PoStnina plačana v gotovini. Cena 50.- lir DEMOKRACIJA Leto XIV. - Štev. 1 Trst - Gorica, 1. januarja 1960 Spediz. In abb. post. I. gr. Pomanjkanje prisfnega humorja je zanesljiv znak za obstoj totalitarne družbe. Absolutna oblast zahteva absolutno oholost. HAROLD NICOLSON Izhaja 1.' in 15. v mesecu Tržaški občinski proračun potrjen Končno je moral občinski odbor upoštevati zahteve dr. Agneletta V ponedeljek, 28. dec. je tržaški občini »iti svet sklepal, ali naj proračun za leto 1960, kakršnega je predložil občinski odbor, sprejme, ali naj ga zavrne. Sedanja občinska uprava se je letos še prav posebno približala kritični situaciji. Za odo-j britev proračuna je po zakonitih določilih potrebna absolutna večina glasov, v Trstu Sl glasov. Skupno je letos občinski odbor lahko računal samo na 28 lastnih glasov in glasov svojih zaveznikov; z enim manj kot lansko leto,, ker se je število social-demokratičnih glasov zmanjšalo od lanskih štirih zastopnikov na letošnje tri, Po igri usode smo se na ta način demokratični Slovenci znašli z zastopnikom Slovenske liste, dr. Josipom Agnelettom, pred odločitvijo: da zrušimo sedanjo demokratično izvoljeno občinsko upravo in prikličemo v občinsko hišo prefekturnega komisarja z vsemi znanimi posledicami, oziroma naženemo demokristjane v objem neofašističnih nestrpnežev, ali pa da podaljšamo življenje izvoljeni občinski u-pravi pod pogojem, da upošteva tudi potrebe slovenskega prebivalštva. Besnici aa ljubo moramo pri tem tudi povedati, da ni bil odločilen za obstoj sedanjega občinskega odbora samo glas Slovenske, liste, marveč, da je bil v podobnem po-ldžaju tudi indipendentist Borghese. Razumljivo je, da je za glasovanje v. občinskem svetu vladalo ne samo v našem mestu, ampak tudi v notranjosti Italije veliko zanimanje. Razpravo v občinskem svetu je otvoril prisednik za proračun, dr. Rocco, z obširno repliko občinskim svetovalcem vseh političnih skupin. V svojem govoru jq prisednik med drugim omenjal ustanovi te v določenega števila občinskih poljskih čuvajev v spodnji in gornji tržaški okolici. To nujno varnostno službo, ki naj bi ščitila lastnino slovenskih kmetovalcev po tržaški okolici, je že večkrat, posebno pa, v svojem zadnjem proračunskem govoru, zahteval dr. Agneletto. Dne 17. dec. ;e naš svetovalec med drugim dejal: »Ze lansko leto sem zahteval namestitev vsaj dvanajst poljskih čuvajev, ki naj bi obvezno stanovali na licu mesta in bi jih bilo treba izbrati med tamkajšnjim prebivalstvom, ker bi jim na ta način zajamčili učinkovito izvrševanje službe...« Nadalje je dr. Rocco zagotovil znižanje cene vode za poljedelske namene. Dr. Agneletto je v svojem .proračunskem govoru zahteval, »da se zniža cena vodi, ki jo poljedelci uporabljajo za namakanje tako kot so, znižali ceno električni energiji v industrijske namene.« Dodatno proračunu bodo ustanovili dvoje rekreatorijev tam, kjer so potrebni. Med šestimi ali sedmimi svetovalci, ki so terjali tako ustanovitev, je prisednik imenoval tudi dr. Agneletta. Stroški za obe ustanovi bodo znašali 48 milijonov lir. TJako smo Slovenci prvič prebili led v tržaškem občinskem odboru in ta moralni uspeh, posebno še v povezavi z nevar- Poglavnik Ante Pavelič je umrl V Madridu je, v tamkajšnji nemški bolnišnici zadet od srčne kapi umrl duhovni atentator kralja Aleksandra I. Zedinitelja, zarotniški sodelavefc Mussolinija in Hitlerja, grobokop Jugoslavije in luj&arska figura okleščene, zato pa krvave in kratko trajne »neodvisne hrvatske države«,, Ante Pavelič. Človek žalostnega spomina novejše zgodovine jugoslovanskih narodov je bil - tako upamo - eden zadnjih učencev tiste gangsterske politike, ki so jo zasnovali v našem stoletju trije krvavi diktatorji: Hitler, Stalin in Mussolini, Opozarjamo javnost na deveti dobrodelni ples v soboto 6. februarja v hotelu Excelsior vsak pod drugačno pretvezo. Seme nacizma, stalinizma in fašizma še ni povsem iztrebljeno, še vedno poganja po krvavih njivah, koder se je bohotilo v nedavni preteklosti in grozilo, da zaduši vso tisto plemenito, kulturno in krščansko dediščino, ki so jo ustvarjala tisočletna poko-lenja civiliziranih narodov. Vendar smemo upati, da je to samo plevelje, ki brsti in poganja samo zaradi nezadostnega in površnega oskrbovanja demokratičnih nasadov po zmagovitem porazu terorističnih režimov v zahodni Evropi. Na Vzhodu pa, kjer še vedno kraljuje teroristična plevel, brstijo in poganjajo sile tisočletnih izročil, ki bodo v eni ali drugi obliki, slej ali prej uveljavile svoje življenjske moči, v čemer nas prepričujejo prav zadnji božični prazniki na oni strani železne zavese. Učenci terorizma usihajo. t nostjo komisarske uprave ali s skrpuca-njem morebitne nove uprave z neofašisti, nam krepi zavest odgovornosti, da smo ravnali prav in pošteno. V politiki se nikoli ne podirajo mostovi in ne zapirajo vrata treznim stremljenjem za uveljavljanje pravic in načel vot livcev. .Vrata za razgovore in pogajanjg morajo biti vedno priprta. Angleški pregovor pravi, da ni večnih sovraštev, niti večnih prijateljstev, ampak da so večne samo ljudske koristi. Celo »Pr. dn.« je v nedeljo 27. decembra moral priznati: »...toda težko je verjeti, da bi lahko občinski odbor računal z Agnelettovim glasom, če ne bi ugodili vsaj kakšni njegovi zahtevi.« V ostalem pa je treba priznati - in to so priznali tudi opozicijski listi - da je telita vsem naročnikom, či-tateljem in oglaševalcem UREDNIŠTVO IN UPRAVA »DEMOKRACIJE« sedanja občinska uprava prva v našem mestu, ki ni prvenstveno politična, kakršne smo preživljali v preteklosti in da si neben trezen Tržačan ne želi še slabše uprave, kajti s svojim odklonilnim glasom, naš občinski svetovalec ne bi omogočil sestavo boljše, temveč kvečjemu slabše občinske uprave. V danih okoliščinah je tudi to stvaren problem. Po vseh teh smotrnih in temeljitih pre7 učevanjih, tehtanjih in ocenjevanjih je svetovalec Slovenske liste, dr. Josip Agne7 letto v imenu SDZ in SKS pred glasovaT njem izjavil: »Po ravnokar izrečenih izjavah prised-nika za proračun in po izjavah župana, šem danes v položaju, ki je različen od položaja ob času mojega proračunskega govora. Tako lahko smatram, da se bodo vendar upoštevale moje opazke k posameznim proračunskim postavkam. Uvidevam tudi/ da bi mogel biti moj glas odločilen za usodo demokratične uprave tržaškega mesta, in v prepričitev da bi občina spet zašla pod oblast prefekturnega komisarja izjavljam, da bom glasoval za proračun.« Glosovanje je potrdilo predloženi občinski proračun občinskega odbora z 31 glasovi proti 29. Pri tem še omenjamo, da je ob vseh svetovalcev, ki so izrekli predglasovalne izjave, edini dr. Puecher, ki je zastopal socialdemokrate, priznal, »da vsebujejo pritožbe slovenskih skupin nekaj resničnega«. ' Tako je bila resna kriza tržaške občinske uprave srečno odpravljena in prepričani smo, da bo ponovno potrjena uprava napela vse sile v korist tržaškega prebivalstva, katerega sestavni del smo tudi Slovenci. Politična Če pogledamo na leto 1959, ki je za nami, moramo ugotoviti, da smo vstopili vanj v znaku hude mednarodne napetosti, medtem ko se od njega poslavljamo v vzdušju še vedno trajajočega po* mir jen ja. Sovjetska zveza, ki je lani, takorekoč pred božičnimi prazniki, vznemirila svet s svo* jim ultimat umom v zadevi ber* tinskega vprašanja, je pred dne* vi prav na božične praznike, s po* ročila Zahodu, da pristaja na vr* hunsko konferenco, ki naj bi za* čela v Parizu 21. aprila ali 4. tna* ja 1960. Načelno vsi soglašajo, da naj bo razorožitev glavni predmet razpravljanj, razlikujejo pa se v podrobnostih. Sovjetska zveza še vedno vztraja pri velikopotez* nem, a zato meglenem načrtu, ki ga je predložil Hruščev s svojim govorom na glavni skupščini Or* ganizacije združenih narodov, zahodnjaki pa se ogrevajo za skromnejše, toda stvarne in iz* vedljive načrte, ki naj bi šele po* sfopno dovedli do splošne razo* rožitve. Te namreč ne more biti, če se vsem prizadetim ne nudi priložnosti, da se postopno pre* pričajo o vsestranski dobri veri in iskrenosti. Preveč je že bilo razočaranj. Kljub razlikam, ki so morda še večje na drugih področjih, pa je DRŽAVNI POGLAVAR SE ODPRAVLJA V MOSKVO. Priprave za odhod predsednika Gronchija in njegovega spremstva na uradni obisk v Sovjetsko zvezo so v glavnem zaključene. Verjetno ^o predsednik države odpotoval iz Rima 7. jan. V Sovjetski zvezi se bo zadržal kakih deset dni. Obiskal bo tudi Leningrad. Mednarodni politični krogi pripisujejo Gronchijevemu obisku velik pomen in ga pozitivno ocenjujejo zlasti v zvezi s splošnimi napori vsega sveta za zmanjšanje mednarodne napetosti. S svojimi velikimi državniškimi sposobnostmi bo predsednik Gronchi gotovo prispeval častni delež Italije k tem naporom. Italijanska javnost bo državnega poglavarja spremljala z vsemi simpatijami in najboljšimi željami ‘in ■ to velja tudi za našo manjšino. * * * VRHUNSKI SESTANEK NAČELOMA ZAGOTOVLJEN. Zavezniške diplomatske note, s katerimi predlagajo zahodne velesile sklicanje vrhunskega sestanka za 27. april 1960 v Pariz, so bile v Moskvi ugodno sprejete. Datum 27. april pa Hruščevu ni všeč, zato je Sovjetska zveza predlagala za sklicanje vrhunskega sestanka 21. april ali 4. maj. Svoj predlog je utemeljila z okoliščino, da morajo sovjetski prvaki biti prisotni za prvomajsko proslavo v Moskvi. Angleži in Francozi pa so v predlaganih dneh tudi zaposleni z neodložljivimi posli lastnega političnega snovanja. Tako je datum sklicanja vrhunske konference za enkrat še vedno negotov. Tudi z dnevnim redom, kakršnega imajo v načrtu zahodne velesile, Kremelj ni zadovoljen. Potrebno bo premagati še mnogo težav, preden bo vrhunski sestanek vsaj v svojih pripravah zadovoljiv za obe strani. * * * # POVRATEK PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV V DOMOVINO. Washing-ton ni zaostal za predsednikovimi sprejemi na njegovem triumfalnem križarjenju po treh svetovnih celinah za prestolnicami številnih dežel, ki jih je obiskal. Ob polnoči so mu meščani ob prihodu priredili mogočno iluminacijsko bakljado. Predsednik Eisenhower je svojo misijo »dobre volje« opravil nad vsa pričakovanja odlično. Potrdil je v celoti staro Lincolnovo trditev, da je Amerika za številnf predele sveta »dežela upanja«. Amerika je navdušena nad svojim predsednikom, ki se razume na »diplomacijo srca« bolje od katerega koli državnika na svetu. - Vprašanje je, kakšne politične izglede nudi politika »dobre volje«. Eisenhower je vsekakor v največji meri prispeval k zmanjšanju zahodno-vzhodne napetosti. Ce je senator Keating v New Yorku izjavil, da bi morali Eisenhowerju podeliti Nobelovo nagrado za mir, je s tem izrazil samo splošno željo ne samo Američanov, ampak ogromne večine zahodnega sveta. Sijajno ocenjevanje predsednikove misije je zajelo tudi tiste kritike, ki so pred odhodom pogosto uporabljali sarkastično govorico, sedaj pa jim je zmanjkalo sape, Predsednikovi uspehi pa na bližajoče se predsednikove volitve ne bodo vplivali s tako silo kot se ti vplivi odražajo na diplomatskem področju in predstavljajo izreden argument za spomladansko vrhunsko konferenco. Triumfalna pot predsedniškega potovanja je utrdila Eisenhoiver- Dogodki > [ po svetu J jevo misel, da je njegopa politika na pravi poti. * j. 4 »DRŽAVA IN GOSPODARSTVO STA TU ZARADI ČLOVEKA«. To je bilo geslo druge božične poslanice papeža Janeza XXIII. Srčni, sočialni in mednarodni mir, to so trije veliki cilji, je dejal sv. Oče, katerim se mora posvetiti človeštvo, če 'hoče doseči splošen in nedeljiv mir, »Osnovni pogoj« je dejal papež v poslanici, ki jo je razširjal po vesoljem sveta Vatikanski radio, »je ljubeča in otroška odvisnost od božje volje«. - »Socialni mir«, je dalje rečeno, »je učvrščen v medsebojnem in izmenjujočem se spoštovanju osebnega človeškega dostojanstva. To je nauk Cerkve, ki obrača za rešitev socialnih vprašanj svoje poglede nenehno na človekovo osebnost in za to je Cerkev tudi zagotovila, da so stvari in ustanove -dobrine, gospodarstvo, država - predvsem, zaradi človeka tu in ni človek na svetu zaradi njih. Vznemirjenja, ki pretresajo notranji mir narodov, izvirajo v glavnem iz dejstva, dat smatrajo človeka izključno kot orodje za proizvodnjo dobrin, kot či-nitelja. Samo če ocenjujemo človeka in njegove dejavnosti z njegovim osebnim dostojanstvom, bomo našli sredstva za odstranitev meščanskih sporov in različnosti mnenj -n. pr. med delodajalci in delojemalci in če bomo predvsem zagotovili ustanovi, ki se imenuje družina, tiste pogoje za življenje, delo in podporo, ki ji, bodo omogočali, da izpolni svojo nalogo kot družbena celina.« - Kot osnovo mednarodnega miru je Janez XXIII. predvsem poudaril resnico. »Potrebno je premagati določena pogrešna pojmovanja: mit oblastnosti, nacionalizma i. p., ki so zastrupila ljudske skupnosti in zgraditi mirno sožitje na naravstvenih načelih, v smislu računajočega razuma in krščanskega nauka. Vzporedno in od resnice razsvetljena mora z njo korakdti tudi pravičnost. Pravičnost je treba izpopolniti in njen nosilec naj bo krščanska ljubezen. Tako bomo lahko govorili o sožitju in ne o navadni koeksistenci, ki postavlja zapreke, za katerimi so se vgnezdilt\ medsebojna sumničenja, strah in teror, zato, ker tej eksistenci manjka obličje solidarnosti.« Stalno je potrebno - po papeževih mislih odstranjevati zapreke na poti miru, ki jih postavlja človeška hudobija. »Obstoj teh zaprek opazimo predvsem v propagandi nenravnosti, v socialnih krivicah, ki tlačanijo razkošju, v strahotnem nesoglasju med tehniko in nravstvenim napredkom narodov, v neukrotljivem oboroževalnem tekmovanju, ki, ne kaže še nobenih resnih možnosti 3a, dosego razorožitve.« Na žalost še vedno niso odstranjeni vzroki, je nadaljeval pa pež, ki vznemirjajo mednarodni red: »Prekrški pravic in dostojanstva človekove osebnosti, prekrški nad družino in pri delu; prevračanja pravnega reda in zdravega pojmovanja države v smislu krščanskega duha; prekrški svobode, neranljivost in varnost drugih narodov, pa naj bodo po obsežnosti taki ali drugačni, sistematično zatiranje kulturnih in jezi- kovnih posebnosti narodnih manjšin: sebična prilaščanja potrebnih dobrin v škodo drugih narodov; in predvsem p rega njanje religije in Cerkve.« Končno je papež ugotovil še tole: »Pomirjenje, ki ga Cerkev želi, se ne sme v nobenem primeru zamenjati z odnehanjem ali popušča njem njene trdnosti nasproti ideologijam in življenjskim ustrojem, ki so v kričečem in nespravljivem nasprotju s katoliškim naukom. Pomiritev tudi ne pomeni brezbrižnost proti tožbam, ki k nam pri hajajo iz nesrečnih dežel, kjer se zanikujejo človekove pravice in je laž postala sistem. Se manj pa bi smeli pozabiti na bolečo Kalvarijo molčečih Cerkva, kjer so izpovedovalci vere - posnemalci prvih krščanskih mučencev - izpostavljeni trple-nju in trpinčenju brez konca, samo zaradi Kristusa. »Te ugotovitve«, je dejal papež, »nas opozarjajo pred pretiranim op timizmom, ali one ožarjajo našo molitev za resničen povratek k spoštovanju človeške in krščanske svobode še z večjim ognjem«. * * # ZASTRUPLJENE SOLNICE. Sindikalna tožba pred sodiščem za delo v Monako-vem zaradi zaprtja menze za uslužbence, je odkrila nezaslišano zaroto, ki jo je. skovala hladna vojna. Sodna preiskava je dognala, da so 21. nov. nepričakovano zaprli menzo oddajne postaje »Svobodna Evropa« v Monakovem. Menzo so zaprli zato, ker je uprava menze v zadnjem tre nutku prejela opozorilo ameriške- proti-vohunske službe, ki je naznanjalo, da sq komunistični agenti nameravali z atropinom zastrupiti 1200 uslužbencev postaje »Svobodna Evropa« v Monakovem. Uradni ameriški vojaški krogi so izjavili, da je strup primešan solnicam, ki so jih že porazdelili po mizah. Kot glavnega aten tatorja proti nameščencem radijske postaje, ki so v glavnem ubežniki iz Sovjeti-je in satelitskih držav, je ameriški armad ni štab v Heidelbergu označil češkoslovaškega podkonzula, Jaroslava Nemca. Glavni atentator, naj bi nekemu »dvojnemu agentu«, ki je vohunil tako za neko komunistično kot tudi za ameriško tajno službo, izročil zastrupljene solnice s pri pombo, da vsebujejo »lahka odvajalna sredstva«. Dejansko pa je bilo kuhinjski soli - kot je dognala kemična analiza -primešanega 2.23 odsto atropina, ki bi pri uživalcih izzval težka', če ne smrtna obolenja. * * * ■ AVSTRIJSKA ITALIJANSKA POLEMIKA zaradi vprašanja samoupravne ureditve Južne Tirolske se nadaljuje. Avstrijski kancler Raab je v nedeljo izjavil, da je Avstrija pripravljena pogajati se z Italijo za ureditev tega vprašanja, primorana pa bo predložiti zadevo kaki mednarodni ustani za odločitev, če bi medsebojni razgovori ne prinesli zadovoljivih uspehov. Pred prazniki so italijanske o-blasti odrekle vstopne vizume nekaterim avstrijškim politikom, med njimi tudi podtajniku avsjfijskega zunanjega ministrstva Francu Gschnitzerju. Ta sedaj obtožuje. Italijo, da je s to prepovedjo kršila pariški sporazum, ki avs^i iškim državljanom jamči svoboden j rehrd iz Severne Tirolske čez italijansko ozemlje ,v Vzhodno Tirolsko. Tudi sam avstrijski zunanji minister Kreisky je izrazil svoje negodovanje nad to prepovedjo. že napoved datuma vrhunske konference, o katere sklicanju so zadnje čase mnogi začeli res* no dvomiti, važen dogodek, ki nas ob vstopu v novo leto nav* daj a z upanjem, da bo svet še nadalje poskušal reševati na mi* ren način vprašanje človeka vrednega tekmovanja in sožitja idej in sistemov, ki se prepričani v veljavnost lastnih načel, pote* g ujejo za uspeh in uveljavljanje. V pregledu dogodkov, ki so v lanskem letu postopno dovedli do dozoritve sedanj ga položaja, moramo na pozitivni strani naj* prej omeniti februarsko potova* nje britanskega ministrskega predsednika MacMillana v Mos* kvo, na negativni pa neuspeh 41 dni trajajoče Ženevske konferen, ce zunanjih ministrov štirih ve* lesil. Slednja je spravila medna* rodno diplomacijo takorekoč v slepo ulico, iz katere jo je nato rešil predsednik Eisenhovver s pogumno potezo, ko je povabil sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva naj obišče Združene države. Velik odmev je imel tudi poletni obisk ame* riškega podpredsednika Nixona v Sovjetski zvezi, prav tako nje* gov kratek postanek v Varšavi. Novi položaj je seveda spravil v tek ves diplomatski stroj. Po* trebna so bila številna posveto* vanja, kovali so se načrti, zuna* nji ministri, ministrski predsed* niki in državni poglavarji so po* tovali kot še nikoli. To mrzlično razpoloženje še traja. Predsed* nik Eisenhoiver je bil v drugi po* lovici leta kar dvakrat v Evropi. Na svojem zadnjem potovanju pa je bil nič manj kot v Italiji, Turčiji, Pakistanu, Indiji, Afga* nistanu, Iraku, Grčiji, Tunisu, Franciji, Španiji in Maroku. Pred, sednik Gronchi se odpravlja ja* nuarja v Moskvo, medtem ko bo Hruščev obiskal De Gaullea v Parizu. Drugo veliko zgodovinsko dej* stvo, ki ga je prineslo preteklo leto in ga je treba primerno pod* črtati, pa je razkrinkanje komu* nizma v Aziji. Razne države ju* govzhodne Azije, ki so dosegle svojo samostojnost šele po dru* g i svetovni vojni, so doslej g le* dale samo na belce kot na mož* ne zatiralce in zavojevalce. To* da spomladi leta 1959 je v Tibe* tu izbruhnil upor. Vzrok je bilo kitajsko nespoštovanje in gaže* nje obljub, ki so jih dali tej de* želi, ko so jo vojaško zasedli. Ki* tajske čete so vstajo krvavo za* trle in v Indijo se je zlila reka beguncev, ki so Azijcem lahko povedali, kako se godi ljudem pod komunistično oblastjo. A ni ostalo samo pri tem. Ko se je usidrala v Tibetu, je Rdeča Kitajska začela segati tudi po indijskem ozemlju. Prišlo je do hudih obmejnih spopadov in sa* mo Nehrujevi potrpežljivosti je treba pripisati, da ni izbruhnila vojna. Eno in drugo pa je bila zadostno opozorilo Indoneziji, Malajski državi in drugim so* sednjim predelom, v katere so se doslej doseljevali in so v njih igrali veliko vlogo Kitajci. Priza* dete države so Kitajcem zaprle meje in se skušajo celo znebiti starih naseljencev. Tako je go* spodovalnost Rdeče Kitajske u* bila azijsko solidarnost. Pomirjenje na Zahodu in za* četek sireznjevanja v Aziji sta torej dve najvažnejši pridobitvi, ki ju leto 1959 prepušča letu 1960 v nadaljni razvoj in obdelavo, prav tako kot svoje raketne iz* strelke, ki so nam lani omogočili, da smo si prvič ogledali drugo stran Lune, poslali izdelek svo* jih rok na pot okrog Sonca in zadeli površino Meseca. VESTI z GORI Š K EGA Deželne autonomije ne mislijo uresničiti Zadnje čase je vprašanje naše deželne avtonomije živahno y ospredju. Pristojna poslanska komisija se je sicer že nekajkrat sestala in preučevala tri zakonske predloge za uvedbo posebne avtonomije, ki nam jo določa 116 člen ustave. Ustava, to je vsem znano, je temeljni državni zakon, ki se mora spoštovati, ali pa se jq krši. Komisija je sicer priznala, da so vsi osnutki zakona ustavno utemeljeni, toda do zaključka za njihov sprejem le ni prišlo. Vlada stoji namreč na stališču političnega značaja, ki utegne biti le izgovor zato, da se avtonomija ne izvede, izgovor ki ima v Italiji svoji poseben pomen, da, se vlada pri širši javnosti opraviči. To stališče - izgovor se imenuje »Trst in cona B«. Zopet so namreč spravili na dan zadevo Trsta in cone B in trdijo, da se posebna avtonomija ne more izvesti, dokler se Italiji ne vrne tudi cona B, ker bi sicer po mednarodnem pravu veljalo, da se je Italija coni B s tem odpovedala. Gre za navadno dlakocepstvo političnega in pravnega značaja, ki ima jasen namen opravičiti pred neveščo javnostjo) kršitev ustave in pravic ljudstva naših krajev. Italija se je z mirovno pogodbo odpovedala vsemu ozemlju, ki ga je pogodba vključila v sestavni del Svobodnega ozemlja. Z londonskim dogovorom pa so se velesile sporazumele, da odpravijo začasno vojaško upravo na tem ozemlju in jo izročijo Italiji v coni A, Jugoslaviji p^ v coni B. Ti dve državi sta tako odločitev sprejeli in ves svet je razumel, da je šlo pri stvari dejanski za odpravo Svobodnega tržaškega ozemlja z vrnitvijo cone A Italiji in s podelitvijo cone B Jugoslaviji. Jugoslavija je priključitev tudi pravno izvedla in jela novačiti vojake. Italija se je nekaj časa z novačanjem obotavljala, nato pa je tudi ona pričela klicati pod, orožje mladeniče iz bivše cone A. Z novim stališčem, na katerega se danes spričo nujnosti, da se deželna avtonomija izvede, stavljajo določeni vladni krogi, jasno izhaja, da nimata Italija in Jugoslavija pravice klicati pod orožje in uganjati tiste politike, ki jo uganjata in ki je prava kršitev državljanskih pravic pripadnikov Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato je vsako kazensko preganjanje državljanov Svobodnega tržaškega ozenv, lja za nekatere prekrške italijanskih in jugoslovanskih zakonov, prava pravcata krivica in ne samo kršitev človečanskih pravic. ZOBOZDRAVNIK Dr. Stanislav Pavlica želi srečno novo leto 1960! TRST Ul. Rittmeyer 13 » Tel. 31«813 Pri stvari gre za slepomišenje, za zavijanje zadeve kot je pravica naše dežele, da se izvede posebna avtonomija, za površno in zlonamerno tolmačenje nekeg^ pravega položaja, ki je bil že zdavnaj odpravljen. Dejansko se določeni italijanski krogi postavljajo na položaj revizio-nizma, danes, ko ves svet zahteva mir, dolgo dobo miru, in ne samo da čaka in upa nanj!... Demokratično mišljeno, ima vsak človek pravico upati, boriti se za neko idejo in delati na to, da se mu up in ideja ostvarita. Sleherni Italijan ima pravico misliti na to, da se cona B vrne Italiji, in sleherni Jugoslovan ima temu nasprotno, pravico upati na Trst. Pripadniki STOja pa imajo zopet pravico protestirati proti odpravi STOja in proti njegovemu razkosanju, itd. Toda to so demokratične človečanske pravice in ne še stvarnost, kot nam je stvarno ustavno priznana posebna deželna avtonomija. Tržaški, videmski in go-riškl zastopniki krščanske demokracije se med seboj nenehno posvetujejo, sestavljajo in objavljajo poročila in resolucije z zahtevo po izvedbi avtonomije. Resnice pa odkrito še niso povedali, ker dobro vedo, da imajo pri stvari sami precej krivde, saj so vendar na vladi v Rimu samo njihovi ljudje, sami demokristjani. Spomladi in jeseni 1960 bodo zopet upravne volitve, in krajevni voditelji stranke se, bojijo, da jim volivci avtonomisti obrne7 jo hrbet, seveda v korist levičarjev, ki se, pozno sicer, toda vztrajno in odločno potegujejo za avtonomijo. Levičarji prihajajo namreč na dan z upravičeno trditvijo, da se Segnijeva vla; da drži na stolu samo za ceno naše dežel-, ne avtonomije, ker ji sičer desničarji, ki avtonomiji nasprotujejo, odtegnejo podporo. Najlepši dokaz za to, je prav gori navedeni izgovor glede cone B. Več zaležejo torej glasovi desničarjev, da se vlada obdrži, kot pa prizadevanja vseh demokrščanskih poslancev in senatorjev naše dežele, da se avtonomija pošteno in stvarno izvede. Zadostovalo bi prav za prav, da bi ti poslanci in sena-| torji odpovedali glas lastni vladi, pa bi padla in bi prišla druga, recimo Fanfani-jeva, ki bi avtonomijo verjetno tudi izvedla. >» Hotelo bi se le nekaj odločne in možate korajže, ki je pa žal ni. Ni je iz strahu pred očitkom izdajstva. Izdajstvo naj bi namreč bilo vsako popuščanje v priznavanju upravičenih pravic slovenski jezikovni skupnosti. Ob zaključku leta 1959 Leto 1959 je za nas zamejske Slovence minilo brez posebnih političnih dogodkov. Računali smo sicer, da bodo vladni krogj končno le upoštevali naše upravičene zahteve zlasti glede uzakonitve naših šol. Toda ostalo je vse pri starem, in to po-) meni, da bomo morali tudi v novem letu napeti vse svoje sile in nadaljevati z delom, kajti vsaka naša šibkost, vsako naše popuščanje bi utegnNo postati usodno. Krivični pa bi bili, ako bi v tem bežnem pogledu v minulo leto zamolčali odločen nastop naših visokošolcev, ki so si prvič v zgodovini tržaške univerze zagotovili s samostojno listo dva zastopnika v visokošolskem svetu. Nastop naših visokošolcev je brez dvoma najvažnejši dogodek preteklega leta, dogodek, katerega se bomo vsi, ki čutimo zares slovensko, spominjali, dokler bomo živeli. Nastopa pa je bila še posebno vesela starejša generacija, ker je spoznala, da je med mladimi dovolj zdravih sil, ki bodo v najkrajšem času mogle zavzeti vodilno mesto med našim tukajšnjim Ijdstvom. Števerj an V soboto 19. decembra se je sestal šte-verjanski občinski svet. Na dnevnem re- Ali imamo Slovenci kaj upati? Trgovina jestvin PRELOG 3DSIP želi srečno novo leto 1960! TRST Ul. della Guardia 44 « Tel. 93831 TRGOVINA JESTVIN Karel Čok želi srečno novo leto 1060! LONJER 269 Prvotni in' pravni namen in pomen deželne avtonomije so prav za prav demo-krščani že kmalu po njenem izglasovanju v ustavodajni skupščini jeli brisati ir) pobijati. Najprej so namreč trdili, da je treba priznati Slovencem pravice, ki jim gredo in da je to možno samo v deželn} avtonomiji s posebnim statutom. To so trdili tudi na podlagi znane vladne izjave iz poletja 1945, da bodo namreč jezi-j kovnim manjšinam priznane in spoštovane vse pravice in avtonomije. Poleg tega pa je to določal in določa 6. člen ustave, ki vladi nalaga dolžnost, da zaščiti te manjšine s posebnimi zakonskimi ukrepi. V tistih prvih povojnih časih pa je de7 lovalo tudi Furlansko ljudsko avtonomij stično gibanje in vse je kazalo, da se bo iz vsega tega izluščilo nekaj dobrega in splošno koristnega. Prihajale so obljube z lepimi upi in nadarrii v boljšo bodočnost. Ko pa je bilo vse izglasovano in je manjkal še zadnji glas za potrditev ustave, so odhiteli v Rim zastopniki določenih krajevnih italijanskih krogov in trosili strah pred namišljeno slovensko nevarnostjo in tako so ustavno skupščino prepričali, da je izvedbo deželne avtonomije začasno odložila. Predstavnike, ki so odšli v Rim, so vodili demokrščani. Zatem so določeni videmski demokr-ščanski gospodje želeli odločen nastop Slovencev češ, da bi ta močno zalegel, da se, Rim odloči za spoštovanje ustave in izvedbo avtonomije. Ko pa so se Slovenci iz doline Nadiže sešli v Čedadu in zahtevali spoštovanje svojih pravic, so prvi dvignili nasprotni glas prav ti videmski gospodje. Se pred tem dogodkom so se videmski demokr-ščanski predstavniki uprli zahtevi Slovencev, da se morajo uvesti v osnutek statuta, ki se je pripravljal,, določila za( zaščito Slovencev. Tudi zahteve Slovencev, da mora statut izrečno predvidevati zastopstvo Slovencev v deželnem zboru, niso demokrščani sprejeli. Nasprotno, so v raznih osnutkih takih deželnih statutov pisali, da Slovence že ščiti 6. člen ustave. Zato lahko trdimo, žalostno sicer, toda resnično, da na podlagi takih statutov, Slovenci v deželnem zboru ne bomo zastopani. V ostalem pa smemo trditi, da pravega pomena avtonomije današnji de-mokrščanski voditelji iz naših krajev niti ne razumejo, ker se njihova prizadevanja sučejo samo okoli vprašanja o številčnem predstavništvu v deželnem zboru demo-krščanov iz Goriške, iz Tržaškega in iz Vidma.' Prepirajo se tudi zaradi sedeža deželnega zbora. O bistvenih zadevah dejanske avtonomije in gospodarskih koristih, ki naj jih ljudstvo od nje ima, pa se bore malo razumejo in brigajo. BLED - 3£oIeI ~ Penzion ROMA - Via Satilia 19 - Tel. 777102 Lastnika: VINKO in DANILA LEVSTIK voščita primorskim rojakom blagoslova in uspehov polno Jeto 1960 Tvrdka A. PERTOT TRST - ULICA GINNASTICA 22 - TEL. 95-998 IMA V ZALOGI VELIKO IZBIRO ŠTOFOV IN PODLOG PO KONKURENČNIH CENAH Želi cenjenim klientom vesele božične praznike in srečno novo leto! Pametno je povedal na uho neki bivši avstrijski Italijan iz naših krajev, ko je te dni rekel: »Saj niti ne vedo, kaj beseda avtonomija pomeni, ko ne priznavajo vseh človečanskih pravic, ne poznajo avtonomnega upravljanja dežele in ne vedo kje tičijo in kako bi se lahko rešila gospodarska vprašanja naše dežele.« Pa ne misli-j te, da gre za kakega zagrizenega avstro-fila, gre za zavednega Italijana. Ce bi demokrščanom šlo za resnično avtonomijo v korist vsega ljudstva naše dežele, bi spregovorili besedo tudi za naše brate iz Videmske province, ki morajo v tisočih v tujino s trebuhom za kruhom, medtem ko prihajajo iz južnih krajev priseljenci, za katere imajo razni zavodi in razna podjetja takoj mesta za zaposlitev. Papež Janez XXIII. lahko poziva na socialno pravičnost in na spoštovanje vseh človečanskih pravic. Njegovi pozivi od-; mevajo v srcu krajevnih odgornih čini-teljev, laičnih in cerkvenih, v pogledu Slovencev, kakor bob v steni. Tik pred božičerrl je vlada 'izglasovala važna zakona glede dvojezičnosti med Nemci v gornjem Poadižju, za nas Slovence pa ni imela in n>ima niti ene same dobre besede. Ali papež Janez XXIII. ve, da nimajo naši bratje v videmski provinci niti enega samega razreda osnovne šole in da so cerkvene oblasti te province nenaklonjene slovenskemu ljudstvu v pogledu spoštovanja materinščine? Ali predsednik vlade Segni ve vse to? Seveda morata oba vedeti, kaj in kako se z našo jezikovno skupnostjo ravna, pa ostaja kljub temu vse pri starem... Pravijo, da pride vprašanje izvedbe; posebne avtonomije pred poslansko zbornico. Toda poslanci so vendar vezani na disciplino stranke in bodo glasovali, kakor jim bo ukazano. Slovenci imamo samo eno izbiro: vztrajati na zahtevi, da nas vlada zaščiti na podlagi 6. člena ustave, ker nam bodoči deželni zbor, kjer ne, bomo niti z enim glasom zastopani, ne bo priznal ničesar, ali pa nam vrže pesek v oči. To zahteva goriška Slovenska demo-, kratska zveza. Zgodilo se bo, da bo Titova Jugoslavija nudila peščici Italijanov v svojih mejah tudi univerzo, Italija pa niti enega samega razreda osnovne šole štirideset-tisočem Slovencev v Videmski provinci, onim iz Goriške in Tržaške pa niti šolskega niti ne zaščitnega zakona. Toda Titu in njegovi druščini zadostujejo »dobri odnošaji«, pa je slovenska manjšina v Italiji... zadovoljna in srečna. Da ne bo slabega tolmačenja, moramo povedati, da so se demokrščani sporazumeli na takem volilnem sistemu za deželni zbor ,če se sploh avtonomija izvede!), da pride po en deželni poslanec na vsakih 20.000 prebivalcev. Vsaka provinca pa bi volila najmanj deset poslancev. To pomeni da Slovenci, razcepljeni in razvojeni kot smo, ne pridemo v poštev. Vsa prizadevanja slovenskih organizacij, na primer Slovenske demokratske; zveze, da bi se Slovencem vendarle zagotovilo predstavništvo v deželnem zboru, so naletela na gluha ušesa. *Ce kl.iub temu pride do avtonomije, s? bo pač treba boriti vsaj za kake ugodnosti gospodarskega značaja. Prefektura sicer, izgine, toda deželni odbor bo verjetno ravno tako meril Slovencem, kakor merijo, prefekture. S. Nepotrebno razburjanje • Prav gotovo ste že slišali govoriti o partijski disciplini, ki jo komunistična partija nalaga svojim članom. No, lahkq vam rečemo, da je ta disciplina nekaj strašnega. Naj se član le . za malenkost pregreši, pa ti začno takoj sestanki partijske celice, kateri revež pripada, in tam se bo zgodilo, da ga bodo proglasili za vse, samo ne človeka. Pa' predstavljajte si, da je član brezbožnega komunizma pokazal ob kaki priliki le majhen znak svoje nekdanje povezanosti s cerkvijo. Tedaj ne bodo več zadoščale strele vsega sveta, tako bo padalo po grešniku, da se bo lahko kar čez noč znašel, ne samo brez partijske izkaznice, ampak tudi brez službe, ker ga bodq gladko proglasili za ljudskega odpadnika, za izdajalca, za reakcionarja in kdo ve še kaj. Sedaj pa se ti zgodi, da se v Doberdobu članica verske organizacije udeleži mi-klavževanja, ki so ga priredili komunisti. Domači gospod župnik je seveda takoj nastopil, ker vladajo tudi v njegovi organizaciji pravila, ki jih članice morajo spoštovati. Ta nastop pa je doberdobske komuniste tako zadel, da so se morali po-služiti raznih »Primorskih« in »Soč«, d£j bi vsi zvedeli, kakšnega župnika imajo v Doberbobu?! Ker smo pravkar omenili partijsko di? sciplino, bi prav radi vedeli, kako bi por skočili gospodje komunisti, če bi, recimo, njih član začel javno izkazovati zanimaj nje za versko udejstvovanje. Prav gotovp bi jih hotel hudič vzeti. Zato je res neumno, da zgubljajo živce, ko poziva župnik svoje vernike k disciplini, zlasti pa tiste, ki so vpisani v kakšno versko organizacijo. Obvezen pristop v konzorcij zn obrambo proti toč! Z odlokom predsednika republike št. 1007 od 28. 9. 1959, ki ga je objavil uradni list št. 290 od 1. 12. 1959, je raztegnjena tudi na ozemlje goriške province veljavnost zakona št, 211 z dne 9. 6. 1901, ki uvaja obvezne konzorcije vinogradnikov za obrambo proti toči. Krajevne oblasti si močno prizadevajo, da bi se ta konzorcij čimprej ustanovil. Istočasno iščejo stike z jugoslovanskimi pristojnimi oblastmi za skupno sodelovanje pri obrambi proti toči, kar bi zopet koristilo tudi zaradi porazdelitve stroškov. Tako bi na primer lahko imeli na področju državne meje vsak po eno (postajo, ki bi služila obema krajema. Goriške božičnice na naših šolah V sredo 23. decembra so dijaki naših srednjih šol zaključili prvo tromesečje ^ prireditvijo tradicionalnih božičnic. Na sporedu so bile božične pesmi ter recitacije in prizori božične vsebine. Na Strokovni* šoli so istočasno najboljšemu lanskemu dijaku podelili posebno nagrado, ki bo od sedaj dalje vsako leto namenjena dijaku, ki se bo pri učenju najbolj odlikoval. du ni bilo posebnih točk, saj so svetovalci v glavnem odobrili le nekaj zadev u-pravnega Značaja, ki jih je treba po navadi rešiti pred koncem leta, ter nato sklenili, da bodo kupili omaro za arhiv in večjo količino gramoza za popravilo cest, ki jih je stalno deževje precej razrilo. Luč je zagorelo o Jazbinah 22. decembra je končno tudi pri nas v Jazbinah zagorela električna luč. Tega dne je bilo v vasi veliko veselje, saj smo na ta dogodek čakali nekaj let. Hvaležni smo za električno luč vsem, ki so pripomogli, da smo io dobili, zlasti pa našemu števerjanskemu občinskemu svetu, ki je s tem uresničil še eno točko volilnega programa liste z lipovo vejico. Sejem Sv. Andreja Sejem sv. Andreja se je tudi letos odlično obnesel po obisku. Ne pa tudi po trgovskih kupčijah saj je prišlo na sejem kakih 90 odst. samih igrač in slaščičarskih izdelkov ter zelo malo drugega koristnega blaga. O tem so govorili tudi v goriškem občinskem svetu, kjer je župan podčrtal to dejstvo in povedal, da namerava občinski odbor prirediti za sejem sv. Andreja neke vrste razstavo kmetijskega orodja, da bo sejem zopet pridobil svojo nekdanjo pravo veljavo. Z jugoslovanske strani cenijo, da je prišlo na sejem kakih 25.000 ljudi, ki so zelo radi kupovali otroške igrače, pa tudi bolj preprosta oblačila. Topot je bilo o-paziti, da prihajajo Jugoslovani sem oblečeni in obuti kot prejšnje čase. To je žq dobro! Vsak slepec pa lahko vidi, da bi Gorica ne mogla uspevati brez jugoslovanskih obiskovalcev in kupovalcev. Polnočnica zn slovenske vernike Vreme na božični predvečer ni bilo sicer prav nič naklonjeno, pa so se kljub temu naši verniki zbrali v lepem številu v cerkvici sv. Ivana, da bi prisostvovali polnočnici y povsem domačem krogu, kakor je pač ze več let navada tu v Gorici. Med sveto mašo, ki jo je daroval č. g. Eržen, so po cerkvi donele prelepe božične pesmi in ustvarile res pravo božično razpoloženje, v katerem se je lahko vsakdo čutil kot prerojen. Sovodnje Sredi decembra je gospod Peter Tomšič iz Sovodeni praznoval tiho in skromno, kakor je njegova navada, svoj petdeseti rojstni dan. Ob lepem jubileju mu prijatelji želijo, da bi še mnogo let živel in deloval sredi svojih dragih, a istočasno pripomogel s svojo modro besedo pri javnem delu na vasi. Honcert božičnih pesmi Tudi letos je koncert božičnih pesmi, ki ga pripreja SKPD, zvabil v stolno cerkev veliko število vernikov iz mesta in okolice, posebno pa vse tiste, ki se navdušujejo ob naših lepih božičnih pesmih. Koncert pa ni bil posvečen le božiču, temveč tudi petstoletnici obstoja stolne cerkve in petdesetletnici mašniškega posvečenja, ki jo je v teku leta obhajal go-riški nadškof Ambrosi. Slovesnost se je pričela s slavnostnim govorom č. g. dekana Andreja Simčiča iz Solkana, ki je bil namenoma poyabljen, da bi s svojo prisotnostjo poudaril tesne vezi, ki so nekoč, in še sedaj vežejo solkansko in goriško stolno župnijo. Sledil je koncert božičnih pesmi, kateremu je prisostvoval tudi prevzvišeni nadškof, ki se je v kratkem nagovoru zahvalil za lep sprejem ter med ostalim tudi podčrtal veliko važnost božiča za ves človeški rod. Ob zaključku je bila še zahvalna pesem za vse dobrote sprejete v letu 1959 in nato blagoslov. MESNICA Viktor Fornasa I ZELI SREČNO NOVO LETO 1960! ri DEVIN Radio Sossi Radio in televizijski aparati - Štedilniki in peči najboljših znamk - Električni material ZELI SREČNO NOVO LETO 1960! OPČINE Ulica Salici 1 vogal Proseške ceste Plastika zmaguje na celi črti Polietilenski foliji ohranjajo zemeljsko toploto in vlago Niso vedno senzacionalne iznajdbe tiste, ki preobražajo človeško življenje. Morda bo »najlonov namizni prt« nekoč odtegnil celo reakcijskemu letalu njegov današnji gospodarski pomen. Naše celofanske prte, vrečice in zaščitnike volnenih izdelkov izdelujejo pretežno iz polietilena. 2e nekaj časa sem pa so polietilenski foliji našli v ameriškem, poljedelstvu novo torišče uporabe. S temi po en meter širokimi trakovi pokrivajo vrtove in njive, v glavnem zelenjadne na-, sade. Največkrat se to dogaja tako, da traktor odvija trakove, njegove gosenice] pa jih obtežijo z zemljo. Preden posadijo v zemljo sadike ali semenska zrna, napravijo v pasove primerne ozke zareze, skozi katere se bo mlad zarodek izkopal na svetlo. Uporaba (največkrat črnih) folijev iz plastike prinaša kmetijstvu nekaj odlo--čilnih prednosti: Foliji ohranjajo zemlji sončno toploto, ■da je zvečer za 12 stopinj toplejša kot nepogrnjena zemlja in omogočajo s tem hitrejšo rast sadik. Foliji odvzemajo plevelu sončno svetlobo in mu preprečujejo rast, s čemer prihranijo poljedelci pomembne količine gnojil. Foliji preprečujejo odplavljanje rodovitnih zemeljskih plasti, kar se tako rado dogaja ob hudih nalivih. Foliji zadržujejo vlago v zemlji. Pri zalivanju in ob deževju pronica voda| skozi odprtine v samih trakovih in med posameznimi foliji, ki so položeni po nekaj centimetrov drug od drugega, ne more pa tako hitro Jzhlapeti. Ta prednost bi bila za naše vrtove in njive, ki so izpostavljeni poletni suši, še posebno pomembna. Mnoge zelenjadne vrste dozorevajo zaradi navedenih prednosti tudi po tri tedne prej kot pri dosedanji obdelavi. Tako taki pridelki kar sami poravnajo izdatke za plastiko. Pri kumarah, paradižnikih, glavni solati in melonah so dosegli do trikrat obilnejšo letino. Zreli paradižniki, vrtne jagode, kumare in podobni sadeži, ki odpadajo, ne gnijejo na foliju kot se to navadno dogaja. Ce puščamo folije po končani letini po gredicah in njivah, si lahko prihranimo pre-j kopavanje, oranje in brananje. Zemlja ■ostaja pod plastiko tudi pozimi zrahljana in rodovitna. Plastične folije s pridom uporabljamo tudi še za drugačne namene. V Oregonu v Združenih državah odevajo s prozornimi plastičnimi foliji sadno drevje, pokri-, vajo kope sena in slame proti vremenskim nezgodam in jih z lahkoto lepijo. Za kritje streh je tak folij najcenejše gradivo. PuSCa»B bodo preobrazili v rodovitna polja S tem pa plastika še ni zaključila svoje zmagovite poti v poljedelstvu. Na našj zemlji je 18 milijonov kvadr. km. puščavskega ozemlja. Te ogromne površine ostajajo za človeško prehrano neizkoriščane, ker se na njih ne morejo tvoriti rodovitne zemeljske plasti. Današnja kemična znanost pa je že tako dozorela, da ustvarja pogoje za rastlinsko kulturo povsod, kjerkoli to želimo. Poljedelski raziskovalni zavodi v Nemčiji in Združenih državah proizvajajo v po-iskusne namene posebno sintetično snov - penasto tvorivo -, ki vsebuje vse tisto, kar je rastlini potrebno za njeno rast in dozorelost. Z novo iznajdbo bodo nepregledne puščave preobražali v rodovitno zemljo. O-rjaška vozila bodo križarila po puščavah, Motorni plugi bodo orali pesek. V globini 10 cm pod površino puščave bodo bodoča zemljišča -, da se tako izrazimo - pregrinjali s preprogami penastega tvoriva, ki bo spreminjalo puščavski pesek v rodovitno zemljo. Penasto tvorivo, napravljeno iz retorte, vsebuje vse sestavine potrebne za uspešno vegetacijo. Zrnasta puščavska tla so skoraj bret; slehernih hranilnih snovi in ne vsebujejo snovi, ki bi zadrževale vodo. V puščavski pesek položena preproga penastega tvo-riva dopušča kaljenje semena in koreninice najdejo v umetnem tlu potrebni oprijem. Voda se y penastem tvorivu, ki je prepojeno s hranilnimi snovmi, zadržuje in le malo vode ponikne. Ko posebno izbrano rastlinstvo prvič doraste in dozori, ga podorjejo in tvori, prvo zeleno gnojenje. Tako nastajajo najprej progasti pasovi rodovitne zemlje, ki, se polagoma širijo in združujejo. Penastemu tvorivu seveda dodajajo vse potrebne hranilne snovi z bakterijami, vitamini, hormoni, kovinskimi sestavinami in številnimi drugimi dodatki. Skratka ustvarjajo umetno humusno zemljo. Pred 270 leti se je rodil - šampanjec Ko bomo letos silvestrovali in ob pol-, noči udarjali s kozarci in ustnicami, z voščili za srečno novo 1960, bodo pokali pod strop zamaški in po mizah bo kipel šampanjec. Morda se bo našel nekdo, ki bo zapel zasluženo slavo tudi izmitelju te slavnostne pijače. Zgodovina šampajea je, kot mnogi drugi, izumi, plod slučajnosti. Oče Perignon je bil okrog 1. 1670 kletar benediktinskega samostana Haut-Villers v francoski pokrajini Champagne, kjer uspeva posebno žlahtno grozdje. Menihi so bili izvrstni vinogradniki. Med svojimi verniki so pobirali biro kot je to bila navada po vsem svetu. Kmetje pa svojim duhovnim oče- IVAN CANKAR I Megleno in mrzlo zimsko jutro je dremalo zunaj, gledalo čemerno skozi okno, Bil sem že v postelji, ko so se bližali pp stopnicah težki, štorkljasti koraki, počasi, predsledkoma, kakor da bi se obotavljali, ali se odpočivali. Duri so se odprle na stežaj. Strmel sem osupel in skoraj prestrašen na človeka, ki je stal na pragu. Podoben je bil popotniku, ki je prehodil veliko sveta, prišel iz daljnih krajev ter postoji mimogrede kraj poti, da si oddahne. Bil je v letih, ko ni dognati, če je človek star ali mlad. Stal je sključen, opiral se je ob palico. Izpod klobuka mu je štrlelo par čopov črnih las, sivkasta lica so bila neobrita in do kosti usahla, brki, so sršeli naščetinjeni iznad porogljivo napetih usten. Zdelo se mi je, kakor da je bil svoje cunje pobral spotoma nekje za plotom; tanki poletenski suknjič mu je bil prekratek, hlače so mu bile v stegna preozke, ob gležnjih preohlapne, vse pa je bilo obnošeno in obguljeno; ovratnika in ovratnice ni nosil. To je bil moj brat Francelj. Z globoko udrtimi, temnimi očmi je gledal naravnost name smehljaje in dobrodušno. »No... vidiš!« je rekel. Odkar sem ga poznal, je bil popotnik brez doma in pokoja. Nekaj starejši je bil od mene; čemu in kdaj je šel od hiše, ne vem. Tudi nikomur ni pravil ne pisal, kod da je hodil in kako da se mu je godilo; nikar celo, da bi bil kdaj potožil. Prikazal se je po dolgem času nenadoma, prišel je in šel, brez posebnih besedi, kakor sosed, ki malo pokramlja v veži, kadar se vrača s polja. Se ga pomnim iz svoje zgodnje mladosti, ko je sedel teden dni s prekrižanima nogama na peči, zibal se z životom ter tiho prepeval hrvat-ske pesmi. Cez teden dni mu je rekel oče prav ljubeznivo: »Francelj, kaj se nisi že dovolj oddahnil?« Francelj je zlezel s peči, ni zinil besede, povezal je culo ter se okrenil proti durim. »Kam pa?« se je začudil oče. »Saj ste ukazali, da naj grem!« je brez zamere odvrnil Francelj. LESNA TRGOVINA „CALEA“ ZELI SREČNO NOVO LETO 1960! Telefon 90441 TRST, Viale D’Annunzio 24 Srečno novo leto Vam vošči PEKARNA * TRGOVINA JESTVIN V' <5 OSIC I tom niso vedno postregli z najboljšim pridelkom, ampak so se radi otresali manjvrednega mošta. Kakor pa so menihi umeli ločiti dobre vernike od slabih, tako so ločili tudi dobro vino od slabšega. Nekega dne je bil samostan nabit številnih gostov in - kot se je to zgodilo že v Kani Galileji - je žlatne kapljice zmanjkalo. Pater Perignon je v hudi zadregi dodal manjvrednemu vinu nekoliko sladkorja in s tako pijačo postregel žejnim gostom, ki so bili že nekoliko dobre volje, Nihče ni opazil potvorbe, saj je bil samostan znamenit po dobri kapljici, ki jo razvajeni Francozi posebno visoko cenijo. Preostale steklenice s posladkorjenim vinom je skrbni pater kletar odnesel n^ zakotno mesto v obširni kleti. Sele po dolgih mesecih se je spet domislil steklenic. Ko se je približal spravilu, so ga presenetile številne steklene razbitine in zamaški. Ves začuden je pater pograbil zadnjo celo steklenico s ponarjenim vinom. Iz strahu bi jo kmalu spustil na tla, ko je kot strel iz puške švignil iz stekleničnega vratu zamašek naravnost pod strop. Ko se je pater nekoliko opomogel, je previdno pokusil nekaj tekočine, ki jo je z dlanjo rešil pred žuborenjem iz steklenice. Njegov razjarjeni obraz se je kaj hitro preobrazil v sladek nasmešek, kajti izvrsten poznavalec žlahtne kapljice je takoj uganil, da je to pijača, ki je doslej še ni zaužil. Tudi ostali sobratje so bili deležni po-kušanja in so bili seveda vsi navdušeni nad skrivnostno pijačo. Tako se je rodil pred 270 leti - šampanjec. INliklavževanje SOD Pretekli april je stopilo SDD v enajsto leto svojega obstoja ter s tem dokazalo slovenski javnosti, da je taka demokra-i tična in napredna ustanova postala potrebna in tudi pomembna, ker si je stalno prizadevala, v okviru razpoložljivih sredstev, omiliti težko ogroženi narodnostno-socialni položaj naših rojakov. V ta namen je poleg vsakoletnih počit-| niških letovanj, ki jih je SDD organiziralo v Devinu ob morju za osnovnošolske) deco slovenskih šol na Tržaškem, poleg rednih podpor srednješolski mladini in tudi visokošolcem, poskrbelo v okviru miklavževanja za vsakoletno obdaritev najrevnejših otrok Trsta in okolice z najpotrebnejšimi predmeti, ki jih ne zmore gospodarsko šibkejši slovenski sloj na Tržaškem. Kakor vsa ta leta, je tudi letos na dan prihoda sv. Miklavža, najbolj priljubljenega svetnika otrok, priredilo na svojerp sedežu v ulici Machiavelli veselo presenečenje našim mladim šolarjem z razdelitvijo skoraj 350 zavojev, ki so vsebovali poleg sadja in sladkarij tudi 214 parov čevljev, raznovrstno perilo, blago za o, bleke, rokavičke, nogavičke, volno, itd. Sv. Miklavž, ki je tokrat prišel v spremstvu rdečega Luciferja in njegovega črnega rogatega pomagača, ni imel dovolj rok, da bi zadostil veselemu pričakovanju naše mladeži. Koliko veselih očk, nasmejanih ličk in vzlikov presenečenja si mogel opaziti, seveda poleg prikritega strahu pred neprestanim brlizganjem neukrotljivih parkeljnov. Končno je uspelq sv. Miklavžu izprazniti vso svojo težko košaro darov. Veselja in nedolžnega živžava ni bilo ne konca ne kraja. V soboto zvečer pa je sv. Miklavž razdelil 54 paketov SDD v Marjanišču na Opčinah med slovenske osnovno-šolske Brat Francelj JLLU TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO iiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii 1^- L X ’ iiiniiiiiiHiiiiiiiuiiiii ZELI SREČNO NOVO LETO 1960! OPČINE, vogal Narodne in Proseške ulice TELEFON 21*049 OPČINE * Proseška 10 Zares je šel še tisti dan in ni ga bilo dolgo let. Malokdaj sem se spomnil nanj, ali kadar se je zgodilo, mi je bilo toplo pri srcu in tesno obenem; zdelo se mi je, da nosi po svetu nekaj mojega s seboj, kos mene samega. Vselej se je poslovil brez vzdiha in vzklika, tiho kakor senca; in ta senca se je odtrgala od mojih nog. »No... vidiš!« je rekel; ko je stopil v izbo, sem videl, da šepa z desno nogo, levo roko pa je imel obvezano. Nič čudnega ni bilo, da se je popotnik prikazal, kakor je bil; ali vendar me je presunila neznana bolečina, ko je stal pred menoj star in sključen, ves ubog. »Kod. si hodil? Od kod prišepal tako siroten?« »Iz spitala. Poprej pa sem bil v vojski.« Sedel je na rob postelje in si je napra7 vil cigareto, počasi in s težavo, ker mu je izpod obveze na levici gledal samo palec. Smehljal se je ves čas, pomeži-koval je celo, kakor da mu je srce- polno prešernih misli. Ko sem ga videl prav od blizu, sem opazil mnogoštevilne globoke zareze kraj ust in oči; tudi roke so se mi) tresle. »V vojski sem bil, glej! Ti pa ležiš na mehkem in na gorkem, čakaš belega dne in nikogar ni, da bi tf ukazal ,auf’!« »Ali kako, povej, kako si zašel v vojake?« »Kako pač! Kakor vsi drugi - šel sem in nisem vprašal kam. Takrat sem bil doli v Slavoniji prav prijetno se mi je, godilo, na pol sem se bil že oženil... Zdaj je vse tisto pri kraju!« Spet se mu je stresel život v tihem smehu, tudi lica so se mu smejala, oči pa so gledale nemirno izpod sršečih obrvi. »Vse je pri kraju;... Po Slavoniji sem romal; čist zrak je tam, ceste so široke in ravne, zemlja poje venomer, praznik je od Novega leta do Silvestrovega. Pa so me ustavili, kakor sredi svatbe. No... tudi druge so ustavili!« »Pa ranjen si bil, se mi zdi!« Pogladil se je z dlanjo po kolenu. »Seveda... zato sem bil v vojski. Mnogo jih je bilo takrat ranjenih tam ob Dnje-stru...« »Kako te je zalotilo?« »Sam ne vem! V grapi čepim, kakor so drugi čepeli, in čakam... na nič! Kar ugledam, da mi lije kri od leve roke. Sežem po obvezo, pa se ne morem ganiti; desna noga visi težko od mene, leži tam, kakor kos kamna... Takrat pridrvi in pridrsi dol naš tovariš, bogati Jurij, skopuh, da nikoli takega. Se cigarete ti ni privoščil, komaj da jo je prodal za drag denar. ,Moj nahrbtnik’ ti kriči zasopel. ,Moj na- JESTVINE Justina Gustinčič želi srečno novo leto 1960! SV. KRIZ, 340 STROJNO MIZARSTVO MILIVOJ PERTOT želi srečno novo leto 1960! BARKOVLJE BOVETO 12 hrbtnik! Francelj, skoči tja gor po moj nahrbtnik, dam ti petak, Bog mi je priča!' V nahrbniku pa je imel svoje bankovce. Zasmejal sem se naglas... to je bila pravična kazen božja.« Smejal se je z obrazom in životom. »Kaj pa je bilo s teboj?« »Nič. Zaspal sem, dokler se nisem zbudil na Dnjestru.« Vstal sem ter se naglo oblekel; nato sva šla v spodnjo izbo, kjer je bil čaj pripravljen za naju. »Ali te nič ne zebe v tej letenski obleki?« sem ga vprašal. »Se Bog, da sem takšno dobil... čisto nag le nisem mogel z Dunaja.« Prijetno se je nasmehnil ter pokazal na palico, ki je visela ob steni. »Nekaj pa so mi le dali za spomin! Tenka palica je res, (Nadaljevanje na 4. str.) otroke tamkajšnjega didaktičnega ravnateljstva. Zavoje so prejele sledeče šole: Opčine 54, Trebče 16, Gropada 11, Bazovica 23, Prosek 19, Sv. Križ 25, Sv. Jakob 26, Skedenj 20, Sv. Ana 14, ul. Donadoni 9, ul. Sv. Frančiška 18, Barkovlje 12, Rojan 25, Sv. Ivan 29, Katinara 16 in Domjo 20. V prijetno dolžnost si štejem, da se zahvalim vsem članom, prijateljem in podpornikom za njihov dragocen prispevek, da je letošnje miklavževanje tako lepo uspelo. Zahvala gre tudi našemu požrtvovalnemu učiteljstvu za moralno in stvarno pomoč, ter didaktičnim ravnateljem in višjemu šolskemu nadzorniku, ki so nudili SDD ob tem lepem prazniku naše mladine vso svojo spodbujevalno sodelovanje. Naš današnji obračun obsega zato aktivno postavko, ki je odboru SDD in slovenski javnosti v veliko zadoščenje. Za vedati se moramo namreč, da je slovenski otrok prvenstveni predpogoj za na rodnostno samoohranitev, posebno tar«, kjer se veliki narod stika z manjšim. dr. R. J. Marc predsednik SDD Ali si že poravnal naročnino ? PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Rudolf Marc želi srečno novo leto 1960! BAZOVICA St. 55 J E SJT VIN E Oskar Milič želi srečno novo leto 1960! SLIVNO BRIVSKI IN DAMSKI SALON 9EVET9R želi vsem cenjenim klientom srečno in uspeha polno novo leto NABREŽINA TRGOVINA JESTVIN (Cence Dominik ZELI SREČNO NOVO LETO 1960! Sv. Križ 125 GOSTILNA IN MESNICA DANILO PETAROS ZELI SREČNO NOVO LETO 1960! BOR nič Uvan TRGOVINA IN GOSTILNA ZELI SREČNO NOVO LETO 1960! BAZOVICA Svojim prijateljem in klientom ieli srečno novo leto ŽCotel REPEN TA BOR TRGOVINA Z JESTVINAMI KAREL MALALAN ZELI SREČNO NOVO LETO 1960! TRST Ulica Udine 3 SLOVENSKE ŠOLE NA TRŽAŠKEM Samo za državljane? Parlamentarna zakonodajna komisija je, lani prejela razne predloge za zakonske) ureditev šol s slovenskim učnim jezikoir^ na Tržaškem. V vseh teh predlogih in zakonskih osnutkih pa najdemo, med drugim določilo, da so javne šole s slovenskim učnim jezikom namenjene' samo pripadnikom slovenske narodnostne skupine, ki so italijanski državljani. Podobno kot na Goriškem, in kot se v ostalem že od, nekdaj prakticira po vsej Italiji, naj bi torej tudi na Tržaškem bile tujim državljanom v kolikor hočejo posečati državne šole - dostopne samo tiste, v katerih se poučuje v italijanskem jeziku. Ne bomo se spuščali v obravnavanje krivice, ki ge je z uveljavljanjem tega načela zgodila na Goriškem, ko so morali vrat na nos prepisati svoje otroke s slovenskih na italijanske šole. Hoteli bi le - dokler je še čas - opozoriti, da se takih določil ne more enostavno raztegniti na Tržaško ozemlje, na katerem so slovenski, manjšini zagotovljene posebne pravice. Posebni statut, ki sicer ni uzakonjen, a sta ga Italija in Jugoslavija vendarle podpisali ter ga morata spoštovati, nam! reč nikjer ne govori o »državljanih« ali »nedržavljanih« temveč samo o »prebivalcih«, ki morajo, po 1. členu brez diskriminacije, uživati vse pravice zagotovljene v Listini o človečanskih pravicah, ki so jo Združeni narodi sprejeli na svoji Glavni skupščini dne 10. decembra 1948. V 2. členu govori Posebni statut zopet o »pripadnikih« jugoslovanske etnične skupine, na področju, s katerim upravlja Italija, in »pripadnikih« italijanske etnične skupine, na področju s katerim upravlja Jugoslavija ter jim jamči »enake pravice in postopek kot jih bodo uživali o-stali prebivalvi obeh področji«. V 4. členu je obema skupinama zagotovljen pouk v materinem jeziku in to v otroških vrtcih, osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Dodajmo še, da je s členom 8. Sporne-* nice o soglasju izrečno določeno, da se v enem letu od parafiranja Spomenice lah7 ko vrnejo na področja, ki prehajajo pod upravo Italije odnosno Jugoslavije »ose^ be, ki so nekdaj tu imele domovinsko pravico«, nadalje pa tudi še, da bodo vsi »ki se bodo na ta način vrnili, kakor tudi tisti, ki so se že vrnili, uživali enake pravice kot ostali Tržačani in okoličani, ki so v preteklosti, s katerega koli razloga zapustili svoje domove, in so se v novih okoliščinah vrnili. Pri tem pa drži - najbrže je to edinstven primer v vsej povojni Evropi - da je še vedno nekaj ducatov takih povratnikov, ki so z vsemi svojimi prošnjami, da bi se jim priznalo vse njihove pravice, doslej naleteli samo na gluha ušesa. Čeprav so to dejansko nekdanji begunci izpod fašističnega nasilja ali pa ekonomski emigranti iz časov stiske, v kateri se je znašel Trst po prvi svetovni vojni, jim oblasti do danes še niso priznale pravice do italijanskega državljanstva, kar je v večini primerov osnovni pogoj za uživanje pravic, kakor jih imajo »ostali prebivalci«. Ce obveljajo sedanji zakonski osnutki za u- reditev slovenskega šolstva na Tržaškem, bi se zdaj tem ljudem še prepovedalo, da bi lahko pošiljali otroke v slovenske šole! Kje so potem povratnikom zajamčene »enake pravice«? Opozarjamo na teh nekaj dejstev, ki očitno dokazujejo, da se omejitev, ki ve* Ija glede vpisa v šole s slovenskim učnim jezikom na Goriškem, in kolikor nam je znano, tudi za vpis v šole z nemškim učnim jezikom v Gornjem Poadižju, nikakor ne more in ne sme uveljaviti tudi na Tržaškem. Svetovni prsati - Tržačan Enajstletni deček - tako pravi policijsko poročilo - je razbil iz otroške razposajenosti nekaj šip v trgovski strokovni šoli s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Ivanu. Pomislite, dragi čitatelji, enast-letni bubec zagrabi kamen, težak pol kilograma, ga požene iz razdalje kakih 6 metrov z začetno hitrostjo topovske krogle skozi dve debeli šipi, tako, kot da bi odprtino izrezal steklar. Po preboju obeh šip frči kamen še kakih nadaljnih 6 meti ov in prebije tretjo še debelejšo zaščitno šipo v razredu in udari še v za šipo stoječo omaro ter končno obleži. Tega mlečnozobega Tržačana moramo poslati ni ulimpiado v Rim! Nova šola v Cerovljah V »Novem listu« z dne 12. nov. 1959 so natisnili članek iz naše vasi z naslovom »Gradnja nove šole«; Izgleda, kakor da bi se s tem člankom nekateri hoteli opravičiti za velik pogrešek, ki so ga storili in bo ostal nepopravljiv: t. j. da so dali sezidati novo šolo za Cerovlje daleč proč iz vasi. Kakor je bila nekdaj potvorjena volja prebivalcev, tako je sedaj v tem članku potvorjeno tudi razpoloženje Cerovcev do šole. Resnica je, da še tista mala manjšina, ki je bila za gradnjo šole izven (i7#si, priznava zdaj svojo zmoto in se kesa. Vsak potnik, ki gre mimo nove šole vprašuje: kaj neki bo to tako vstran in v gozdu, morda hiralnica ali zdravilišče in ko izve, da bo šola, začudeno gleda, kje je vas s šolarji? Za nekaj metrov električne žice in par električnih kolov, bodo morali rHdovi naših otrok uživati burjo, dež in nevarnost prometa na poti v oddaljeno šolo. Ali pa bo občinska uprava uvedla stare tramvaje, zavrižene iz Trsta, za prepeljavo naših “otrok? Nemogoče saj so poti v naši vasi in izven nje sama razvalina, in tega nihče ne vidi. - Vse to se nam zdi zelo slaba reklama sedanjih občinskih voditeljev za bodoče volitve.« Več vaščanov TRŽAŠKI PREPIHI Slovenskim kmetovalcem ? Siovenska demokratska zveza v Trstu podarja vsem slovenskim kmetovalcem brošurico »Kaj moramo vedeti o socialnem zavarovanju kmetovalcev?« ki je priložena novoletni številki in jim priporoča, da hranijo koristne nasvete, ki jih vsebuje, kot odgovor na vprašanja, ki se bodo pojavila. Srečno novo leto! Polstoletne vzgojne metode Gospod urednik! Vaš zelo poučen in korist*« prikaz slovenske šolske Kalvarije v preteklosti in sedanjosti v božični številki »Demokracije« pod naslovom »Resnica o slovenskem šolstvu...« mi je priklical v spomin vzgojno metodo »Tudislovencev« -pred skoraj pol stoletjem. V naši vasi smo imeli poštarja, ki je bil rojen in je prebival 'v' stoodstotnem slovenskem naselju. Imel je lepo premoženje, razkošno hišo, vzgledne vrtove z ogromnim rastlinjakom in celo pravi, pravcati park. Samo z orožniškim straž-mojstrom, učiteljico in ženo se je lahko razgovarjal v »oboževani« nemščini. Imel je sina in hčer. S sinom sva bila istih let in skupno bi morala obiskovati tudi ljudsko šolo. Pa je nisva. Sam sem z ostalimi vaškimi šolarji drsal stare klopi, moj poštarski sovrstnik pa je ljudsko šolo opravljal s pomočjo vaške učiteljice kar doma, seveda z nemškim učnim jezikom. Začudi zakonite šolske obveznosti v stan A/stri-ji, je čez vsak ljudskošolski razred opravljal letni izpit. Odšel je na nemško realko v Gorico, maturiral in tudi tehniko je dovršil na nemški visoki šoli v Brnu. V slovenščini ni umel napisati niti preprostega stavka. Kljub rojstvu Jugoslavije, je ostal mešanec. To se je dogajalo pred petinštiridesetimi leti. In danes? Tudi danes imamo - takoj vsaj pripovedujejo - v Trstu podobne »slovenske« dru-; žine. Pa ne morda take, ki so že nekaj generacij v našem mestu, ampak take, ki so pred nedavnim prispele med nas ie osrčja Slovenije in starši niti ne obvlada1-jo tistega jezika, ki so mu tako hlapčevsko naklonjeni. To je morda tudi edin« razlika med 1. 1959 in 1914. Morda še ena. Te družine pošiljajo svoje otroke »privatno« v slivensko šolo, izpite čez posamezne razrede pa polagajo otroci drugod... Moj poštarjev sin je večkrat preklinjal svojega pokojnega očeta, ki ga j«? oropal pismenosti lastnega jezika in mu grenil življenje... TITOVSKA NOUOLETIM DHRILH JlIGOSLOVMlSKim PODLOŽIlIKOin Ko so se pred poldrugim desetletjem komunisti polastili oblasti v Jugoslaviji, so si najprej porazdelili haropani plen vsega jugoslovanskega prebivalstva: denar, krvavo zaslužene prihranke, vrednostne papirje, dragocenosti; pri sovražnikih diktatur pa tudi vseh osebnih pritiklin od opreme do perila. Rdeči oblastniki so se vgnezdili v razlaščene vile in udobna stanovanja, jih preurejali in pleskali se polastili zemlje in zlasti gozdov, ki so jih neusmiljeno sekali. Zaplenili so vsa večja posestva s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji vred. Da bi se ljudjem prikupil, so znižali »buržujske najemnine« za 50 odsto in dejansko razlastili brez sleherne odškodnine vsa večstanovanjska poslopja. Za popravila je skrbela ljudska oblast, in stavbe so temu primerno razpadale. Stanarine pa niso ostale na »simbolični ravni«, ampak so se polagoma, skoraj neopazno v eni ali drugi obliki vzpenjale navzgor. Titovci so morali kmete sprole-tarizirati, saj je kmečki živelj predstavljal 70 odsto prebivalstva in je bil v celoti proti kremeljskim najemnikom. Zato so s kmečkih domačij pobrali vso delovno silo in jo zgnetli v mesta, kjer so pri- SRECNO NOVO LETO 1960 ZELI V E L 0 X d. z o. z. TRST - Ulica F. Rismondo 9 - Telefon 30-100 Zastopstvo in glavna zaloga: Piva: Punfigam & Reininghaus - Naravna mineralna voda Radenska - Tassoni soda E/uojim cenjenim odjemalcem in pcijaieljem želi srečno novo Ježo PEKARNA IN SLASCICARNA, TROŠT TRST - Ulica Ginnastica STAVBENI MATERIAL, ZELEZNINA IN KOVINE ALOJZ DANIELI - DANEU čeli s svojo industrializacijo. Po sovjetskih vzorih so se ljudje gnetli po več; družin v enem stanovanju. Končno so pričeli tudi sami zidati in pri tem so spoznali, da hiše ne rastejo kot gobe po dežju, temveč je treba dosti denarja in še več dela. Pa so spet po sovjetskih vzgledih gradili razkošna stanovanja, ki so kljub smešno ceneni delovni sili stala po 5 in več milijonov dinarjev. Tudi ob najnižji, recimo 3 odstotni obrestni meri bi moralo tako stanovanje prinašati letno vsaj 160.000 do 180.000 din dohodka, kar pomeni mesečno najemnino od 12.500 do 15.000 din. To je resnično povedano polno mesečno plačo kvalificiranega delavca. Pri tem bi za popravila ne ostalo niti dinarja. Titovski planerji hi novotarji so si dolgo belili gldVe, kakd naj tako stanje spravijo v sklad z ekonomskimi načeli. Pa, so se domislili prav tistega, kar počenja sleherni »kapitalist« na tem svetu. Za novo leto so obljubili jugoslovanskemu delavstvu in nameščencem 250 odstotni povišek najemnin. Od kje naj najemniki vzamejo denar za (take najemnine, tega jim niso povedali, 'oziroma so jim povedali, da jim bodo zvišali plače za 7 (reci sedem odsto). Tako' so postavili razmerje 250 : 7. Ljubljansko »Delo« je postreglo obupanim najemnikom z naslednjimi blagohotnimi nasveti: 1) stisniti je treba pasove; zmanjšati družinske izdatke; 2) Ce tega ne zmoreš, povečaj dohodke (kako tega komunistični časnikarji niso povedali, morda tako, da kradeš nekaj več kot si že doslej!); 3) -da si prebereš boljši zaslužek (na čigav račun, tega ti modrijani tudi niso, izdali). Morda so postavili tudi še četrto priporočilo, ki ga niso objavili: naj se najemnik vpiše v partije) ali naj opravlja vohunsko službo pri .Udbi. Pri nas bodo sčasoma odpravili užitni-no na¥\»tno, ki znaša sedaj 8 lir za liter. Titovci puščajo vinogradniku po 100 litrov vina na osebo neobdavčenih. Za vsak na-daljni liter pa mora kmet od lastnega pridelka''plačati po 25 dinarjev užitnine na lito.vina. Z obdavčevanjem kmetij pa so pravi mojstri. Moje posestvo je po pridelku skoraj, identično s posestvoir* mojega znanca na oni strani meje. Jaz, plačujem vsaka dva meseca po 4.500 lir davka, moj znanec pa je plačal za tri mesece nič manj kot 38.000 dinarjev. Vinskega pridelka pa sploh ne more prodati. Jaz .sem vino prodal po 128 lir liter, on ga bo oddal v najboljše* primeru po 38 do 40 din za liter. Taki so titovski »socialistični darovi« jugoslovanskemu prebivalstvu za novo leto 1960. Jih je pa' še mnogo več, o teh pa prihodnjič. Z-J. zaključno šolsko svečanost in vsi, ki smo se udeleževali tudi težjih mladinskih dvo-in tridejank, smo občudovali, ne samo veliko požrtvovalnost kulturne delavke, , ampak tudi izredne uspehe, ki jih je dosegla. O tem smo v »Demokraciji« redftfi poročali. Rekli smo, da je bila gspč. Slavica kulturna delavka, saj je skoraj edina od učiteljskega zbora sodelovala pri slovenskih prosvetnih organizacijah vse dokler so ji to dopuščale njene moči. Koliko prireditev, dramskih predstav se je v povojni dobi razvrščalo v naši nekdanji kinodvorani! Vselej je bila prisotna gspč. Slavica, največkrat kot režiserka ali igralka. Kdo se ne spominja njenega dovršenega igralskega lika v Gan-glovem »Sinu«! Ze nekaj let sem pa jo je kruta bolezen tako mučila, da se je morala odpovedati kulturnemu delovanju. Lansko šolsko leto je le z velikimi napori in težavami naravnost junaško vztrajala do konca. Ze v prvih počitniških dneh pa je morala v bolnišnico. Deset dni pred smrtjo se je vrnila domov k svoji mami, da v njenem objemu izdihne svojo blago dušo. Kljub ,temu, da smo vsi, ki smo jo poznali, verjeli, da n!a žalost zanjo ni pomoči, nas je novica o njeni smrti strahotno pretresla. V tbrek, 15. dec. popoldne smo jo v veličastnem sprevodu-spremili na zadnjo pot. Od blizu in daleč so prihiteli prijatelji in znanci, da se poslovijo in da počastijo s svojo prisotnostjo nepozabno, vrlo vzgojiteljico in kulturno lelavko. Šolski otroci so ji v slovo zapeli »Vigred se povrne«. Bila je hčerka edinka. Zapušča hudo prizadeto mamo, kateri izrekamo najgloblje sožalje! , Tebi draga Slavica, tihi mir in odpoči-tek v domači zemlji! Brat Francelj . . . (Nadaljevanje s 3. str.) preveč ;&osposka, ali čedna je in zelo močna. Kdorkoli je bil ranjen v nogo, da mu ni več prav za rabo, dobi tako palico popolnoma zastonj... Dobri ljudje so!« Pogledal sem mu v oči; nič žalega ni bilo v njih. »Pa zdaj? Kam zdaj, Francelj?« »Pomisli, da sem bil v stiskah! Tudi tam so me vprašali: ,Kam zdaj? Kje »t doma?' Treba je bilo namreč povedati, kam da se namerim in kje da ostanem. To vprašanje mi je bilo sila nerodno; in sram me je bilo, ker mu nisem vedel pravega odgovora. ,Kje si doma?’ Pomislil sem... in kar tako mi je smuknilo na jezik: Popovača na Hrvaškem!’ Zdaj imam napisano, da sem doma v Popo-vači...« Smejal se je s prisrčnim zadovoljstvom, kakor da bi bil ukrenil nekaj nadvse imenitnega. »Popovača... oj, koliko je teh Popovač na Hrvaškem! Ce v eni ne pojde, pojde morda v drugi. V eni, mislim, da sem že bil nekoč... zdi se mL Ah, da bi mi le te peruti ne bili izpodrezali! Sitno mi je to švedranje in štorkljanje... nagaja mi prav hudo!« Vstal je, zapel si tanki suknjič ter posegel po palici. »Kam, Francelj? Kam se ti mudi?« »V Popovačo! Zdaj imam dom... po sili so mi ga dali, radodarni ljudje, ki jih še vprašal nisem! Kadar se ti bo zazdelo, piši v Popovačo!« Spremil sem ga pod klanec in gledal sem še dplgo za njim, ko je šepal sključen po ledeni cesti ter izginil v meglo in mraz. Bog se usmili, v mojem srcu je bilo nekaj, kar je hotelo suniti na dan, nekaj težkega, velikega in sila bolestnega. In zdaj je na papirju vsakdanja stvar, ki ni vredna, da bi človek trenil zaradi nje. Morda se bo šele iz tisoč in tisočkrat tisoč vsakdanjih stvari porodila prava beseda, ki zdaj še čaka, da pride njen čas. DAROVI Za sklad »Demokracije« daruje N. N 5000 lir. - Iskrena hvala! Darovi za tiskovni sklad »Demokracije« Dr. T. P. 5.000 lir - A. Mlekuš 200 lir. Prisrčna hvala. Odgovorni urednik: Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria, d. d. v Trstu Uredništvo > n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio ljc - Tel. 23-039 Goriško uredništvo,; ( Gorica, Riva Piazzutta 18-i. CENA: posamezna številka L 30 — Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — leta« L 1000.— Poštni. čekovni račun: Trst št. 11-7223 2ELI SREČNO NOVO LETO 1960’ OPČINE - Proseška 13 MOTO CIM ATI h m w Izključni zastopnik: M. Simič OPČINE - TEL. 21-322 - TRST najboljših znamk ■ Najnovejše MOTORJE SPRINT i> SUPER SPRINT 49 cc . ATALA. VIT-TORIA • ženska In moška kolesa. Dobite tudi nadomestil, motorje in kolesa » Cemt Olajšave pri plačilu. •'.e za .ne -f Slavica Tence Kakor smo že na kratko poročali je slovensko osnovno šolo v Nabrežini zopet prizadejal težak udarec. Ni posebno dolgo odkar smo izgubili agtlnfega in sposobnega didaktičnega ravnatelja, pok. Franceta Ščuko, sedaj pa je neizprosna smrt iztrgala iz šole eno naših najboljših učiteljic, gspč. Slavico Tence. Komaj 351etna, polna veselja in navdušenja za svoj poklic, je v nedeljo, 13. dec. podlegla kruti in neusmiljeni bolezni. Pokojnica je poučevala na naši osnovni šoli od ponovne obnove slovenskega šolstva na Tržaškem. V svojem mladostnem zanosu se ni plašila težav in ovir, saj je vsa živela za šolo. Z nedopovedljivo lju-r beznijo in materinsko skrbnostjo je v-| zorno vzgajala slovenski naraščaj, ga usposabljala za življenje in mu krepila narodno zavest. Vse matere in vsi otroci so bili navdušeni, ko so ob pričetku šolskega leta izvedeli, da bodo obiskovali razred, ki ga je poučevala’ pok. Slavica. Sleherno šolsko leto je šola prirejala Vesel Božič in srečno novo leto želi 'ho'Ai- ZLATAR IN JUVELIR ANTON ČERNIGOJ -Cf8o/ TRŽIČ SC Srečno in Uspešno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem TRGOVINA ČEVLJEV on TRST - Largo Barriera Vecchia, £-6 t PRILOGA »DEMOKRACIJE« Kaj moramo vedeti o socialnem zavarovanju kmetovalcev? NOVOLETNO DARILO KMETOVALCEM IZDALA SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA TRST NOVO LETO 1960 Beseda našim kmetovalcem Ta spis je nam en jen kmetovalcem Tržaškega ozemlja. Njegov namen je, da na preprost način razloži zakon: o vzajemnem bolniškem zavarovan naslednjih ugodnosti: zdravstve* na pomoč na domu in v ambulatoriju, oskrbo v bolnišnici, zdravljenje pri specialistih teir babiško pomoč. 1.) Splošna zdravstvena pomoč na domu in v ambulanti. Kdor potrebuje zdravnika ali specialista, se lahko zateče v arnbula torij Bolniške blagajne v Trstu, ulica Momtamelli 3, vsak dam od 8.30 do 12 ure. Lahko si tudi pokliče zdravnika na dom, toda le v primeru, če je bolnik tako oslabel, da ne more osebno k zdravniku v ambulanto. Vodstvo Bolniške blagajne bo v kratkean ime« novalo za vsako večjo vas ali za več bližnjih vasi skupaj zdravnika, ki bo na kraju samem opravljal •zdravstveno službo bodiisi v občinskih ali drugih ambulantah, bodisi na domu upravičencev. = Med« tem, naj se prizadeti ravnajo takole: Tisti, ki pre« bivajo na področju občine Trst, naj se za zdrav= niške preglede>' obračajo na ambulanto Bolniške blagajne v Trstu, v slučaju potrebe ali sile na naj« bližjega zdravnika. Isto velja za pomoč na domu. Na sedežu blagajne so na vpogled naslovi zdrav« ni-kov, ki vso pripravljeni nuditi pomoč na domu. Kmetovalci im njihove družine iz okoliških občin (DevintNabrežina, Zgonik, Repentabor, Do« lina in Milje) se lahko' obračajo do zdravnikov v njihovih občinah, ki so jim najbliži. Ko odhajamo k zdravniku ali ga pokličemo na dom, mu moramo vedno pokazati izkazilo, da smo vpisani v bolniško blagajno. Zdravnika lahko tudi prosimo za njegov naslov ali telefonsko šte« vilko, da ga v potrebi pomoči ali podnevi lahko takoj pokličemo. 2.) Oskrba v bolnišnici Če je bolezen resna, da bolniku ni mogoče po« magati doma ali da bolezen zahteva tirajmo zdrav« nikovo prisotnost, predvideva zakom o Vzajem« nih kmetskih bolniških blagajnah brezplačno o« skrbo v bolnišnici. V tem pirimleru se mora zavaro* vanec pne j oglašati pri uradnem zdravniku blagaj* ne. Če ta ugotovi, da je prošnja upravičena, ga pošlje na zdlraivl jenje v bolnišnico. V slučaju pa, da kdo nenadoma nevarno zboli, je dovoljen takojšen prevoz v bolnišnico, a prej moramo k bolniku poklicati uradnega zdravnika blagajne, da ugotovi, če je to res potrebno in ine« odloži j ivo. V nasprotnem primeru Bolniška bla= gaj na ne prevzame stroškov oskrbe. Izključene bolezni Od oskrbe v bolnišnici so izključeni nasledi nji primeri: a) nalezljive bolezni (tuberkuloza, rak in podob.); b) poklicne bolezni ter nezgode pri delu. V teh primerih poskrbi za bolnika I.N.A.I.L. (Držav* ni zaivOd za zavarovanje proti nezgodam na delu); c) duševne bolezni, ki zahtevajo oskrbo v uimo* bolnici piri Sv. Ivanu. V tem primeru so stroški navadno v breimle občin ali pokrajine. Kot razvidno, so v navedenih primerih dolžne za bolnika poskrbeti druge ustanove. 3.) Pomoč zdravnikov specialistov Za navadne zdravniške preglede so na razpolago zdravniki za isplošne bolezni. Če pa kdo želi opraviti pregled pri strokovnjakih za razne bo* leizni (za oči, grlo, ušesa, nos, sirce idt), se mora prizadeti najprej zglasiti pri zdravniku blagajne v Trstu (ul. Montaneilili3), da ta ugotovi, če je nje* gova zahteva upravičena. Isto velja za pregled z žarki x. 4.) Babiška pomoč na domu Glede te pomoči predvideva zakon pomoč babice ali zdravnika pri porodu na domu. Ženo se lahko- tuldi pred in po> porodu zatekajo za po<= mloč k poklicnim babicam,, ki prebivajo v n jihovem kraju. Zavarovanke imajo pravico do oskrbe v bol* nišnici salmo, če' je porod nepravilen ali neva/ren. Prav tako bodo porodnico poslali v bolnišnico pred ali po porodu, če to zahteva zdravnik, ki jo* ima v oskrbi. « Kdor želi babiško ali zdravniška pomoč pri porodu, je dovolj, da pokliče babico ali zdravnika. V niačirtu je ureditev nujne zdrav* niišikasbaibiške dnevne in nočne službe. Imena ba« bie in zdravnikov bodo posebej objavljena. Dlo vseh teh oblik zdravstvene pomoči imajo pravico vsi kmečki družinski poglavarji in člani njihovih družim, ki so vpisani v »obrazcu CD 4«, ki nadomešča knjižica za bolniško zavarovanje. Kako je z zdravili? Opozarjamo', da kmečka bolniška blagajna ne mudi lekarniške pomoči, to je ne daje zaenkrat še brezplačno zdravil. Zaradi tega si morajo priza* deti kupovati zdravila sami na lastne stroške. Bolniška blagajna lahko daje tudi zdravila, a si mora prej preskrbeti potrebna sredstva. Ker pa zaenkrat država ne namerava povečati svoje* ga prispevka, si potrebnih sredstev ne more pre* sifenbeti drugače kakor z naložitvijo večjih p ris* pevkov zavarovancem. O obsegu dopolnilnega prispevka sklepa in odloča Upravni svet, ki ga volijo kmečki pogla* varji vsaka tri leta. Na Tržaškem bodo tak odbor volili prihodnje leto, mogoče že spomladi, ko po« teče doba začasne komisarske uprave. Izvoljeni zastopniki bodo zato morali zelo dobro poznati želje, potrebe, koristi in finančno zmogljivost na« ših kmetovalcev ter biti z njimi v stalnem stiku. Upajmo, da bodo kmečki zavarovanci kmalu tudi v tem oziru izenačeni z industrijskimi delav« ci, ki prejemajo večino zdravil zastonj. Nekaj navodil 1) Vselej kadar greš na pregled k zdravniku ali ga pokličeš na dom, miu moraš vedmo pokazati izkazilo, da si vpisan v bolniško blagajno. 2) Uradni zdravnik Vzajemne kmečke bolniške blagajne v Trstu je zaenkrat primarij dr. Darij Vitturelli. Zavarovancem je na razpolago vsak dan od 9 do 11 ure na sedežu blagajne. 3) Sedež Bolniške blagajne je v ulici Mootanelli 3 (nad Starim sv. Antonom) v Trstu. Uradi so za občinstvo odprti vsak dan od 8.30 do 12 ure. Za vsa pojasnilo, ki jih potrebujete, se obrnite na te urade. Vse svoje zadeve lahko opravite po slovensko. Nikdar se ne silimo razgovarjati se v jeziku, ki ga zadostno ne obvladamo! 4) Zavarovanci niso zdravnikom, specialistom in babicam dolžini plačati ničesar za njihove uslu= ge. Za to poskrbi Bolniška blagajna, ki je z njimi v pogodbi. 5} Zdravnika lahko prosite za naslov in telefonsko številko, da ga v slučaju nujne potrebe lahko takoj najdete ali pokličete. Prispevki k vzdrževanju «BoIniške blagajne» Stroški za vzdrževanje 'in poslovanje Vzajemne bolniške blagajne gredo deloma v 'breme zavarovancev, deloma v breme države. 5 Država prispeva za vsakega zavarovanca 1.500 lir letno, kar znaša približno polovico preračun j enih stroš= kov za Vsakega, ki je zavarovan. Ostalo drugo polovico prispevajo kmečki gospodarji sami. Kako se odmerjajo prispevki zavarovancev? Ta vzajemnostni prispevek se odmerja na podlagi delovnih dni, potrebnih za obdelovainje posestva ter v razmerju števila družinskih članov. Več zemlje, ki jo kdo ima in več družinskih čl a-nov je zavarovanih, več tudi plačuje. Prispevek za vsak delovni dan znaša 12 lir letno. Prispevek za vsakega družinskega člana znaša 750 lir na leto. Primer: Vzemimo srednjo kmicčko družino, ki ima pet članov in štiri hektarje zemljišča. Ta dru« žina bo plačevala na podlagi števila članov 3.750 lir (750X5), na podlagi delovnih dni 3.840 lir (80 delovnih dni X 4 ha = 320 delovnih dni X 12 lir = 3.840 lir). Skupno 7.590 lir letno. Prispevke bo odmerjal in izterjal tržaški rad za poenotene prispevke v kmetijstvu. Posebnosti Vzajemne bolniške blagajne v Trslu 1) Za v-se občine Tržaškega ozemlja (Trst, Devin« Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Mi* / lje) obstoja ona sama Vzajemna pokrajinska blagajma, ki opravlja naloge občinskih in po« krajinske bolniške 'blagajne. V ostalih pokra« jinah Italije imla visaka občima lastno bolniško blagajno. 2) Tržaške bolniške blagajne ne vodi še po krneč? kih poglavarjih izvoljeni upravni odbor, amipak jo za dobo enega leta Odo 1. jiulija 1960) vodi komisar dr. Gaetano Gardo, ki ga je imenoval dr. Palaimara. Kako bo po 1. juliju 1960? Po preteku obdobja komisarske uprave (12 miesecev), bodo v smislu zakona z dne 22. novem« bra 1954, št. 1136, objavljenega v ital. Uradnem, lilstu, št. 285 z ‘dne 13. decembra 1954, volitve upravnega sveta, ki ga bo sestavljalo enajst za« sifopinikov neposrednih obdelovalcev. Volilno pra« vieo bodo imeli samo družinski poglavarjUgospo* darji. Naloge upravnega sveta Izvoljeni upravni odbor odloča o vseh vpra* sanj ih, ki se tičejo Bolniške blagajne, odobri pro« račune in obračune, odloča o raztegnitvi zavaro« vanlja tudi nla lekarniškoi pomoč in s tem v zvezi tudi odmero dopolnilnega prispevka ter iz svoje srede izvoli izvršni odbor. Želimo, da se naši kmetje v svojo lastno korist pravočasno seznanijo z nalogami upravnega sveta in odbora. Člen 4. odloka vladnega komisarja z dne 27. maja 1959, s katerim je raztegmlil na Tržaško ozem« lje zakon o vzajemnem bolniškem zavarovanju za neposredne obdelovalce, pravi: Odbor Pokrajinske vzajemrte blagajne je dolžan: a) sestavljati protačune imi Obračune za razne vr= iste poslovanja bolniške blagajne; b) skrbeti za redno opravljanje zdravstvene in morebitne lekarniške službe vzajemne blagajne; c) sprejemati v službo in odpuščati osebje ter u= pravljati z njim s z izjemo ravnatelja s v skladu s predpisi vsedržavne zveze; d) sestavljati kvalifikacijsko spričevalo za ravna* telja; e) izdajati upravne ukrepe, 'ki so potrebni v korist blagajne tudi glede vpisanih zavarovancev; f) odobravati dobavne pogodbe; g) konično reševati pritožbe zavarovancev glede, splošne pomoči na domu ali v amlbulatorju in glede porodniške pomoči ter rekurze v prvi stopnji glede uslug bolniške in specialistične pomoči; h) sklepati o> vsakem drugem predmetu, ki mu ga predloži predsednik. V primeru nujnosti sme odbor sprejeti ukre* pe, ki pristajajo upravnemu isvetu, pa mu jih predložiti za potrditev v prvi naslednji seji. Zaključki Kot razvidno imata upravni svet in izvršni odbor zelo pomembne naloge in oblast. Kmečki zastopniki, ki bodo izvoljeni v upravni svet, bodo takorekoč upravljali in razpolagali s prispevki kmetovalcev in države. Ker gre v prvi vriski za živi jenske interese na= ših kmečkih družin, morajo v omenjenih or ganili imeti glavno besedo slovenski kmetje. C) zadevi bodo naši kmetovalci še podrobnej e ■obveščeni. PROBLEMI KMETIJSTVA na Tržaškem Kmetijsko zavarovanje za slučaj bolezni po* meni v resnici zelo važno socialno pridobitev kmečkega sloja. Koliko slučajev je bilo, da je pri= šla v hišo kruta bolezen in: pobrala še tiisto malo prihrankov, ki jih je družina s trdim delom spravila skupaj ter jih namenila za vse lepše načrte in naložbe. Toda oblast je neizprosna; v zemljiških knjigah so našli zapisano, da je hišni gospodar posestnik in da zato lahko plača (bolnišnici stroške. Vsi se še spominjamo p režalo«! neg a dogodka, ko je spomladi letos 701 etni oče z Domja z nožem pokončal svojega sina v umobolnici pri Sv. Ivanu v Trstu. Čemu navajamo ta slučaj? Nc, da bi hoteli koga obdolževati, ampak pokazati na primer, kako skrajno nesocialno je bilo zahtevati od kmeta, ki ni imel drugega kot hišo in nekaj zemljišča, o<= gromno vsoto za oskrbo lasitnega nesrečnega sina v umobolnici. To je isto kot ga pognati na boben, ga prisiliti, da proda svoje posestvo, edini vir do« hodlkov in tako pomnožiti množico proletarcev * »omaničev. Toida naše vodilno načelo je, da mora krnet biti in ostati na svoji zemlji svoj gospod! Reven kmet, revna dežela in tudi reven kralj "Pako je zapisal v predpreteklem stoletju fran* coski gospodarski pisatelj Quesnay in ni pretira* val. „ Države so v zadnjih 150 letih podpirale na* ttajajočo industrijo in pri tem zanemarjale kme* tijstvo. Prepuščale so kmeta takorekoč samemu sebi, tako da je danes dohodek kmečkega delavca* gospodarja najnižji od vseh ostalih kategorij. Na kongresu neposrednih obdelovalcev 'apri* la v Rimu so statistično ugotovili, da znaša sred* nji dnevni dohodek kmečkega delavca komaj 980 lir medtem ko se dohodek ostalih delavcev v in* dustriji in drugod vrti okrog 1720 lir dnevno. Zato je danes glavni problem kmetijstva, da se ta velika razlika med dohodki v kmetijstvu in industriji izravna in odpravi. * Šele tedaj se bo zaustavil beg z dežele v mesto ter se bo naš krneč* ki človek osvobodil občutka manjvrednosti. Ne smemo nanpeč pozabiti resnice, da, dokler bo člo* veku ukazoval želodec, predstavlja kmetijstvo po svoji naravni koristnosti in socialni funkciji še vedno podlago vsemu narodnemu gospodarstvu. S čim bi se delavec v industriji hranil, če bi kmetje prekrižali roke in stavkali, na primer pol leta? POMEN KMETIJSTVA Ko iso leta 1956 nastale homatije v zvezi s Sueškim prekoprtm, je takoj poskočila cena beniei* •mu; tako važen je petrolej v moderni industriji. % Podobno je s prehrano ljudi. Stroj rabi nafto ali premog, človek pa v materialnem oziru živi od kruha, pogonsko sredstvo mu je vsakdanja hrana. Prav zato je v družbenem interesu podpreti one, ki s svojim delom pridelujejo hrano sebi in drugim. Kmečki stan v urejeni družbi velja za osiniovo družbe, za jedro narodnega zdravja in vir narodnih ter naravnih sil. POTREBNI UKREPI Kmeta je treba osvoboditi občutka manj vred= nosti ter mu s> primernimi ukrepi zagotoviti dostojno življenje na svoji zemlji. Za dosego tega cilja ni zadostna več samo dobra volja kmetoval* cev, potrebna je tudi finančna in moralna pomoč države. 1) * PREUREDITI' 3E TREBA SEDANJI DA V ČNI SISTEM, ki je zastarel in socialno kri* vičen. Davki se odmerjajo namreč še po starem kriteriju, kakor da bi bili naši kmetovalci posest« niki kapitalisti; kraška in druga gola zemljišča na Tržaškem se taksirajo po istem merilu kakor ona v ravni in rodovitni Furlanski ravnini. V resnici pa so na slabšem kot odvisen dela* vec v katerikoli drugi panogi. S svojim trdim' de* lom kmečki ljudje komaj, komaj ohranjanjo svo* ja premoženja. Že nad dosedanjimi davščinami se kmetje pritožujejo in zahtevajo odpis davkov zaradi po* gostih slalbiih letin in vremenskih nezgod. Če bi jim naložili še večja bremena, bi še ti, ki so Ostali, zapustili zemljo ter odšli v mesta in) v tujino. v' t Skrajni čals je bil, da se je vlada odločila do leta 1963 postopno odpraviti občinski davek rta vino (»dacijo«) začenši s 1. januar jem 1960. S 1. janluarjem 1960 bo odpravljen pokrajin* ski in občinski pribitek na davek od kmetijskih dohodkov. 2) - KREPITI TER OHRANITI JE TREBA KMETIJE, KI ZE OBSTOJAJO ter nadaljevati s podeljevanjem kreditov in prispevkov pri ob nav« Ijanju kmečkih poslopij in mehanizaciji kmetij= stva. Po možnosti bi morali razširiti državni pri* spevek pri nakupu na/daljnih strojev in vozil, ki so kakorkoh potrebni pri obdelovanju in spravlja* nju pridelkov domov in na trg. Na primer pri na« kupu majhnih kamtijoirtčkov tiipa »Ape« in »Leon« čino«, za prevoz pridelkov, sadja in zelenjave s polja domov ter na tri* v mesto. V ta namen naj se ustanovi poseben sklad, ki naj usposobi naše kmetijstvo, da bo lahko stopilo v korak z ostalimi v okviru porajajočega se Skup« nega tržišča. Zato ne moramo razumeti, kako morejo ne« kateri krogi priti s tem v zvezi na dan z zahtevami po ustanovitvi kakih 300 do 400 novih kmetij, opremljenih z najmodernejšimi stroji in drugi« mi tehničnimi pripomočki za najbolj hitro in do« nosno obdelovanje zemlje. Posledica tega bi bil propad ostalih kmetij in porušeni bi bili vsi pogoji za konkurenco. Zato srno odločno nasprotni podobnim na« Črtom, ker bi se z njihovo uresničitvijo ustvaril podoben položaj kot v sosedni »socialistični« dr«= žavi, kjer imajo državna posestva in zadruge na razpolago vise mogoče stroje in umetna gnojila, dočim jih samostojen kmet nima, ker jih ne samo ne zmore kupiti, amlpak jih kupiti ne sme. Zato je prisiljeni vstopiti v »kooperacijo« v zadrugo ali pa zapustiti polije. Najprej naj se modernizirajo in mehanizirajo obstoječa posestva; naši kmetje se pri tem ne bo* do branili pomoči države. Šele potem, če bo po* trebno, naj ise ustanavljajo nova posestva in kme* tije z državnim denarjem. 3) STROKOVNA VZGOJA. Tudi to vpra« sanje je temeljne važnosti za izboljšanje usode kmetijstva na Tržaškem. Po vaseh je treba prire« jati,večerne kmetijske tečaje v slovenščini. Naj« bolj primeren čas za to so zimski meseci. Usta* novi naj se vsaj ena kmetijska strokovna šola v slovenskem jeziku. 4) PREGLEDATI JE TREBA SEDANJE RAZMERJE CEN KMETIJSKIH PRIDELKOV na drobno in na debelo, ki je v očitno škodo pro* izvajalcev in potrošnikov. Posledica tega je, da kupuje potrošnik na primer sadje in zelenjavo vedno po visokih cenah, kmet in vrtnar pa pro= dajata svoje pridelke slkoro vedno po nizki ceni. Ni pravično, da prodajalec več zasluži kot proiz« vajalec in da zaradi tega trpita tako proizvajalec kot potrošnik. To so glavni problemi, ki jih bo treba v bo* dočnosti urediti, če hočemo ohraniti sedanjo za* poslitev v kmetijstvu ter obdržati ljudi na rodni zemlji. KMETIJSKI ODSEK SDZ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE