bo vključevala adaptacijo celotnega objekta. Alpdom Radovljica je treba obvestiti, da smo odločitev o nadgradnji začasno preložili, zato naj opravi potrebna dela na stanovanjskih objektih v Boh. Bistrici. 3. Obravnaval je prošnjo Brigite Muri za dodelitev stanovanjskega posojila za sanacijo stanovanjske hiše in jo ocenil kot izreden primer. Dodelil ji je 1/2 kvote letošnjega stanovanjskega posojila za dobo 8 let s 6 % obrestno mero. 4. Sprejel je sklep o ureditvi stanovanja Vukašina Kili-barde z Jesenic, Titova 74. 5. Sprejel je sklep, da staro žagalnico v Kranjski gori preuredimo v stanovanja, v kolikor bomo pridobili vsa potrebna soglasja in dokumentacijo. 6. Strinjal se je s predlogom, da Albinu Urhu, upok. LIP Bled pomagamo urediti drvarnico, ker je obstoječa v razpadlem stanju. V ta namen mu dodelimo pomoč v materialu. 7. Odobril je spremembo dolgoročnega stanovanjskega posojila v kratkoročno posojilo delavcem, ki so prekinili delovno razmerje v LIP Bled: Francu Jakopiču, Dušanu Krničar-ju in Alojzu Luskovcu. Vračilo stanovanjskega posojila Slavka Breganta pa je odložil do 1.7.1985, do takrat plačuje redne mesečne obroke, nakar mora Tehnični biro celotno posojilo vrniti. 8. Na predlog SGP Gorenje iz Radovljice je sprejel sklep o zamenjavi stanovanja v Radovljici, Gradnikova 97 (70 m2) za manjše stanovanje (45 m2), s tem da nam Gorenje za razliko v površini odstopi še 1 garsonjero. 9. Imenoval je mentorje pripravnikom in komisije za preizkus znanja. 10. Sprejel je sklep o razpisu tečaja iz varstva pri delu za voznike viličarjev, v TO Mojstrana pa razpis tečaja za obdelovalca lesa kot zunanji oddelek Srednje lesarske šole Škofja Loka. 11. Potrdil je izpite za PK, ki so jih opravili: — v TO Tomaž Godec: Darja Dobravec, Erna Gašpar, Andrej Zorč, Anica Golja, Tatjana Hodnik, Brigita Bolčina, Samo Cesar in Marko Arh v TO Rečica: Melita Mandeljc, Martina Jakopič, Samo Božič, Anica Stržinar, Monika Loncnar, David Bizjak in Ljuba Puc. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (16.10.1984) 1. Na podlagi obravnave predloga SOPRA je posredoval v 15-dnevno javno obravnavo: 1. Sprememba števila ur v kovinskem obratu pri delu: — strugar I, iz 2200 ur na 4400 ur 2. Sistemizacija dela: — voznik tovornjaka 2200 ur z nalogo: — prevoz izdelkov in nabavljanje materiala 2200 ur — izpit za voznika C kategorije. S sistemizacijo te naloge se ukine naloga »prevoz s kombijem« v oddelku za investicije in vzdrževanje. 3. Sistemizacija naloge: — vodenje skupine pri vzdrževalnih delih v oddelku za investicije in vzdrževanje. 3. Sprejel je samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v lesarstvu Slovenije, s tem da strokovne službe delovne organizacije pripravijo predlog uskladitve naših samoupravnih splošnih aktov do 31.12.1984 s tem sporazumom. 3. DS TO »TOMAŽ GODEC« daje soglasje k investicijskemu programu za izgradnjo kotlovnice, sušilnice in kompre-sorske postaje v TO Podnart in odobrava predlagano višino kredita 30.000.000 din iz združenih sredstev TO »TOMAŽ GODEC« ter 1.847.402 din iz združenih sredstev TO »TOMAŽ GODEC« za obratna sredstva. Združena sredstva so v obliki kredita z rokom vračila v 3 letih ter z začetkom odplačila leta 1986 in z 20 % obrestno mero. 4. Za potrebe kovinskega obrata — za montažo sortirnice desk v luki Koper se odobri nabava naslednjih osnovnih sredstev: din — varilni usmernik »Varus« 300 61.654,65 — gradbiščna omarica tip 63/5 87.907,00 — pločev. montažna avtogaraža — skladišče — 2 kom 96.238,00 5. Na predlog oddelka za investicije in vzdrževanje je odobril nabavo — električnega agregata Diesel, z močjo 70 KW za potrebe nove kotlovnice, v vrednosti 1.620.000. — din. Dodatno je odobril še ca. 350.000,— din za montažo navedenega agregata. 6. Za potrebe obrata pohištvo je odobril nabavo — spajalnega stroja TAYLOR Tehnološke zahteve stroja — stroj ima 12 sekcij, širina stiskanja 110 cm, dolžina stiskanja 220 cm, število rok — 6 kom. Skupna vrednost stroja z uvoznimi stroški znaša 4.558.846.- din. 7. Pogojno je za potrebe obrata pohištvo odobril nabavo — stroja za izdolbljenje izvrtin za okovje pri masivnih sobnih vratih, s tem, da bomo o eventuelni nabavi tega stroja ponovno odločali na DS TO, ko dobimo ustrezne ponudbe. 8. Potrdil je predlog prodaje — visokoturnega nadmiznega rezkarja ŽIČNICA, inv. štev. 4972 s frekvenčnim pretvornikom ŽIČNICA, inv. štev. 4121 in elektromotorjem ŽIČNICA inv. štev. 4122 v vrednosti 421.000,— din. — hidravlične stiskalnice MIHOMA, inv. štev. 1101 v vrednosti 150.000.— din. hidravlični agregat 50.000.— din elektromotor inv. štev. 3376 — 5,5 KW, 2945 o/min. 25.000. - din. — hidravlične stiskalnice MIHOMA, inv. štev. 1863 v vrednosti 150.000.— din. hidravlični agregat 70.000.— din, elektromotor inv. štev. 3377 — 7 KW, 1450 o/min., ocenjen na 30.000. - din. 9. Sekirostroj JANSEN, tip Al 3 SZZ 300 se odstopi TO Mojstrana, za protivrednost 1.030.000,00 din, kot ga je ocenila komisija. 10. Ugodno je rešil prošnjo Bogomirja Odarja, Boh. Bistrica, Ob Belci 2 ter mu dal soglasje za opravljanje popoldanske obrtne dejavnosti »izdelovanje drobnih kovinskih izdelkov« vendar pod pogojem, da bo svoje delo v naši TO v redu opravljal. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (30.10.1984) 1. Na podlagi zaključene 15-dnevne javne obravnave je potrdil predlog sprememb sistemizacije — sprememba števila ur v kovinskem obratu (strugar I) — sistemizacija dela »voznik tovornjaka« in ukinitev naloge »prevoz s kombijem« — sistemizacija naloge »vodenje skupine pri vzdrževalnih delih« Navedeni predlog sprememb sistemizacije je posredoval v obravnavo in sprejem zborom samoupravnih delovnih skupin. Sklepi samoupravnih organov 2. Sekirostroj JANSEN, ki se proda TO Mojstrana je bil s strani komisije prvotno ocenjen na 1.030.000.— din. Z ozirom na to, da je stroj iztrošen ter da se odstopi drugi TO LIP Bled se smatra, da je cena previsoka ter se korigira na 600.000,00 din. 3. Periodični obračun I —IX 1984 je potrdil z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi. 4. Ustrezne službe DO je zadolžil, da pripravijo analizo stroškov, ki so omejeni z družbenim dogovorom in so iz objektivnih razlogov prekoračeni ter pripravijo predlog rebalansa plana teh stroškov, ki naj ga sprejme DS DO. 5. DS TO TOMAŽ GODEC je pri obravnavi rezultatov gospodarjenja v 9-mesečnem obdobju obravnaval tudi položaj posameznih obratov odnosno skupin izdelkov in ugotovil Proizvodnja opažnih plošč se giblje v predvidenih okvirjih, vendar stroški naraščajo hitreje kot cene, zato se je položaj oddelka precej poslabšal. Ker je pridobivanje cene za opažne plošče vezano na samoupravni sporazum in projekcijo, le-ta pa je bila že izkoriščena, DS TO nalaga strokovnim službam, da pripravijo novo kalkulacijo stroškov, ki so v ceni opažnih plošč zajeti kalkulativno, prodajni službi pa nalaga, da korigirane cene uveljavi s 5.11.1984. Istočasno naj prodajna služba poskuša skleniti s potrošniki nov samoupravni sporazum o višji ceni. Pri obravnavi položaja pohištva je bila ugotovitev podobna, le da je zaostajanje dohodka za stroški še večje. Prav tako cene naših izdelkov zaostajajo za cenami sličnih proizvodov drugih proizvajalcev (Meblo). Ker je povpraševanje še vedno večje od ponudbe, cene pa se oblikujejo prosto, DS TO nalaga prodajni službi, da s 12.11.1984 uveljavi na tržišu nove cene, povečane za 20—25 %. 6. Potrdil je obračun poslovanja okrepčevalnice TO za čas I — IX 1984: — Cena malic za tuje odjemalce se s 5.11.1984 poviša iz dosedanjih 100,00 din na 150,00 din. — Cena malic za zaposlene 15.— din, kosil 180.— din in napitkov 15,— in 5,— din zaenkrat ostanejo nespremenjene. — Ob zaključku leta se napravi ponovni obračun poslovanja in se cene, če bo potrebno, primerno korigira. — Prodaja malic na bloke za zaposlene se s 1. 12.1984 ukine. Obračun malic se opravi mesečno na podlagi evidence prisotnosti na delu. V zvezi s tem bo potrebno izdelati seznam diabetikov in seznam tistih, ki sploh ne malicajo v TO. 7. Inventurne razlike za obdobje VI—IX 1984 po posameznih šifrah so v mejah dovoljenih manipulacijskih razlik. Priznavamo knjiženje inventurnih viškov materiala v znesku 28.643,06 din kot izredni prihodek. Priznavamo knjiženje inventurnih manjkov materiala v znesku 27.543,83 din in izdelkov 853,93 din kot izredni odhodek. 8. DS TO TOMAŽ GODEC soglaša z najetjem blagovnega kredita pri IHB Frankfurt v višini 580.000 DM, na osnovi dogovorjenih pogojev z dne 20. 9.1984. Za podpis pogodbe je pooblastil direktorja DO Franca Bajta in vodjo finančnega sektorja Joža Lipnika. Delavski svet TO Rečica (30. 10., 1984) 1. DS je bil seznanjen s pripombami na opise del in nalog pri stiskalnici Leopida in nove spremenjene opise del in nalog posredoval v dokončni sprejem na zbore delavcev. 2. Seznanjen je bil z analizo izvajanja načrta ukrepov za manjšo porabo in varčevanje z gorivi za obdobje VI —IX/84 ter ugotovil, da so rezultati zadovoljivi. Še nadalje naj se izvajajo sprejeti ukrepi. 3. Seznanjen je bil s poročilom Postaje milice Bled o varovanju družbenega premoženja in ugotovljenih nepravilnostih. 4. Obravnaval je poročilo inventurne komisije o popisu blaga v obdobju junij—september 1984. Inventurne razlike po posameznih šifrah so v mejah dovoljenih manipulacijskih razlik, zato je DS TO sprejel naslednji sklep: Inventurni viški v znesku 10.363,76 din se priznajo kot izredni prihodek, inventurni manjko v znesku 991.695,50 din pa kot izredni odhodek. DS TO priporoča kontinuirani inventuri, da se popis blaga opravi v posameznih skladiščih v celoti in ne po podskupinah. S temi dopolnitvami bo pregled bolj celovit in manj ovirano delo v redni proizvodnji. 5. Potrdil je poročilo o rezultatih gospodarjenja za obdobje I—IX/84 z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka v skladu z zakonskimi predpisi, našimi samoupravnimi akti ter sprejetim planom za leto 1984. 6. Zadolžil je strokovne službe DO da pripravijo predlog rebalansa plana stroškov, ki so pod družbeno kontrolo in ga posredujejo v obravnavo in sprejem na DS DO. 7. Potrdil je spremembe in dopolnitve SS o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka, ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo v lesarstvu. 8. Ker cene nabavnih materialov naraščajo bistveno hitreje kot cene izdelkov, saj je indeks cen nabavnih materialov večji za 60 %, naše cene stavbnega pohištva pa smo s 1.6.1984 korigirali samo za 8,3 %, delavski svet TO Rečica nalaga prodajni službi, da korigira obstoječe cene proizvodov po enotnem ceniku LES v povprečju za 50 % navzgor. S tem bi se kompenziral vpliv povišanih cen materiala in zagotovila normalna reproduktivna sposobnost TO. Istočasno DS TO nalaga prodajni službi, da uskladi gibanje cen v okviru enotnega cenika z ostalimi proizvajalci. Novi cenik velja od 31. 10.1984 dalje, uporablja pa se od 5.11.1984 dalje. Istočasno naj se korigirajo cene izrezov za ca. 20 %. 10. Potrdil je predlog za odprodajo in razhodovanje nekaterih osnovnih sredstev, ki za naše potrebe niso več uporabne oz. so popolnoma dotrajane ter imenoval komisijo za prodajo osnovnih sredstev izven uporabe 11. Jožetu Mandeljcu je na podlagi 105. člena Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD ter delitvi sredstev za OD v TO Rečica priznal razliko med obračunsko postavko po njegovi dosedanji razporeditvi in obračunsko postavko za delo, ki ga opravlja. Sklep velja od dneva prerazporeditve tj. od 1.2.1984 dalje. 12. V 15-dnevno javno obravnavo se posreduje opise novosistemizirane delovne naloge »vodenje furnirnice« z oceno zahtevnosti 207 točk in spremembe opisov nalog »vodenje protipožarnih in varnostnih nalog«, »protipožarne in varnostne naloge« in »vratarska dela« z nespremenjeno oceno zahtevnosti. 13. Potrdil je investicijski program TO Podnart za izgradnjo kotlovnice, sušilnice, kompresorske postaje ter raz-vodnih naprav in instalacij ter soglašal z združevanjem sredstev za finansiranje opreme v višini 20,000.000.— din z rokom vračila 3 leta in 20 % obrestno mero. Odplačilne anuitete so letne in prva zapade v plačilo 15.3.1987. Obresti se spremenijo, če se splošna obrestna mera spremeni za več kot desetino. 14. Soglašal je z najetjem kredita pri LHB Frankfurt v višini 580.000 DM na osnovi dogovorjenih pogojev z dne 20. 9.1984. Za podpis pogodbe je pooblastil direktorja DO Franca Bajta in vodjo finančnega sektorja Jožeta Lipnika. 15. Na podlagi 72. člena pravilnika o delovnih razmerjih TO Rečica in 2. člena pravilnika o delovnem času je za delavce v skladišču gotovih izdelkov zaradi narave dela sprejet gibljivi delovni čas prihoda na delo ob 6.00, 6.30 in 7.00. Čas prihoda na delo mora biti usklajen tako, da se vsak delavec predhodno dogovori z neposrednim vodjem, kdaj bo prišel na delo. Delovni čas morajo delavci izravnati do konca tekočega meseca. Presežek ur delavci praviloma koristijo. Vsaka odsotnost z dela mora biti dokumentirana. Gibljivi delovni čas traja od 1.11.1984 do 30.4.1985. 16. Vodja oddelka za splošne zadeve se zadolži, da tiste delavce, ki zamujajo prihod na delo, pokliče na zagovor in v kolikor bodo z zamujanjem nadaljevali (več kot 5 krat v razdobju treh mesecev) se jih prijavi disciplinski komisiji. 17. Prošnjo TV D Partizan Gorje za finančno pomoč pri gradnji večnamenske športne ploščadi se zadrži v evidenci do spomladi, ko bodo z deli nadaljevali. Takrat se vloga ponovno obravnava in dokončno reši. 18. Godbi na pihala Gorje se za preureditev godbene sobe brezplačno odobri: — 15 kom vratnih kril slabše kvalitete in — 20 kom letev s/j 4 x 4 x 230 cm ter se jim dovoli dodelava vrat in letev na strojih in napravah v TO. 19. Obravnaval je vlogo Janeza Skaliča za dodelitev odškodnine za opravljeno delo pri zbiranju gradiva v višini 40.000, — din ter njegovo zahtevo zavrnil. Pojasnjeno mu je bilo, da se vse gradivo zbira v skupnih službah in da mu tega dela ni nihče predpisal. Zahtevo za varstvo pravic delavca Janeza Skaliča je DS obravnaval že 28. 7.1982 in njegovo zahtevo zavrnil. Zoper sklep se Janez Skalič ni pritožil. DS TO Rečica je bil seznanjen tudi s poročilom odbora samoupravne delavske kontrole, ki je obravnaval vloge Janeza Skaliča in se z odgovorom strinjal. Delavski svet TO Podnart (30.10.1984) 1. Obravnaval je obračun I—IX in ugotovil, da je začasna razporeditev dohodka opravljena v skladu z veljavnimi samoupravnimi splošnimi akti in družbeno usmeritvijo in ga dal v potrditev zboru delovnih ljudi. Pri obravnavi stroškov, ki so pod družbenim nadzorom je ugotovil, da so le-ti preseženi, vendar iz opravičljivih razlogov, zato je sprejel sklep, da SOPPA izdela rebalans teh stroškov, ki naj ga sprejme DS DO; 2. V enoto CZ je imenoval 15 članov, za poveljnika je imenoval Franca Čufarja in za namestnika Tomaža Kunčiča; 3. Obravnaval je pritožbo Derviše Salkič, v kateri navaja, da je bila v času bolovanja prerazporejena na nižje vrednotena dela, za kar ni dobila ustreznega nadomestila in zahteva, da se ji izda nova odločba, katera bi ji zagotavljala enak OD kot pred bolovanjem. Salkičeva je bila na podlagi mnenja invalidske komisije prerazporejena na lažje in nižje vrednoteno delo z odločbo št. 103/83 z dne 31.8.1983. Sprememba je bila takoj javljena na SPIZ Jesenice, vendar je bil pomotoma sporočen višji znesek kot je bil njen prvotni OD, zato ni dobivala razlike v izgubi OD. Na SPIZ Jesenice je bil takoj sporočen pravilni znesek, na podlagi katerega bo Salkičeva upravičena do razlike pri izgubi OD od dneva prerazporeditve. Odločba, na katero se Salkičeva sklicuje, to je št. 42/84 z dne 8. 9. 1984 je bila izdana le zaradi spremembe dodatka na stalnost 2,5 %, ki ji pripada od 1.10. 1984. 4. Francu Kleindienstu je po glasovanju odobril prošnjo za opravljanje dopolnilne obrti v prostem času do 30.6. 1985; 5. Odobril je materialno pomoč Društvu invalidov Radovljica v obliki lesnih ostankov, v višini 1.500 din, Športnemu društvu Plamen Kropa 1 voz žagovine in KS Podnart brezplačen razrez 25 m3 lesa, ki so ga uporabili za gradnjo mrliških vežic; 6. Sprejel je spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma lesarstva v predloženi obliki. Široka javna razprava o dokumentih ZK Najbrž že dolgo ni bilo tako politično živahno vzdušje ob kakšnem dokumentu ZK kot to jesen, ko v vseh organizacijah in organih ZK razpravljajo o predlogu sklepov 13. seje ZKJ. Oceno teh razprav so dali na zadnji oktobrski seji občinskega komiteja ZK Radovljica. Ta je bila v načelu pozitivna, saj je zajela domala vse člane in vsa področja dejavnosti, s katerimi se srečujejo komunisti v svojih okoljih. Predvsem velja omeniti veliko zavzetost in kritičnost vseh udeležencev razprav. Čeprav je bila osrednja tema razprav gospodarstvo in učinki stabilizacije, so se dotaknili tudi problemov v družbenih dejavnostih, zlasti v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, raziskovalni in kulturni dejavnosti, pa tudi organizacij sko-kadrovskih zadev. Na seji komiteja so poročali člani komiteja in drugi, ki jih je komite določil za nosilce nalog na gosameznih delovnih področjih. eprav so bila poročila dokaj obsežna in kritična, pa niso nudila ustrezne rešitve ugotovljenih protislovij in usmeritev za boljše delo ZK v določenem okolju. Na marsikatero vprašanje komunisti niso dobili odgovora, ki so ga v razpravah pričakovali. Veliko je bilo govora o vlogi in ugledu ZK v sedanjem težkem gospodarskem položaju. Presojali so ali ugled ZK resnično upada, ali pa le ugled posameznih članov ZK, ki ne izpolnjujejo svojih nalog. Do tega vprašanja so bili še posebno kritični člani aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev, pa tudi udeleženci posveta nosilcev spomenice NOB 1941. S to razpravo, ki se ne more smatrati kot enkratna politična akcija, pač pa začetek širokega gibanja za spreminjanje stanja, odnosov in miselnosti v ZK, bodo komunisti radovljiške občine začeli novo obdobje aktivnosti, ki naj ojača njihove vrste ne zgolj številčno pač pa in predvsem idejnopolitično, so menili na seji občinskega komiteja ZK Radovljica. Namesto dosedanjega sekretarja predsedstva OK ZK Radovljica Branka Čopa, ki odhaja na novo delovno dolžnost, so za sekretarja izvolili Vasilija Komana iz Lesc, ki je zaposlen v Železarni Jesenice. Seje skupščin SIS družbenih dejavnosti Konec oktobra so se zvrstile prve jesenske seje skupščin vseh SIS družbenih dejavnosti v občini Radovljica. Naj takoj omenimo razmeroma slabo udeležbo delegatov iz zbora uporabnikov, kljub temu, da je skupna služba SIS, ki je pričela z rednim delom s 1. julijem, uskladila čas zasedanj vseh skupščin in pripravila gradivo, zbrano v informativnem glasilu Obzornik. Vse skupščine so sprejele osnutek analize razvojnih možnosti svoje dejavnosti za obdobje 1986 do leta 1995 oz. do leta 2000, razen tega pa tudi smernice za dolgoročni plan ter ocenjevale izvajanje delegatskega sistema v SIS. Delegatom je skupna služba pripravila tudi pregled združevanja sredstev SIS družbenih dejavnosti v občini Radovljica v času od januarja do septembra 1984. Vsaka SIS pa je obravnavala in sklepala tudi o svojih tekočih nalogah ter sprejela lastne akte in sklepe o organizacijskih in kadrovskih zadevah. Kvalitetno delo vodi do uspehov Delitev čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo je sledeča: (Nadaljevanje z 2. strani) ČD za osebne dohodke 1984 ČD za osebne dohodke 1984 (v tisoč din) 1983 in SP na zaposlenega 1983 Tomaž Godec 184.311 152 392.987 152 Rečica 123.750 155 387.931 151 Mojstrana 27.699 210 355.115 167 Podnart 24.847 157 326.934 155 Trgovina 10.646 157 425.840 157 DSSS 47.312 150 515.978 152 skupaj LIP 418.565 156 395.245 152 Delitev čistega dohodka za akumulacijo, skupaj s pospešeno amortizacijo je sledeča: razporejeno za akumulacijo (v tisoč din) 1984 dosežena akumulacija 1984 1983 na delavca 1983 Tomaž Godec 84.860 153 180.938 153 Rečica 88.677 203 277.984 197 Mojstrana 15.684 336 201.077 266 Podnart 12.310 206 161.974 204 Trgovina 5.594 240 223.760 237 DSSS 6.231 257 67.728 258 skupaj LIP 213.356 195 201.469 191 Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je delitev čistega dohodka na osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo, v skladu z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka. Tudi za čisti dohodek in njegovo razporeditev velja, da doseženi rezultat in ustreznost razporeditve lahko najbolje ocenimo, če ga primerjamo z drugimi. Primerjava je seveda za polletje 1984, ker podatkov za triče- trtletje 1984 od drugih še nimamo. osebni dohodki in skup. poraba na delavca akumulacija na delavca neto OD na delavca mesečno LIP Bled 236.030 114.464 24.106 gospodarstvo SRS 205.884 109.493 22.873 gospodarstvo obč. Radovljica 200.000 97.000 22.762 lesna ind. SRS 188.888 87.233 21.207 lesna ind. SOZD 212.578 66.024 22.748 Iz primerjave je razvidno, da smo izločili ločili in izplačali za osebne dohodke in skup-za akumulacijo v naši DO več kot drugi, da no porabo. pa smo zato upravičeno tudi več kot drugi iz- Lipnik Osebni dohodki v DO LIP Bled V tretjem četrtletju letošnjega leta smo dosegli naslednjo višino povprečnega neto OD na zaposlenega: TO I—IX 1983 I —IX 1984 indeks 1984/83 Tomaž Godec 16.741 25.726 153,7 Rečica 16.204 24.723 152,6 Mojstrana 14.371 22.927 159,5 Podnart 14.604 22.501 154,1 Trgovina 17.869 26.704 149,4 DSSS 22.735 34.803 153,1 DO LIP 16.847 25.805 153,2 Povprečni neto OD na zaposlenega v okviru SOZD GLG: OZD povprečni OD indeks I-VI 1984 1984/83 Alples Železniki 23.712 153,1 Gradis Škofja Loka 23.579 145,0 Jelovica Škofja Loka 21.739 145,3 LIP Bled 24.106 151,5 Zlit Tržič 20.623 143,3 GG Bled 27.995 154,2 GG Kranj 30.499 166,9 Aero Celuloza 27.749 151,4 GLG skupaj 24.456 150,9 Primerjava z občino oziroma republiko: I-VI 1984 indeks 1984/83 SRS — gospodarstvo 23.269 146,6 — negospodarstvo SO Radovljica 25.509 145,7 — gospodarstvo 23.040 149,5 — negospodarstvo 25.889 151,7 DO LIP 24.106 151,5 Šefman V kovinskem obratu TO Tomaž Godec Boh. Bistrica smo v letošnjem letu pričeli z izdelavo, in pred časom z montažo sortirnice žaganega lesa v Luki Koper, kjer kot soinvestitorja nastopata DO Slovenijales Ljubljana in Luško podjetje Luka Koper. Celotna naprava je izdelana v sodelovanju z Avstrijsko tvrdko SPRINGER, s katero imamo dolgoročno proizvodno kooperacijo. Sortirnica v Kopru je etažnega tipa z gabariti (širina od 9 do 15 m, največja višina preko 8 m in dolžina 60 m), ki ponazarjajo obsežnost naprave. Vstopna surovina je debeline 18 do 70 mm, širine 8 do 35 cm in dolžine 2 do 6 m. Pri dvoizmenskem delovanju naprave, izhajajoč iz povprečne izmere desk, ob upoštevanju neizrabljenega časa in stopnje izkoriščenosti, bo imela naprava takt 50 desk v minuti. To zagotavlja letni pretok 100.000 m3 žaganega lesa. Glavna naloga linije je dvojna: 1. pripraviti razrezan les za sušenje, 2. pripraviti razrezan les za odpremo oziroma nadaljnjo predelavo Za izvršitev obeh nalog mora razrezan les dvakrat skozi linijo (pred in po sušenju) in je dejanska količina pripravljenega lesa za odpremo 50.000 m3 letno. V celotni liniji je vgrajenih preko trideset samostojnih enot, katere v medsebojni povezavi služijo nemotenemu odvijanju tehnološkega procesa. Posamezne delovne operacije v grobem lahko razvrstimo v sledečem vrstnem redu: — razvrščanje razrezanega lesa — obračanje in klasifikacija — osamitev oz. poedinje-nje desk — merjenje dimenzij (debelina, širina, dolžina) — določanje kvalitete — sortiranje glede na dane parametre — čeljenje oz. prikrojitev — avtomatsko zlaganje skladovnic — vezanje paketov (polavtomatsko) Celoten projekt je dokaj obsežen in zahteven. Večino del je bilo opravljenih doma iz domačih repromaterialov. Nekatere zahtevnejše komponente smo uvozili oziroma Iz proizvodnega programa kojnin pa bo skupščina še razpravljala v marcu naslednjega leta in tedaj bi bilo lete potrebno povečati še za 3,5 %. V celoti bi tako pokrili rast osebnih dohodkov zaposlenih v letu 1984. izmenjali v medsebojnih dobavah z inozemskim partnerjem. Pri takšnem objektu nastopa veliko število različnih elementov in sklopov. Proizvodnja ni serijska, to pa zahteva še posebno dobro organizacijo dela in veliko vloženih naporov vseh služb in posameznikov, od nabave materialov, priprave dela do izdelave, kontrole in montaže. Od vsake delovne operacije, od vsakega vgrajenega elementa bo v končni fazi odvisna zanesljivost celotne naprave. V kolikor bo ta dosežena, si bomo še bolj utrdili ime solidnega proizvajalca opreme za primarno predelavo lesa. Le to pa vliva zaupanje investitorjem ob izbiri izvajalca, saj vedo, da bo oprema solidno izdelana in dobavljena. P. Sedlar Delegatovi zapiski Na zadnji seji pokojninskega in invalidskega zavarovanja so delegati obravnavali predlog osnutka pravilnika o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obravnavali so tudi informacijo o gmotnem položaju upokojencev in da se letos tretjič uskladijo pokojnine. Po določilih se v letošnjem letu usklajujejo pokojnine z rastjo osebnih dohodkov, zaposlenih z veljavnostjo od 1. januarja letos dalje in to v višini 50 % povečanih OD zaposlenih v letu 1984, ki se bodo letos predvidoma povečali za 47 %. Pokojnine, ki se odmerjajo od najnižjih pokojninskih osnov, so se v letu 1984 povečale za 28, 98 %, za enak odstotek so se povečale pokojnine tudi tistim, ki so doslej prejemali varstveni dodatek. Naj nižja pokojnina s povišanjem v oktobru je 13.011,75 dinarjev ali 71 % povprečnega čistega dohodka vseh delavcev zaposlenih v SR Sloveniji iz lanskega leta. V letu 1984 se po določbah zakona morajo uskladiti pokojnine z veljavnostjo od 1. januarja v višini 50 % povečanega osebnega dohodka. Predvideni porast osebnih dohodkov je v letu 1984 cca 47 %. Pokojnine naj se tako povečajo za 23,5 %, do sedaj pa so se povečale le za 18,77 %. S 1. decembrom 1984 bi bilo potrebno uskladiti pokojnine še za 4% z veljavnostjo za nazaj od 1. 1. 84. O dokončni uskladitvi po- PREGLED BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V DO LIP BLED za mesec september 1984 in primerjava s septembrom lanskega leta 1983 DSSS T. Godec Rečica Mojstrana Podnart Trgovina DO LIP do 30 dni 1,89 4,16 3,85 5,48 7,59 1,75 4,11 nad 30 dni 0,38 2,11 2,03 6,62 2,94 — 2,20 Skupaj 2,27 6,27 5,88 12,08 10,53 1,75 6,31 Porodniška odsotnost — 1,77 1,24 1,64 2,88 3,82 1,57 1984 do 30 dni 0,59 3,46 3,83 4,82 8,14 0,47 3,68 nad 30 dni 2,33 2,78 2,49 2,77 2,14 — 2,54 Skupaj 2,92 6,24 6,32 7,59 10,28 0,47 6,22 Porodniška odsotnost - 0,04 1,53 0,94 2,55 - 0,73 OGNJENI JZUß/JI Oktober — mesec požarne varnosti V mesecu oktobru je bila celotna aktivnost po TO usmerjena predvsem v akcijo osveščanja slehernega člana DO za zboljšanje požarne kulture, usposobljenosti in delovanju proti požarom in drugim nesrečam. Raziskave namreč še vedno kažejo, da je večina požarov v družbenem sektorju nastala zaradi neupoštevanja požarnovarnostnih navodil. PREGLED BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V DO LIP BLED za mesece I,—IX. 1984 in primerjava z istim obdobjem lanskega leta 1983 DSSS T. Godec Rečica Mojstrana Podnart Trgovina DO LIP do 30 dni 1,93 5,69 5,09 4,33 6,13 1,27 5,03 nad 30 dni 0,82 3,30 2,52 3,34 2,66 0,20 2,73 Skupaj 2,75 8,99 7,61 7,67 8,79 1,47 7,76 Porodniška odsotnost 0,13 1,19 0,53 1,61 1,78 2,17 0,99 1984 do 30 dni 1,43 4,05 3,86 3,51 6,07 2,17 3,83 nad 30 dni 1,39 2,74 2,02 2,61 3,05 — 2,35 Skupaj 2,82 6,79 5,88 6,12 9,12 2,17 6,18 Porodniška odsotnost 0,82 1,14 2,36 1,44 1,89 0,06 1,53 Vaja IGD Podnart mam hWIiìb Oktober je mesec požarne varnosti. V okviru živahnejše protipožarne aktivnosti v tem mesecu je naše društvo organiziralo skupno vajo z enoto CZ Podnart, ki naj bi pokazala ali smo sposobni učinkovito intervenirati tudi izven območja naše TO. Izveden je bil trodelni napad. Voda je bila napeljena iz Save skozi prepust pod železniško progo do mesta zamišljenega požara, oddaljenega približno 150 m od črpališča. Vse naprave in ekipe so delovale usklajeno in brez napak tako, da je vaja po tehnični plati popolnoma uspela. Žal se vaje niso udeležili vsi člani društva. Ugotovili smo, da je enota sposobna uspešno posredovati v primeru požara, da pa jo bo potrebno v prihodnje kadrovsko okrepiti, ker nekateri člani niso aktivni kot bi morali biti. Jure R. Delovna akcija v Vratih V neposredni bližini Aljaževega doma, pod mogočnimi stenami Cmira in Škrlatice stoji na ozki ledeniški groblji obnovljena naša koča v Vratih. Člani odbora za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje smo z veseljem sprejeli povabilo, da se udeležimo delovne ak- cije in očistimo in uredimo neposredno okolico koče. V dopoldanskem času smo se odpravili na pot. Pred vstopom v svet Julijcev nas lepo oblikovani napis Triglavski narodni park opozori, da se približujemo neokrnjeni naravi. V prijetni vožnji mimo Mojstrane se počasi vzpenjamo po dobri vzdrževani cesti mimo slapa Peričnika in opazujemo bližnjo okolico, obdano z gozdom in opuščenimi rovti. Hitro smo prispeli do Aljaževega doma, kjer nas hladno in vetrovno vreme opozori na bližajočo se zimo. Okolica koče je kazala žalosten videz, zato smo se podali na delo in pospravili vse in kraju povrnili videz narodnega parka. Po štirih urah dela smo pospravili vse lesene odpadke, preostali gradbeni material in tako uredili okolico in dovozno pot. Po veselem kramljanju smo s slastjo zaužili topli obrok in se dobre volje odpravili. Občutek, da smo opravili koristno delo, nas je spremljal na poti proti domu. Globočnik Z razvojem sodobne tehnologije in uporabo različnih požarno nevarnih materialov se povečujejo tudi nevarnosti za požare in eksplozije. Zato je potrebno v vseh okoljih zagotavljati in izpolnjevati požarnovarnostne ukrepe. Po TO je bil organiziran za vse zaposlene praktičen prikaz in delovanje vseh vrst ročnih gasilskih aparatov. IGD TO so izvedla gasilske vaje (mokre ali suhe) s poudarkom na objekte in naprave, ki so najbolj izpostavljeni požarom in eksploziji. Opravili so tudi preglede in meritve hidrantov, urejenost črpališč za MB ter izprav-nost osebne zaščitne opreme. Preventivni pregledi so se opravili na objektih in v delovnih prostorih glede spoštovanja požarnovarnostnih predpisov, vzdrževanja in urejenosti, brezhibnosti ročnih gasilnih aparatov in stabilnih gasilnih naprav ter naprav za javljanje in alarmiranje. Ob pregledih so ugotovili, da ponekod še vedno kadijo, ne glede na strogo prepoved, na nosilnih konstrukcijah in odpraševalnih napravah pa je večja koncentracija prahu. Gasilski aparati in druge požarnovarnostne naprave pa so v brezhibnem stanju ter dobro in redno vzdrževane. Večja pazljivost in pozornost je potrebna pri varjenju, oziroma vsaki uporabi odprtega ognja v delovnih prostorih. Analize pri takšnih požarih kažejo, da smo preveč brezskrbni, večkrat celo malomarni. Pred pričetkom varjenja je potrebno določiti vse varnostne ukrepe za požarno zaščito. Izdati je treba nalog, s katerim še pred pričetkom varjenja zadolžijo odgovornega in izvajalce za zaščito pred požarom. Samo s spoštovanjem vseh ukrepov in normativov lahko zagotovimo tako požarno varnost, da bodo zelo majhne možnosti za nastanek požarov. Marolt Marljivi gasilci IGD Tomaž Godec Če začnem statistično prikazovati delo organizacije do konca oktobra, lahko ugotovim, da smo letni plan dosegli najmanj za 90 %. To je zelo pozitivno, saj je ostanek načrta dela primeren za izvedbo v jesenskih mesecih. Najbolj razveseljivo je, da smo končno le prebili led in ustanovili manjšo žensko desetino žensk. Dela so se lotile z vso vnemo in so tako na II. srečanju žensk v občini Radovljica dosegle I. mesto. Čestitamo! Nato so se udeležile zbora ženskih enot v Celju. Seveda s tem ne smemo biti zadovoljni in moramo tudi v bodoče posvetiti vso pozornost vključevanju ženskega članstva. Mislim, da to pri nas ni neizvedljivo, saj imamo v TO zaposlenih veliko večino žensk. Aktivacija ženskih gasilk bo razvila tudi tiste delavnosti, ki mobilizirajo in stimulirajo članice za temeljni in strokovni program. Za tak program pa morajo poleg gasilske organizacije poskrbeti vse DPO in tudi samoupravni organi v TO in DO. Ne morem mimo tega, da smo bili tudi člani aktivni. Vsestranska je bila delavnost in prisotnost naše enote v občinskem in sektorskem merilu. Posebno pa so se odrezali gasilci veterani, saj so kar dvakrat nastopali letos s svojo desetino in v Štorah pri Celju osvojili kar III. mesto. Letos smo imeli srečo, saj ni bilo potrebno intervenirati v naši TO. To nam pove, da se je preventivna dejavnost še povečala. To pa nas ne sme uspavati. Moramo se še aktivneje vključevati v vse oblike preventivnega dela. Delavce moramo poučevati, opravljati redne preventivne preglede, razne propagandne akcije in lastno izobraževanje ter tako zagotavljati boljšo požarno varnost. Društvo naj bo še naprej povezano s teritorialnimi gasilskimi društvi, s čimer bodo dosegale boljše in enotnejše nastopanje pri raznih nesrečah. Društvo mora krepiti požarno varnost v skladu z nalogami ljudske obrambe in družbene samozaščite. Izkušnje NOB in razvijanje tradicij NOB morajo biti tudi v bodoče stalni spremljevalec ne samo v procesu vzgoje in izobraževanja, temveč tudi v drugih oblikah življenja in dela v gasilstvu. Jaka Prihodnje leto v Bohinj po novi cesti Po dolgotrajnem in zapletenem dogovarjanju bo Cestno podjetje Kranj v začetku novembra 1984 začelo in v prihodnjem letu končalo z izgradnjo bohinjske ceste na odseku Bohinjska Bela—Soteska. Ta odsek bohinjske ceste je v najrazličnejših planskih dokumentih za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 opredeljen kot prioritetni, vendar zaradi pomanjkanja sredstev v republiški cestni skupnosti (pomanjkanju so v največji meri botrovale nepredvidene obremenitve zaradi tečajnih razlik prejšnjih tujih dolgov) se je ta investicija (in še mnoge druge) odlagala iz leta v leto. Da ne bi tudi v zadnjih dveh letih srednjeročnega obdobja bohinjska cesta ostala le na papirju, je bila spomladi 1984 predvsem s strani naše delovne organizacije in gozdarjev dana pobuda za dodatno združevanje sredstev, kar naj bi omogočilo začetek del v letošnjem in dokončno izgradnjo v prihodnjem letu. Na osnovi te pobude je občinska cestna skupnost več mesecev skušala doseči dogovor med Republiško cestno skupnostjo in delovnimi organizacijami z bohinjskega območja o načinu finansiranja in dinamiki izgradnje ceste. Predračunska vrednost investicije je 200.000.000 din (20 starih milijard din). Polovico teh sredstev bo v prihodnjem letu zagotovila Republiška cestna skupnost, drugo polovico pa delovne organizacije, občinska cestna skupnost in občina Radovljica. Vsakodnevne težave pri prevozih iz Bohinja in v Bohinj so pri veliki večini delovnih organizacij tako velike, da za dogovorjeno gradnjo ceste vidimo predvsem ekonomski interes tekočega poslovanja, obenem pa normalno cestno povezavo ocenjujemo kot predpogoj za razvoj Bohinja. Zato pri združevanju sredstev ni bila glavna ovira nezainteresiranost za sodelovanje, temveč likvidnostni problemi. Pri sofinansiranju bo sodelovalo kar trinajst organizacij. Glavni delež sredstev bosta zagotovila LIP Bled in GG Bled (75.000.000 din), preostali del pa Alpetour Škofja Loka, Filbo Bohinj, Emona Globtour Ljubljana, Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas, Hotel Stane Žagar Bohinj, Gradbeno podjetje Bohinj, Občinska skupnost za ceste, občina Radovljica in po vsej verjetnosti še Planum Radovljica in Integral Ljubljana. Z bohinjskega območja se od večjih delovnih organizacij niso želeli vključiti le Almira Radovljica in Ljubljanske mlekarne. Sredstva, ki jih bodo združevale organizacije, so delno kot nepovratna sredstva (manjši del), delno pa kot petletni kredit Republiški skupnosti za ceste, ki je investitor dokončne izgradnje bohinjske ceste. Ob združevanju sredstev je bil v večini delovnih organizacij ugotovljen ekonomski interes za boljšo cestno povezavo. Pomembno dejstvo, ki prav tako argumentira čimprejšnji začetek del, pa so dosedaj vložena sredstva, ki ležijo neizkoriščena — oba mostova (na Bohinj- ski Beli in v Obrnah) samevata že vrsto let in prav v ta dva objekta je bilo vloženih sorazmerno največ sredstev. Zato tudi s stališča smotrnosti prejšnjih vlaganj družbena upravičenost dokončne izgradnje bohinjske ceste ni vprašljiva. Kot že rečeno, naj bi izvajalci del — Cestno podjetje Kranj — pričeli z gradbenimi deli v začetku novembra 1984. Kljub zahtevnosti gradbenih del zaradi težkega terena zagotavljajo, da se bomo v prihodnjem letu končno v Bohinj in iz Bohinja lahko peljali po novi cesti tudi na odseku Bohinjska Bela—Soteska. Brez mitnic in cestninskih postaj! Slivnik Iz življenja krajevnih skupnosti ______________________s Komunalna dejavnost v KS Podnart Vsa dela v KS Podnart so bila tudi letos opravljena v skladu s srednjeročnim programom razvoja 1981 — 1985. V srednjeročnem programu smo zapisali, da bomo obnovili dom kulture, da bomo dogradili športno igrišče in parkirni prostor pri pokopališču. Zapisano je bilo tudi, da bomo zgradili mrliško vežico. Skupščina KS Podnart je 28. 12. 1983 sprejela program dela in finančni načrt za letošnjo leto, toda gradnjo vežice ni predvidela. Na temeljni kandidacijski konferenci, na zboru delovnih ljudi in krajanov pa so ljudje predlagali, da bi razpisali nov referendum za tretji samoprispevek za gradnjo vežic. Če tega ne bo, se bo gradnja zavlekla v nedogled tudi zaradi inflacije. Vsakoletni znesek zbranega denarja v drugem letu bi izgubil na vrednosti. Na konferenci so krajani predlagali, da zberemo denar brez referenduma. KK SZDL in svet KS sta sklicala zbore delovnih ljudi in občanov po vaseh. Ker je bila večina ljudi za takšen način gradnje, se je sestala skupščina KS in dne 15. 6. 1984 spremenila program dela za letošnje leto. Lani v decembru so delegati skupščine sprejeli sklep, Začrtane poti V krajevni skupnosti Rib-no je že v prvem jesenskem mesecu začelo utripati kulturno življenje. Obe folklorni skupini (pionirska in mladinska) sta vse poletje nastopali po raznih krajih v naši občini in s svojimi plesi razveseljevali domače in tuje turiste. Tako se ohranjajo naše dragocene kulturne navade, stari plesi in običaji. Že letos spomladi so mladi pionirji pripravili zanimivo veseloigro UČNA URA, zaradi pomanjkanja časa so jo le Letni članski Po določilih Statuta ZS Slovenije in pravil o organiziranosti in delovanju osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij se bodo tudi v radovljiški občini začele pospešene priprave za izvedbo letnih sestankov OO ZS in letnih sej konferenc OO ZS. Na občinskem svetu ZS Radovljica so določili skrajni rok za izvedbo teh sestankov do konca decembra 1984. Na letnih članskih sestan- • da bodo vsi letošnji viški porabljeni za fini asfalt. V juniju smo zgradili parkirni prostor in v načrtu imajo športno igrišče in kanalizacijo. Delegati skupščine 15. junija letos so sprejeli še naslednje zaključke: Letos bodo pri pokopališču na Ovsi-šah gradili mrliške vežice. Svet KS bo spremljal gradnjo in sproti reševal nastalo problematiko. Denar porabnikov pokopališča bodo zbrali s položnicami na žiro-ra-čun KS. Že kmalu po seji so vsem poslali položnice. Gradnjo vežic pa je od začetka oviralo slabo vreme, toda vseeno smo lahko še zadovoljni z deli. V novem naselju v Podnartu so letos delno uredili kanalizacijo. S stroji so pri češnjiškem mostu iz rečne struge pobrali nanešeno drevje. Na makadamskih poteh na Poljšici, v Rovtah, na Češnjici in v Do-bravici so vgradili cca. 350 kubičnih metrov gramoza. Posekali so tudi grmovje in opravili druga očiščevalna dela. Na zadnji seji skupščine KS pa so še posebej poudarili, da naj takšne akcije organizirajo delegati sveta KS v vseh vaseh. Ciril Rozman v nekaterih krajih uspeli prikazati. Letos jo bodo obnovili in jo predstavili širšemu občinstvu tudi v krajih izven naše občine. V oktobru so se pionirji ri-benske osnovne šole začeli učiti novo igrico VOLK, katero bodo predstavili v mesecu decembru. Čeprav letos odrasla prosvetna — igralska skupina miruje, se otroci navdušeno pripravljajo na nove uprizoritve in predstave. Vesna sestanki OOS kih bodo člani sindikata analizirali in ocenili svoje delovanje v zadnjem letu ter presojali delo članov izvršnih odborov OO ZS in vseh organov v svojih organizacijah. Po potrebi bodo opravili tudi nadomestne volitve. Razen tega bodo na teh sestankih sprejeli program dela oz. programske usmeritve OO ZS za leto 1985, sprejeli poročilo o finančnem poslovanju za leto 1984 in predlog finančnega načrta. Most čez Savo na Obrnah (marec 1979) Pravljica za današnje dni V davnih, davnih časih so v nekem čebelnjaku živele čebele in troti. Slednji so ukazovali čebelam koliko in kako naj delajo. Marljive čebele so letale daleč naokrog in nabirale med. Troti pa so se sprehajali po panjih, kontrolirali količino in nikoli niso bili zadovoljni z delom svojih čebel. Ko so čebele delavke prišle na prislužen počitek, so morale poslušati nesramne, ponižujoče očitke svojih nadrejenih trotov. Zgodilo se je, da je gospodar povečal čebelnjak. Število trotov se je kaj hitro povečalo. Čebele delavke so ostale iste. Še bolj daleč so jih hudobni troti pošiljali po med, vsak dan so jim ^očitali, da nočejo delati. Čebele pa utrujene od dela, strašno žalostne zaradi nepoštenih očitkov svojih trotov, niso vedele več, kaj naj naredijo. Minila jih je volja do dela! Nekega dne pa so se zbrale in se odločile, da tako dalje ne gre, da bi jim troti samo ukazovali. Odšle so k čebelji poglavarki in ji vse povedale. Rekle so, da jim troti ne bodo več ukazovali, saj prav nič ne delajo! Rajši bi zapustile čebelnjak, delajo pa naj troti. Poglavarka je bila razsodna, poštena čebela. Ni vedela, kaj se v panjih dogaja! Čebelam je ukazala naj se vrnejo v svoj panj in jo tam počakajo. Ko so jih troti zagledali, da so prišle v panj sredi lepega dneva, so skoraj ponoreli. A niso še izrekli vsega svojim delavkam, ko je pred njih stopila poglavarka. Trotom je zmanjkalo besed, pridne čebelice pa so do njih prišle. Zaključek te pravljice poznamo danes vsi: trotom ni več mesto med čebelami. Opisana je pravljica, ki sem jo prebral v listu za najmlajše. A pisana je nekaterim delavcem, ali če hoče- te, delavkam na kožo. Veliko je ljudi, za katere upam trditi, da so troti, ali pa so jim vsaj podobni. Znašajo se nad delovnimi ljudmi! Še na kraj pameti pa jim ne pride, da bi k boljšemu delovnemu uspehu tudi pomagali. Vendar čebele same so znale narediti red. Pri njih vlada pravo samoupravljanje. Kaj pa pri nas? Odgovorni, vodilni znate biti toliko »poglavarji« kot je bila ena čebela? Bojim se da ne, ker je preveč trotov tudi okoli vas! Vprašujem kaj bi nastalo, če bi se marljivi delavci zbrali in zahtevali, da ljudje, podobni trotom, zapustijo delovna mesta! Čas bi bil, potem se ne bi več dogajalo, da bi nekdo delovne knjižice obljubil delavkam, ki niso nič manj marljive kot čebele v panjih! Za zaključek pa samo še nekaj besed! Ta članek ni pisal nihče od prizadetih, v nakazani delovni skupini. To sem omenil zato, ker vem, da je v skupini delavka, ki bi tak sestavek še precej drugače napisala. Da ji ne bi kdo očital še tega, naj poudarim, da sem ga napisal jaz, ki sem moški in me je zato včasih sram! Sram zato, ker nekateri moški živijo in dobijo plačo na račun delavk— ŽENSK! Bi prosim nekdo le premislil o tem! DOLFE Po poteh partizanskih V soboto, 29. septembra 1984, je bil v Mojstrani izveden prvi pohod po nekdanjih poteh partizanskih kurirjev. Pobudo za pohod so dali nekdanji kurirji, ki so ničkolikokrat hodili po teh poteh in prenašali pomembno pošto. Ni treba posebej poudariti, da so bili prav kurirji velikokrat izpostavljeni nevarnostim, ki so jim pretile na vsakem koraku. Treba je bili iti na pot v vsakem vremenu in ob vsakem času. Zelo težko je bilo to v zim- fu _ ki* - - - - f .i k jLj i~S ’ / 'Jfcl TALER JUSTIN-TOBI je pobudnik in ima največ zaslug, da je bil letošnji prvi pohod po poteh partizanskih kurirjev izveden. Je predsednik organizacijskega odbora, v katerem so vključeni planinci, športno društvo, Osnovna šola 16. december, GRS in predstavniki delovnih organizacij. Kot n-letni fantič je leta 1943 stopil v partizane in bil borec Prešernove brigade na Primorskem. Od jeseni 1944 pa do konca vojne je bil kurir na javki G-8 na Mežakli, bil pa je tudi sekretar SKOJ-a za področje Jesenic. Pot, za katero smo potrebovali mi sedaj 2 uri, je on takrat prehodil v 35 minutah. skem času, ko je bilo veliko snega. Ta kurirska pot je bila ena najtežjih na Gorenjskem, kajti treba je bilo prekoračiti cesto, železnico in nato še mrzlo deročo Savo. Na vsakem koraku so čakale nemške zasede, ki so jih velikokrat vodili tudi domači izdajalci — raztrganci. Tako so mlada življenja ugašala po naših gozdovih in naša zemlja je prepojena s krvjo. Pohod po poteh partizanskih kurirjev obsega tri poti, in sicer — na 15 km, 28 km in najdaljša na 40 km. Poti so torej takšne, da si jo pohodnik izbere sam, z ozirom na kondicijsko sposobnost. Začetek pohoda je bil v Mojstrani, kjer nas je pot vodila preko Dovjega na samotno kmetijo Sedučnik nad Dovjem. Vsem tistim, ki se vsako leto udeležujejo sankaških tekem, je ta kmetija poznana. Od kmetije smo potrebovali še več kot 20 minut, da smo prišli do prvega spominskega obeležja, to je do kurirske postaje in javke GT-19. Tam je spomenik, kjer so 4. julija 1944. leta padli štirje kurirji ter dva ruska ujetnika, ki sta se pridružila kurirjem. Bilo je že na dlani, da bo nemški rajh propadel, vendar zagrizenost Hitlerjevih fanatikov še ni pojenjevala in je še kar naprej morila domoljube. Dosegli smo torej najvišjo točko in pot se je nadaljevala pod obronki gozdov proti Mlinci. Res pravo jesensko doživetje. Ko smo se spustili iz gozda, so se pred nami od- pirale travnate površine in jase, kjer je bilo opaziti, da v zadnjem času niso več tako zapuščene kot pred leti. Pot nas je pripeljala v Mlinco, kjer je bila javka G-31. Tam je tudi spomenik, kjer je samo 16 dni pred koncem vojne padel 17-letni kurir Franci Knaflič z Dovjega. Pot nas je nato vodila preko potoka in navkreber. Marsikomu je že počasi znoj naznanil, da je za nami že nekaj ur hoda. Tempo se je nekoliko umiril, toda zagnanost ni pojenjala. Vsi tisti, ki so že srečali ABRAHAMA, so se trdno usidrali na čelo in nam »mlajšim« narekovali tempo. Tudi dobre volje ni manjkalo. Sonce se je že dvignilo iznad vrhov, ko smo prispeli na Visoko, kjer je bila javka G-28. Tam je bila hoja po ravnini in pred nami se je odpiral čudovit razgled — pod nami Gornjesavska dolina, nasproti nas pa Mežaklja in v ozadju se je mogočno dvigalo Triglavsko pogorje. Misli pa so nam že hitele naprej . . . Kar malce s strahom so nam pogledi uhajali na Mežakljo, kajti vedeli smo, da bomo morali tudi »tam čez«. Pot po ravnini se je končala in pričeli smo se strmo spuščati proti Belemu polju na Hrušici. To pot, ki so jo nekoč uporabljali kurirji, danes s pridom vzdržujejo lovci in tudi uporabljajo, ko hodijo v zimskem času krmit divjad. Prispeli smo do spomenika, kjer so Druškejevi krvniki leta 1942 z Druškejem na čelu morili zavedne rodoljube. Petinštirideset mladih življenj je takrat ugasnilo pod streli nacistov, petinštirideset src je nehalo biti in kri je tekla kar v potokih. Danes po toliko letih pa se hoče ta morilec izogniti roki pravice! Vsi starejši Jeseničani in tudi drugi ga dobro poznajo. Prekoračili smo cesto in nato še Savo, preko novega mostu, kjer se bo že naslednje leto pričel graditi cestni tunel. Odločili smo se za krajši počitek, kajti ura je že kazala na enajsto. Okrepčali REZULTATI občinskega sindikalnega prvenstva v namiznem tenisu za leto 1984, ki je bilo 20. okt. 1984 v telovadnici osnovne šole Radovljica v organizaciji Športnega društva Mošnje. Ženske do 27 let Lip ni imel predstavnic. Ženske nad 27 let 1. Urh Marija Almira, 2. Cerkovnik Polona LIP BLed, 3. Šifrer Ana LIP Bled, 9. Kaiser Jasna LIP Bled Nastopilo je 14 tekmovalk Ženske ekipno 1. Vezenine Bled 33 točk (4 tekmovalke) 2. LIP Bled 32 točk (3 tekmovalke) Nastopilo je 11 ekip. Moški do 27 let: 1. Vida Srečo SGP Gorenje, 10. Fujs Štefan LIP Bled, 25. Veber Janez LIP BLed Nastopilo je 30 tekmovalcev Moški od 27. do 40 let 1. Praprotnik Filip Elan Begunje, 10. Kraigher Ciril LIP Bled, 26. Rakuš Mirko LIP Bled Nastopilo je 28 tekmovalcev kurirjev smo se, saj se je pred nami mogočno dvigala Mežaklja. »Tudi to bomo premagali,« smo dejali. Za nami je bilo tako že 4 ure hoje. Z vztrajnostjo smo zakoračili zopet navzgor. Pot se je pričela počasi dvigati in čez nekaj časa smo že prišli v pravo strmino. Taktiziranja ni bilo več, pa tudi pogovori niso bili več tako živahni. Vsak je imel edino željo, da doseže vrh. Bukov gozd se je pričel redčiti in prispeli smo pod skale, nad katerimi je bilo opaziti greben Mežaklje. Privoščili smo si krajši počitek in pogled nazaj v dolino nas je bodril. Še zadnjih nekaj metrov — pa smo bili na vrhu. Torej, premagali smo zadnjo oviro. Po grebenu Mežaklje smo se nato pričeli spuščati proti Zgornji Radovni. Tako smo prispeli do javke G-8, kjer nas je prijazno sprejel lovec iz Radovne. Izmenjali smo nekaj besed, nato pa nadaljevali naš pohod. Hoja po stezi navzdol je bila zelo prijetna. Ko smo prispeli v Zgornjo Radovno, se je ura že bližala na tretjo popoldan. Privoščili smo si spet krajši počitek z okrepčilom. Pod do Mojstrane je bila lažja. Prispeli smo v Mojstrano, kjer je bil cilj pohoda. Za nami pa je bilo tako 9 ur hoje in več kot 40 km poti. Bili smo zadovoljni, kajti pot, ki smo jo prehodili, je bila tista pot, ki so jo ničkolikokrat prehodili kurirji pod težjimi pogoji. Ta pohod je samo kanček spomina na preteklost, ko so mnogi žrtvovali svoje življenje. Tega pohoda se je skupno udeležilo 282 pohodnikov. Izmed teh si je 261 izbralo najkrajšo pot, to je 15 km. Na 28 km dolgo pot je šlo 9 pohodnikov in na na 40 km 12 pohodnikov. Vse priznanje zasluži organizacijski odbor pohoda pri ZVEZI BORCEV DOVJE-MOJSTRA-NA, da je pohod uspel. Prepričan sem, da se bo naslednje leto povabilu na pohod odzvalo večje število ljubiteljev narave. Noč Sindikalno prvenstvo LIP v kegljanju Ekipni pokal ponovno za TO Rečica V nedeljo, 28. oktobra smo izvedli sindikalno prvenstvo LIP v kegljanju za leto 1984, katerega se je udeležilo 38 tekmovalcev: iz TO Tomaž Godec, TO Rečica, TO Podnart in DSSS. Tekmovalcev iz TO Mojstrana iz nepojasnjenih razlogov ni bilo na tekmovanju. Čeprav imajo sindikalna prvenstva znotraj DO značaj rekreativnega in s tem množičnega tekmovanja in je bistvo pravzaprav sodelovanje in zbliževanje ljudi iz različnih TO, pa udeležba kljub vsemu ni zadovoljiva. Verjetno je vzrokov več za takšno situacijo, delno pa izhajajo tudi iz načina življenja, kateri nas z vedno večjim tempom sili v to, da nam je važen samo še interes, težko pa najdemo čas za sprostitev in zabavo. Sodoben človek se vse premalo zaveda, kako pomembno je včasih izstopiti iz tega drvečega vlaka in si vzeti čas zase, in prav sindikalna srečanja oziroma tekmovanja imajo v osnovi tak namen. Da je temu res tako lahko ugotovimo tudi iz različnih medicinskih analiz, iz katerih je razviden porast duševnih in psihičnih obolenj, na to nas opozarjajo psihologi in psihiatri. Dejstvo pa je, da mora to ugotoviti vsak posameznik sam. Žal pa dostikrat to ugotovimo prepozno. REZULTATI Po temeljnih organizacijah je bila udeležba naslednja: največ tekmovalcev je prišlo iz TO Tomaž Godec — 16 ah 3,37% glede na število zaposlenih, iz TO Rečica je sodelovalo 11 tekmovalcev ah 3,38%, iz TO Podnart so nastopih 3 tekmovalci (3,79%), iz DSSS pa je sodelovalo 8 tekmovalcev ah 9% vseh zaposlenih. Kot sem že omenil, se tekmovalci iz TO Mojstrana niso odzvali povabilu. Podatki sami dovolj zgovorno pričajo o zainteresiranosti ljudi za dejavnosti izven delovnega časa oziroma za dejavnosti, od katerih ni neposredno viden denarni ali drugačen materialni profit. Tekmovanje se je odvijalo na štiristeznem avtomatskem kegljišču hotela Jelovica na Bledu. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri kategorije: moški do 40 let, moški nad 40 let in ženske. Na voljo so imeli 50 lučajev, 25 polno in 25 na čiščenje. Rakuš Moški nad 40 let 1. Urh Jože Elan Begunje, 10. Marolt Jože LIP Bled Nastopilo je 10 tekmovalcev. Ekipno moški 1. Elan Begunje 71 točk (7 tekmovalcev), 2. Obrtno združenje 56 točk (6 tekmovalcev), 9 — 11. LIP Bled 8 točk (5 tekmovalcev) Nastopilo je 13 ekip. Ekipno skupaj 1. Elan Begunje 72 točk (8 tekmovalcev), 2. Veriga Lesce 65 točk (14 tekmovalcev), 3. Vezenine Bled 48 točk (7 tekmovalcev) 4. LIP Bled 40 točk (8 tekmovalcev), Nastopilo je 91 tekmovalcev iz 41 OOZS. Rakuš Zap. priimek in ime st. TOZD Podrtih kegljev Ženske 1. CERKOVNIK Polona DSSS 176 2. LEBAR Metka Rečica 163 3. ŽVOKELJ Branka Tomaž Godec 157 4. SINKOVIČ Janja DSSS 146 5. ŠIFRER Ana DSSS 136 6. RISTIČ Albina Tomaž Godec 135 7. RAKOVEC Branka Podnart 111 8. RAJBAR Marija Rečica 110 9. CVETEK Marjana DSSS 100 Moški nad 40 let 1. LOMOVŠEKIvan Rečica 188 2. TROJ AR Srečo Tomaž Godec 161 3. ŽITNIK Janez Tomaž Godec 131 4. FUJS Štefan, st. Tomaž Godec 124 Moški do 40 let 1. KITIC Zdravko Tomaž Godec 195 2. RUTAR Jože Tomaž Godec 191 3. DOLENC Matjaž Rečica 189 4. STARE Mirko Rečica 184 5. HORVAT Anton Rečica 182 6. FUJS Štefan, ml. Tomaž Godec 180 7. MLAKAR Matija Tomaž Godec 177 8. HIKEL Bruno Rečica 175 9. STARE Zdravko Tomaž Godec 173 10. FERJAN Martin Rečica 168 11. POLAJNAR Andrej Tomaž Godec 167 12. KRAIGHER Ciril DSSS 165 13. JARKOVIČ Tomaž Rečica 160 14. GABERŠČEK Marjan Rečica 158 15. STRGAR Matija Tomaž Godec 154 16. STARE Srečko Tomaž Godec 152 17. PIKON Drago Tomaž Godec 151 18-19. KNAFLIČ Stanko DSSS 145 18 — 19. ZALOKAR Zdravko DSSS 145 20. RAVNIK Zdravko Tomaž Godec 143 21. LEGAT Lovro Rečica 141 22. REPINC Matevž Tomaž Godec 134 23. RAKUŠ Mirko DSSS 133 24. VARL Gorazd Podnart 132 25. KUNČIČ Tomaž Podnart 121 Ekipno: 1. TO REČICA 1086 kegljev 2. TO TOMAŽ GODEC 1083 kegljev 3. DSSS 913 kegljev 4. TO PODNART 364 kegljev VABILO LJUBITELJEM KOLESARJENJA Svet za šport in rekreacijo pri KOOS LIP Bled namerava ustanoviti kolesarsko sekcijo. V zvezi s tem vabimo vse člane sindikata oziroma delavce DO LIP Bled, ki posedujete dirkalna kolesa oziroma imate veselje do rekreativnega kolesarjenja, da se prijavite pri svojem referentu za šport v okviru TO. Prijava naj vsebuje rojstne podatke, stanovanje in poklic, ki ga opra ■ 'jate. \vlj Sodna farsa v nemškem Heidelbergu Zvezni republiki Nemčiji in njenemu pravosodju prav gotovo ne gre šteti v posebno čast, kar se je dogodilo oktobra v Heidelbergu, kjer je več mesecev potekal sodni proces proti zloglasnemu zločincu, nekdanjemu šefu jeseniškega gestapa Cle-mensu Druschkeju, katerega žrtve so največkrat končale svoje življenje pod njegovo komando v Begunjah, ali pa pod streli nacističnih eksekutorjev v Dragi. Naša javnost, predvsem pa svojci žrtev tega nacističnega krvnika, borci in aktivisti NOB, je bila osupla in ogorčena ob objavi sodbe nemškega sodišča, s katero ga osvobaja vsake krivde, povrh pa še nagrajuje z odškodnino, ker je moral nekaj časa prečepeti v udobnem zaporu med preiskavo. Nismo mogli verjeti, da si danes kaj takega lahko privošči država, ki se ima za najbolj demokratično, ki na druge, ki to niso, kaže s prstom. Se bolj pa preseneča izjava, oziroma nekajurno razglabljanje predsednika tega sodišča o »motivih«, ki so bili vzrok za početje zločinca Druschkeja z našimi ljudmi. Po njegovi pameti in »demokratičnem« razmišljanju je bil naš osvobodilni boj nekaj takšnega kot njihov terorizem, ki ga je treba s silo zatreti!? Le kaj bi gospod pred- sednik sodišča rekel, če bi jugoslovanska vojska okupirala njegovo domovino, oni t. j. rodoljubni Nemci pa bi se zoperstavili zasužnjenju in terorju, ki bi ga trpeli? O zločinih, ki jih je počel Druschke in njegova nacistična drhal po Gorenjski, ne kaže zgubljati besed. Prič in dokumentov je še dovolj. Tudi pravosodni organi iz ZRN Nemčije so jih imeli na voljo v preiskovalnem postopku, a vse kaže, zaman. Na srečo je tudi v Nemčiji nekaj ljudi, ki drugače presojajo te zločine in njihove povzročitelje. Še bolj pa smo lahko prepričani, da ta razsodba ni končna, ker tudi demokratična javnost v tej deželi ne bo mirno gledala kako njihovo pravosodje sramoti ne samo našo osvobodilno borbo in žrtve, marveč tudi čast civiliziranega naroda, ki noče imeti nič skupnega z nacisti. Upravičeno tudi lahko upamo, da bo drugostopenjsko sodišče bolj pravično in pošteno opravilo svojo odgovorno nalogo. Proti sodbi heidelber-škega sodišča in izjavam njegovega predsednika, ki hoče razvrednotiti našo borbo in spomin nacističnih žrtev, je poslalo protest predsedstvo občinske organizacije ZZB NOV Radovljica nemškemu veleposlaništvu v Beograd. Bo mednarodni kongres PEN leta 1988 na Bledu? Izvršni svet občinske skupščine Radovljica je načelno podprl predlog slovenskega PEN kluba, da bi organizirali prihodnji mednarodni kongres PEN 1988. leta na Bledu. Pri tem je upošteval, da ima Bled dovolj ustreznih gostinskih zmogljivosti in spremljajočih dejavnosti, ki bi zadostile potrebam tako pomembnega mednarodnega srečanja književnikov. Ker pa je takšen kongres širšega družbenega pomena, bi kazalo o obveznostih organizatorja oz. gostitelja spregovoriti tudi na republiški in zvezni ravni, so menili na radovljiškem izvršnem svetu. Občina Radovljica je pripravljena sofinancirati izvedbo kongresa PEN v okviru ustaljenih protokolarnih obveznosti. Listopad Veter v golih vejah spi. Iz temnih oblakov rosi na praproti, ki so tiho legle na tla kot človek, ki se na zadnjo pot odpravlja in se brez strahu poslavlja, tako umirjen in v usodo vdan. Veter spi in pust je, siv jesenski dan. Vesna Zahvale Ob smrti moje sestre LJUDMILE ISKRA se zahvaljujem vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, podarili cvetje, pevcem, govornikoma za poslovilne besede in vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Stanko Ob izgubi drage mame FRANČIŠKE ŠULIGOJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali ter jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni mag. dr. Jaku Bahunu, tov. Bajt Anici, dr. Bitencu iz Ljubljane, g. župniku za lep obred, pevcem, godbi na pihala, tov. Francu Mencingerju za poslovilne besede in vsem sosedom za nesebično pomoč. sin Ludvik, hčerki Vera in Marica z družinami V slovo V roku enega meseca smo v kolektivu TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica izgubili tri upokojene in enega aktivnega sodelavca. je prišla v našo TO julija 1962. Že v rani mladosti je okusila grenkobe težkega življenja. Oče, ki je kot napredni Slovenec sodeloval pri oboroženi bohinjski vstaji leta 1941, je umrl v nacističnem taborišču Mathausen. Po končani vojni je ostala nekaj časa doma, nato je končala šolo za PTT promet. S prihodom na delo v našo TO je v začetku nekaj časa opravljala različna dela, večkrat tudi fizično težka na skladišču žaganega lesa. Potem je bila prerazporejena za nekaj časa v takratni oddelek za izdelavo sredic. Z ukinitvijo proizvodnje tega izdelka je bila premeščena v obrat opažnih plošč na delovno mesto »sortacija in izmera«, opravljala pa je po potrebi tudi ostala dela in to do ponovne prerazporeditve na delovno mesto telefonista v oddelku za splošne zadeve, kjer je ostala do junija 1983, ko je bila zaradi težke bolezni invalidsko upokojena. Bila je pridna, vestna in skromna delavka in med sodelavci zelo priljubljena. Dolgo vrsto let je bila član upravnega odbora sindikata, nekaj časa tudi blagajnik in član delegacije zbora združenega dela občine Radovljica. Umrla je stara komaj 50 let, čeprav je imela do svojih zadnjih dni veliko voljo in željo po delu in življenju. Obljub, da nas bo obiskala, se z nami pogovorila o naših uspehih in težavah, ni mogla več izpolniti. je prišla med nas navajena vsakega, mnogokrat tudi težkega dela. Izšla je iz številne delavske družine, zato je morala že v rani mladosti poprijeti za delo, sprva kot delavka na kmečkih gospodarstvih, nato na Gozdni upravi Boh. Bistrica, kjer je opravljala razna dela po gozdovih. Ta dela je morala zaradi svoje bolne matere za nekaj časa prekiniti.. Z delom v naši TO je pričela februarja 1956. leta, in sicer v takratnem oddelku za izdelavo lesne volne in lesnih vrvi. Opravljala je dela pri izdelavi lesnih vrvi, pa tudi druga, če je to bilo potrebno. Tam je ostala vse do ukinitve te proizvodnje, oz. do pričetka proizvodnje opažnih plošč, kamor je bila prerazporejena. Tam je delala vse do svoje zaslužene upokojitve novembra 1966. leta. Poznali smo jo kot mirno in vestno delavko in sodelavko. Svoja dela je opravljala z voljo človeka, ki mu ni bilo vseeno, kako je delo opravil. Zaradi svojega mirnega značaja in zaradi prijateljskih odnosov je bila med sodelavci priljubljena in spoštovana. je v naš kolektiv prišel komaj pred dobrimi štirimi meseci. Kljub temu, da je bil izučen drugega poklica, se je odločil za delo v lesni industriji in to prav v istem obratu, kot je delal njegov oče dolgo vrsto let, ki je zaradi bolezni umrl pred dobrimi tremi leti sredi ustvarjalnega dela, star komaj 49 let. Zdravkova zaposlitev je bila v žagalnici in to na delih, ki mnogokrat niso bila lahka, to je pri skladanju desk. Ta dela je opravljal vestno in požrtvovalno, zavedajoč se, da mora biti tako. Do svojih sodelavcev je imel tovariški odnos in si je zaradi svojega mirnega značaja pridobil mnogo prijateljev. Tragična resnica o njegovi težki nesreči nam govori, da je omahnil v smrt, star šele 20 let, sredi svojega komaj pričetega dela. Novica o njeni smrti je prišla skoraj nepričakovano, saj nismo vedeli, da je zbolela za neozdravljivo boleznijo. Vedno smo jo poznali kot zdravo in nikdar tako bolno, da bi lahko pričakovali najhujše. Želeli smo si, da bi drugo leto, skupaj dočakali in praznovali njen praznik — stoletnico življenja, ki bi bila v ponos njej, nam njenim nekdanjim sodelavcem in vsem krajanom Bohinja. V Bohinj je prišla služit vsakdanji kruh, ko je imela komaj 13 let. Dela je bila navajena že od mladih nog, saj je izgubila očeta, ko ji je bilo komaj 8 let. Poprijela je za vsako delo in je s 15 leti že opravljala planšarska dela na planini Vogel. V zakonu je rodila 11 otrok, od katerih jih je moralo 7 umreti zaradi pomanjkanja in epidemije črnih koz v I. svetovni vojni. Po tej vojni je bila večkat z otroci sama, saj je njen mož kot miner pri izgradnji železniških predorov delal skoraj po vsej Evropi. Stalnega dela ni imela, zato je občasno delala na žagarskih obratih. Opravljala je težka dela pri sekanju žamanja s sekiro, ga vezala v butarice, v vseh vremenskih pogojih, večkrat na dežju in snegu, kot pa pod streho. Bilo je težko, vendar je s trdno voljo vse to premagovala. Toda zaslužka je bilo mnogokrat premalo, zato je morala svojo družino preživljati tudi z nabiranjem gozdnih sadežev. V naš kolektiv je prišla kmalu po II. svetovni vojni janurja 1947. leta. Opravljala je ista dela, to je pri razrezu in vezavi žamanja, sedaj že lažje, dela pa je opravljala tudi na skladišču žaganega lesa. Kljub visokim letom starosti je delo opravljala vestno in požrtvovalno, v svoji delovni sredini pa je bila tovariška in vesela in kot tako samo jo poznali tudi kasneje na raznih srečanjih, ki se jih je vedno rada udeleževala. V zasluženi pokoj je odšla marca 1949. leta. Vsem štirim smo dolžni za opravljeno delo in trud izreči polno zahvalo in priznanje. Zavedamo se, da so v napredek našega kolektiva, trajno vloženi tudi sadovi njihovega dela. 29. septembra smo se delavci TOZD Mojstrana na dovškem pokopališču za vedno poslovili od našega delavca RUDIJA JANŠE Rudi se je rodil 7. julija 1962 na Belci. Ko je zaključil osnovno šolo, se je v naši delovni organizaciji izučil za mizarja. Ko je odslužil vojaški rok, se je ponovno zaposlil v TO Mojstrana. Marljivo je opravljal razna dela v proizvodnji vhodnih in garažnih vrat. 27. septembra nas je pretresla vest, da je Rudijevo življenje ugasnilo v prometni nesreči na Belci. Vsakdo je zapisan smrti, toda naš Rudi je umrl mnogo, mnogo prezgodaj. Frančiška ŠULIGOJ Zdravko STARE Rozalija ČUDEN STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC SEPTEMBER 1984 delavcev pripravnikov TOZD Tomaž Godec Boh. Bistrica 473 5 TOZD Rečica 325 2 TOZD Mojstrana 81 TOZD Podnart 80 TOZD Trgovina 27 DSSS 88 10 Skupaj : 1074 17 ZAPOSLILI SO SE: — v TO Rečica POGAČAR Marjan, 1968 - NK — v TO Podnart: TOPOLOVŠEK Franc, 1952 - NK, MAČEK Peter, 1959 — K ODŠLI IZ DO: — iz TO Tomaž Godec: STARE Zdravko, K — smrt — iz TO Rečica: JAKOPIČ Franc, K — sporazumno, POKLUKAR Marija, PK — upokojena —iz TO Podnart: TORKAR Janez, NK — disciplinski ukrep — iz TO Mojstrana: MRAK Justin, NK — upokojitev POROČILI SO SE: SODJA Marko (TO Tomaž Godec), LJUBOJEVIČ Biljana (TO Podnart) RODILI SO SE: STARE Stanku (TO Tomaž Godec) — hči, PFEIFER Magdaleni (TO Tomaž Godec) — sin, JOHAM Nadi (TO Tomaž Godec) — sin, KOBILICA Milevi (TO Rečica) — hči Hvala tovariši! V imenu vseh upokojencev se zahvaljujem DO LIP Bled, posebno pa samoupravnim organom, ki so se spomnili tudi na upokojence in nam pomagali pri nabavi ozimnice. Ponosni smo, da smo upokojenci take organizacije dela, ki ne pozablja na ljudi, ki so svojo mladost in zdravje žrtvovali za to, kar danes imamo. Vseh se bom spominjal Ne morem dovolj opisati presenečenja in radosti, ki sem jo občutil ob prejetem darilu, ob mojem odhodu v pokoj. Prav tako sem bil vesel obiska, ko se je pri meni oglasila tajnica TO Tomaž Godec in mi izročila krasno stensko uro. Poklonili so mi jo sodelavci — prijatelji iz tovarne v Bohinjski Bistrici — »na Impeksu«. V stanovanju živim sam in bolan in tako bi zelo rad videl, da bi me sodelavci obiskali. Veliko mi pomeni prijateljska beseda. Bolna roka mi ne dovoljuje, da bi lepo pisal. Ta zahvala je napisana iz srca in iskreno se za pozornosti vsem zahvaljujem. Prav zares se bom spominjal vseh sodelavcev, medtem ko mi bo stenska ura kazala čas v prihodnosti. Albin Urh Začela sem znova Mnogo je napisanega o škodljivosti alkohola in morda še premalo. Ni me sram povedati, da sem tudi jaz bila popolnoma odvisna od alkohola, ljudje so se spogledovali in si mislili: »tako mlada, pa ga tako pije.« Norčevali so se. Toda prišel je moj trenutek, ko sem si dopovedala, da tako ne bo šlo naprej. Obiskala sem zdravnika, mu povedala vse, kar se je z mano dogajalo. Podala sem se na pot zdravljenja. Težko je bilo, vendar z veseljem lahko zapišem, da sem Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Miro Kelbl in Ciril Kra- igher. V_ 10 preživela težke krize. Zdaj se počutim kot prerojena, ukvarjam se s športom in sem trdno odločena, da na stranpoti nikoli več ne zaidem. Vem, da mi nekateri ne verjamejo, da ne bom več pila in da se še vedno smejejo. Toda zmagala je moja trdna volja in želja po boljšem življenju. Vsem, ki so še vedno odvisni od strupa — alkohola bi svetovala, da se še pravi čas odpravijo po pomoč k zdravniku, da se trdno zamislijo nad svojo usodo in se odvadijo piti. Prehodila sem težko pot, začela sem živeti znova. R. M. Pravilno rešitev križanke pošljite uredniškemu odboru do 3.12. 1984. Nagrade: 1. 1.000 din 2. 750 din 3. 500 din Nagradna križanka