ftev. 34.__ Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Urerfm&vc : Ulica S*. FranttSk« AsiSkega št. 20, L tudrtf. — V* Ćoput naj se pošiljajo uredmftvn lista. NefrankifMM ptsma te ne sprejemajo In rokopis* se ne vračajo. Izrivate!; i:' wJj;avcrni urednik Štefan Godina. lastnik konsordj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t MrejenJir poroSvom v Trstu, trtica Sv. Frančiška Asttkega it. 70. Idctoa t redeiStra in nptave ftev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24*— za po! leta.................'J- za tri mesece................. Za nedeljsko izdajo za celo leto........ 5*20 ta pol leta ....................• 2 "60 V Trstu, v 22. Mptacnbra 1914 LemtK i. VEČERNA Posamezne številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastareh Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi de—mih za* vodov...................rtim po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst. K 5"— vsaka nadaijna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje betedf, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. NaroČntna in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti-. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Prscfiflca AsiSkega št 20. — Poftnoteaidlnični račun ŠL 841.652. teliti hoji okili Reinsa ii il trdnjavski (iti M-M BERLIN, 20. (Uradno). Veliki vojni stan javlja dne 21. t. m. zvečer: V bojih pri Rheimsu smo zavzeli po načinu utrdb prirejene višine pri Craenelle ter *mo pri napredovanju proti gorečemu Rhelmsu vzeli kraj Betheny. Napad na trdnjavsko črto južno od Verduna je prekoračil zmagovito vzhodni rob Cate Lorraine, branjen po 8. francoskem armadnem zboru. Izpad na severno-vzhodne fronte pri Verdunu je bil odbit. Severno od Toula so bile francoske čete presenečene po artilerijskem ognju. Sicer ni bilo danes na francoskem bojišču nikakih večjih bojev. V Belgiji in na vzhodu je položaj ne-izpremenjen. LONDON, 21. (preko Berlina). Tiskovni biro javlja: Položaj je nefzpremenjen. Vreme je slabo. Nadalje oporeka tiskovni urad oficijelno poročilo, da bi se ruske čete izkrcale v Franciji. BERLIN, 22. (Kor.) Listi opozarjajo, da so poškodovanje katedralke v Reimsu zakrivili Francozi, ker so bili poleg katedralke postavi]] topove in začeli streljati. — Razume se ob sebi ia ne potreb«Je nikake-ga opravičevanja, da so s teni morali obrniti nase sti Hjnnjr nemške armade in isto-tako tadi na htto božjo, ki Jim Je služila v kritje. Kakor nagla&a »Lokalanzelger«, Je ostalo vse mesto Reims, ko so šle nemške trupe skozi na svojem pohod« k reki Marne, popolnoma nedotaknjeno. Francozom je bilo na svobodo, da bi je bili tudi v ponovljenih bojih izpustili iz strelne črte. Sicer se poškodovanje katedralke ome-ja le na male neznatne dele poslopja. ItsUluska socijalna demokracija za nevtralnost Italije. RIM. 21. (K.) (Agencija Štefani). — Vodstvo združene sociialistične stranke,ki je imela danes skupno sejo s parlamenta-rično ^kupino, se je izreklo v prilog absolutne ohranitve nevtralnosti Italije do rešitve konflikta ter Je sklenilo, da izda v v tem smislu proglas na delavstvo. Razsežni manifest razlaga splošno na-sprotsvo socijalistov proti vojni, kakor tudi posebne vzroke, ki govore za potrebo nevtralnosti Italije, kateri Je kakor edini nevtralni evropski velesili s tem prečrtana misija da postane posredovalka med vo-jujočimi in da na dan miru proglasi tista velika načela, ki naj tvorijo podlago združenih držav, namreč: omejenje oboroževanj. glasovanje po ljudstvu in odločitev po razsodišč«.__ Odlikovanje vojvode Brunšviškega. BRUNŠVIK 21. (Kor.) S pristojne strani se nam poroča, da je bil vojvodi Ernestu Avgustu Brunšviškemu in Luneburškemu podeljen železni križec. Berlinska borza. BERLIN 21. (Kot.) Vsled visokih židovskih praznikov je bila borza danes zelo slabo obiskana. Razpravljalo se je predvsem o sijajnem uspehu razpisa vojnega posojila. Vojno-posoittna blagajna. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Vojno-poso-iilna blagajna, katere ustanovitev je bila odrejena z včeraj objavljeno ministrsko naredbo, bo izdala blagajniške izvidnice, katerih skupni znesek ne sme presegati 290 milijonov kron. Odredba glede patentov na izume in varstvene znamke. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Uradni list objavlja naredbo celokupnega ministrstva, s katero se pooblašča trgovinski minister, da sme odrediti glede patentov na izume in varstvene znamke izredne odredbe. Naredba stopi takoj v veljavo. Nadvojvoda Franc Salvator pregledal vojaški rekonvalescent« dom. DUNAJ. 21. (Kor.) Oeneralni nadzornik prostovoljne sanitetne oskrbe, general konjenice nadvojvoda Franc Salvator je prišel danes v zbornično palačo, da pregleda tam vojaški rekonvalescentni stan, predno bo oddan v porabo. Vsprejeli so ga tam med drugimi ministrski predsednik grof Stiirgkh s sekcij-skim šefom Klimscho, minister za notranje stvari, baron pl. Heinold, predsednik gosposke zbf>rnice, knez Windischgraetz, podpredsednik državne zbornice German, šef-zdravnik rekonvalescentnega stana in pa zdravniki, ki so se prostovoljno javili za službo. Nadvojvoda je natanko pregledal v prvem in drugem nadstropju nahajajoče se prostore. Kjer je postavljenih 2ou postelj in se o vsem izrekel zelo pohvalno. Ministrski predsednik grof Stiirgkh in minister za notranje zadeve, baron pL Heinold, sta izrazila vladnemu svetniku Erhardtu za njegovo previdno ravnanje in glede na to, da je s pripravami v rekon-valescentnem stanu z delom preobložen, svoje popolno priznanje. Ubegli angleški major. BERLIN. 21. (Kot.) »\Volffov urad« poroča: V noči dne 20. septembra je pobegnil iz vojnega vjetništva v Torgau major Charles Alice Yate yorkširskega pešpolka. Begunec je angleški štabni oficir. Pred kratkim se je poročalo o njem, da ni zanikal trditev, da rabijo angleške čete tudi dumdum kroglje in tekom zasli-šavanja izjavil, da se mora streljati pač z municijo, ki jo daje na razpolago vlada. Begunec je vitek, plavolas in govori perfektno nemški. Razredna loterija. DUNAJ, 21. (Kot.) (Srečkanje razredne loterije.) 80.000 kron je zadela štev. 52.968, 10.000 kron štev. 151.584, 5000 kron številki 7034 in 159.180. Uvedba cenzure na Norvešk KRISTIJAN1JA, 21. (Kor.) List »Intelli-gents Sedler« izjavlja, da ne pomeni kraljevski odlok glede uvedbe kontrole nad brzojavkami in telefonskimi razgovori za Norveško in zunanji promet Norveške, ničesar drugega kakor uvedbo cenzure. Novi bolgarski generalni konzul v Budimpešti SOFIJA, 21. (Kot.) Bolgarska vlada je dobila agrement za imenovanje bivšega poslanca v turškem parlamentu, Doreva, za bolgarskega generalnega konzula v Budimpešti___ Bolgarsko knjiga o ruski zjo- doulnL SOFljA 21. (Kor.) Neka novo izišla brošura z naslovom „Bolgarska in ruske intrige", vsebuje celo vrsto spisov o politiki Rusije, ki predstavlja celo vrsto prelomitev častnih besed, nasilstev, p< litičnih umorov in zatiranja celih narodov, pri čemer so se pretakali veleteki krvi. Zanimiv je med temi spisi zlasti neki članek zgodovlnaija Štefanova, ki razpravlja o s krvjo napojeni zgodovini ruske države in naglaša zlasti, kako je izvrševala slovanska Rusija na slovanskih Poljakih rabeljsko službo. Pisatelj opisuje vlogo grofa Muravijeva, ki ga označuje kot zverino v človeški pod' bi. S svojimi divjimi kozaškimi tolpami je Muravijev opustošil dele Poljske, dal pobesiti vse moško prebivalstvo na drevesa, tako da so bili vsi drevoredi več kilometrov daleč polni obešen-cev. Ženske so Rusi po mestih in vaseh nagnali skupaj in jih potem izročili ljutim tolpam. Neki drugi članek, ki ga je spisal Nilev, dokazuje, da je v Rusiji politični umor že sistem. Sibirija je bila osvojena po umoru 20 domačih knezov. Na enak način so se Rusi posluževeli političnih zarot tudi proti mandžurski in korejski dinastiji. V Buhari sta bila drug za drugim umorjena dva emifja, ker nista hotela priznati ruskega protektorata. V Turkestanu Je ruski generalni guverner turionenske kneze, ki se mu niso hoteli pokoriti, povabil k mizi in jih dal potem za vratno pomoriti. Pri podjarmlje-nju Kavkaza je ruski car obljubil armenskemu nadškofu politično svoboščino Armencev, če podpirajo Ruse v bo,u proti Turkom in P- rzijcem. Ko je bil Kavkaz podjarmljen in Rusija ni več potrebovala pomoči Armencev, je dal ruski general Paskjevič armenskega katoliškega poglavarja Nersesa zastrupiti in mu je tudi odvzel cesarjevo lastnoročno pismo. Po velikih armensk h masckiih v Mali Azqi 1. 1877, se je ruski zunanji minister Lobanov-Rostovski izrazil: •Mi potrebujemo Armenijo, toda brez Armencev*. Mnogoštevilni, od Rusije insceni rani umori v Perziji, so še v svežem spominu. istotako je dala Rusija umoriti srbskega kralja Aleksandra in kraljico Drago po agentu Enčiču in oficirski ligi in sicer na zverinski način Trupli ste bili vrieni skozi okno zato, da so se iz oken ruskega poslaništva zatnogli prepričati o izvršenem dejanju. Tudi sarajevski atentat je bil brezdvomno izvršen in pripravljen z vednostjo ruske dinastije. Detronlzacija kneza Aleksandra Battenber- škega s pomočjo konjeniškega generala Ra :ka Dimitrijeva, kakor tudi umor Stam-bulova od strani rusofilov, sta še splošno znana. Zadnja žrtev od rusofilov insceniranih političnih umorov je Francoz Jaures, ki je odločno nastopil proti vojni in obsojal rusko politiko. V zadniem času so nameravali vodeči ruski krogi umor bolgarskega kralja, ker so ga smatrali kot oviro svojih strem- Sij, da postane Bolgarsko slepo orožje sije. To dokazuje tudi dejstvo, da je ruski poslanik Savinski v zadnjem (asu ne-pretržno konspiriral z sumljivimi elementi, ki so si poželeli ruskih rubljev. — Članek, ki ga je spisal dr. Vaskovs pod naslovom „Predrznost Savinskija" pravi, da ni verjetno, kako se more ruski poslanik drzniti, da bi opozicijo in časopisje naščuval proti vladi in kroni in k veleizdaji. Savinski se trudi, da bi po sumljivih elementih vzbudil revolucijo in vsled državnega prevrata vspo-stavil republikansko državno upravo. Naj pa ne pozabi, da Bolgarska ni Srbija in da predrznost degenerirane ruske diplomacije ne ostane nekaznovana. Neki drugi članek se peča z od ruske strani nastalega predbacivanja, da Bolgarska ni hvaležna Rusiji. V čem obstaja, vpraša pisec, bolgarska nehvaieSnost ? Morda v tem da Bolgarija Srbiji kot plačilo srbske nezvestobe in zavezniškega izdajstva ne pomaga? Ali da ni dovolila izkrcanja ruskih čet, dobro vedoč, da bi pomenil prihod ruskih čet na bolgarska tla konec bolgarske neodvisnosti? Sto ruskih Črnih in n:ttiovo orodje v Bolgariji: Danevi, Oešovi, Radko Dimetrijevi morajo priznati, da bi Rusija morala biti vesela, ako Je Bolgarska ne so vraži v dno svoje duše. Bolgarska nima vzroka, da bi bila nasproti lako zavistnemu in bojazljivemu sovražniku, kot je Rusija, hvaležna. _ Sličice z volne. Žena na bojišču. Pismonoša Josip Pe-legrini iz Bolcana je moral pod orožje. Cim je bila mobilizacija proglašena, se je njegova žena Ana priglasila v tečaj pomožne strežnice in odšla na bojišče z vojaškim vlakom 3. polka deželnih strelcev, kjer je bil njen mož uvrščen v tretji stotniji. Po vožnji 6 dni so dospeli do Dunajeva, kjer so se kmalu zapleli v boj. Do tedaj je mogla biti • neovirano pri stotniji svojega moža, kajti imela je legitimacijo pomožne strežnice za vse vojaške vlake. Ko pa je začel boj, sta jo skušala poveljnik in neki drugi častnik z vsemi sredstvi odstraniti. Toda — tako pripoveduje sama — jaz sem hotela ostati, ker tako sem mogla še najhitreje pomagati ranjencem. Iz prvega, ko so krogle žvižgale okolo mene, mi je bilo pač tesno, a pozneje se je to popolnoma izgubilo in sem se slednjič povsem privadila temu. V tem boju sta bili 6. in 7. kompanija rapršeni in tako sem izgubila svojega moža iz očesa. Skozi ure sem blodila okolo, dokler nisem slučajno dosegla 11. vojne bolnišnice. Vozila sem se z ranjenci dalje v smeri proti Lvovu. Na potu tjakaj smo zašli enkrat med dvojen topničarski ogenj in obstreljevani smo bili silno. V Lvovu se mi je posrečilo, slučajno, da sem našla 6. kompanijo in tudi svojega moža nepoškodovanega. Zopet smo odkorakali iz Lvo-va. Mej tem pa so se vsi privadili na mojo navzočnost in nikdo se ni zmenil več zame. Dva ali tri dni smo biti na maršn. To so bili tedaj grozni dnevi, potem pa smo trpeli radi žeje. Povsod smo videli mrtve in ranjene Ruse. Mnogokrat sem obveza-vala ruske vojake. Toda nikjer se nismo mogli muditi dlje časa. Potem smo bili v bitki pri Janovu in še v nadaljnih 3 bit-kah.Vedno sem bila dvajset do trideset korakov za strelno črto, največkrat za sedmo kompanijo ter sem plazila do ranjencev in jih obvezovala. Ce je bilo potem dano povelje: »naprej!«, sem letela seveda tudi jaz žnjimi. Tako smo prišli do Ljubima. Tu je bil moj mož ranjen na rami in ko so ga z drugimi ranjenci transportirali nazaj, sem se jim pridružila. Vozili smo se v vozu za ranjence. Bilo jih je štirideset, stisnjenih drug poleg druzega, a jaz sem jih negovala, kakor ie pač šlo. Sedaj leže vsi v brambovski vojašnici na Dunaju. Izgubila sem vse, kar sem bila vzela seboj, ali vzlic vsemu sem ostala zdrava. Ko se bo mož mogel voziti, se povrneva v Bolcan. Pogreb ruskega vojnega ujetnika. — V budimpeštanski garnizijski bolnišnici se je odigral te dni pretresljiv prizor. Od tam so pokopali Zahela Kuznuma, infanterijsta ruskega polka, ki ga je v bitki pri Kras-niku ranil šrapnel in je bil potem vjet. V rečeni bolnišnici je umrl na zadobljeni rani. Spremili so ga k zadnjemu počitku z vsemi častmi, ki pristojajo vojniku. Na pogreb so došli: častna straža naših vojakov, ranjeni ruski vojaki, ki jih zdravijo v bolnišnici in ki so le lahko ranjeni. V mrtvašnici so bili trije naši mrtvi — dva katolika in en Turek, — ki jih je blagoslovil katoliški duhovnik. Potem se je postavila pred mrtvašnico častna straža, obsto- ječa iz desetih mož, dvignili so na debelo obdelano rmeno pobarvano krsto z napisom v madjarskem jeziku: »Tu počiva ruskega polka št, 180. umrli 15. septembra«, in jo prenesli na dvorišče. Častna straža je salutirala, a ruski vojaki, ki so stali v vrsti nasproti mrtvašnici, obdani od naših vojakov z nasajenimi bajoneti, so se prekrižali. Istotako neki ruski stotnik, ki je bil tudi pri Ljublinu ranjen in u-jet. Eden ruskih vjetnikov je prijel za križ, spleten iz podleska in marijetic: to je bil pozdrav v slovo od strani v bolnišnici interniranih ruskih vojakov. Ruski stotnik je pristopil h krsti, šepetaje nekoliko besed, in je, prekrižavši se kakor njegovi kom-batanti, položil spleteni križ na krsto. Na to je budimpeštanski pravoslavni svečenik izvršil blagoslovljenje. Tedaj so stopili ruski vojaki iz vrste, dvignili krsto in jo potisnili v mrtvaški voz. Strumno so salutirali naši in Rusi. Štiritisoč češpljevih cmokov. 2ene v Mladi Boleslavi na Češkem so v nedeljo, dne 13. t. m. skuhale za ranjence v tamošnjih lazaretih štiritisoč češpljevih cmokov in so obljubile — še. Veselje vojakov je bilo neznansko in v najlepši slogi — kakor da ni bilo nikdar narodnih bojev med njimi — so se češki in nemški vojaki vrgli na cmoke. Časopis, ki stane cel frank. »Corriere dellaSera« objavlja sledeče situacijsko poročilo iz Bruslja: Odkar so Nemci Bruselj zasedli, ne izhajajo več časopisi. Vojaška oblast je sicer listom naznanila, da lahko istočasno francosko in nemško izhajajo, seveda pod vojaško cenzuro, a so ponudbo izdajatelji odklonili. Veliko listov se je preselilo v Gent. Zadnji list je, ko je prenehal izhajati, še poročal, da je papež Pij X. umrl. Bruseljčani pa kljub temu le še čitajo časopise in sicer jih dobivajo tajno iz Genta in Antverpna v malih lističih, ki obsegajo le dve strani teksta. A kljub temu jih kupujejo in plačujejo s celim frankom posamezen iztis. Kaj se zgodi z vojnimi ujetniki ? Bolj kakor druge točke vojskovodstva, je uredilo moderno mednarodno pravo vprašanje postopanja z vojnimi vjetniki. V tem oziru so zmagala načela človekoljubnosti. Po starem pravu so bili vsi pripadniki sovražne države, tudi ženske, o-troci in starčki, ki so padli v roke sovražniku, njegov dobrodošel plen. Sovražnik je zamogel postopati ž njimi, kakor se inu je pač zljubilo; smel jih je masakrirati, pobijati in jih prodajati v suženjstvo in tlačanstvo. Spremenjeno naziranje o vojni, da se bojujejo med seboj Ie države, ne pa privatniki, je napravilo konec tej barbarski metodi. In ka[kor zainorejo biti zato le še pripadniki vojske objekt vjetništva, tako tudi vjetnik ni več vjetnik privatnikov ali posameznih vojskovodij, vojakov ali oddelkov čet, ampak je vjetnik države. Država pa razoroženega in vje-tega sovražnika ne smatra več za nasprotnika, proti kateremu bi smela postopati še naprej. Smatra jih le za osebe, ki so izpolnile svojo dolžnost in sledile višjim ukazom; namen vjetništva je le ta, da se jim prepreči nadaijna udeležba v vojni. Vjetniki so samo še varnostni ne pa kazenski vjetniki. Podvreči se morajo vsem onim omejitvam in neugodnostim, ki jih zahteva namen varnosti; oni postanejo lahko sotrpini, ako se je izkazalo vsled posameznih kot potrebno ostrejše postopanje; na drugi strani pa so zavarovani pred trdotami, zlorabljanju in nedostojnim postopanjem. Oni izgube sicer svojo svobodo in prostost, nikakor pa svojili pravic: vojno vjetništvo ni več akt milosti zmagovalcev, ampak pravica onih, ki se ne morejo več braniti. Iz tega rezultirajo temelji za vzdrževanje in prehranitev vojnih vjetnikov. Vojni vjetniki (tako določuje člen 5. haaš-kega reglementa), se zamorejo i n t e r -n i r a t i v mestih, trdnjavah, po taboriščih in drugih krajih z obljubo, da ne gredo preko določene meje. Nasprotno pa se jih ne sme zapirati, če ne zahtevajo tega nujni oziri varstva in še takrat samo za dobo, dokler se izkaže to kot potrebno. To je eno. Drugo pa je: vojni vjetniki ob-drže svojo lastnino in imajo pravico, da se smejo živeti s svojimi sredstvi, kakor in kolikor se pač hočejo. Oni zamorejo pismeno (pod kontrolo) občevati s svojci, sme se jih (tudi pod kontrolo) obiskovati in se mora v ostalem postopati /. njimi kakor z drugimi vojaki, ne boljše in ne slabše, torej zadostno in stanu primerno. In ker večina vojnih vjetnikov že vnaprej ni v stanu, da bi se vzrdževala na lastne stroške, postane jasno, da mora trpeti stroške za vzdrževanje vojnih vjetnikov ona država, kjer se nahajajo vjetniki. Oficirji morajo dobiti isto plačo, kakor jo dobe domači oficirji iste šarže, drugi vojaki pa morajo dobiti zadostno hrano kakor domači vojaki. Država, v kateri so vojni ujetniki, ne nosi vzdrževalnih stroškov za iste trajno, ampak jih dobi po sklepu miru poplačane. kajti sovražna država, v katere službi so bile vjete čete, je obvezana do plačila teh stroškov. Tudi v miru v Ports-mouthu je bilo sklenjeno, da mora Rusija povrniti Japonski diferenco stroškov, ki jih je imela z ruskimi vojnimi vjetniki, kar je Rusija tudi storila, četudi ni hotela plačati nobene vojne odškodnine. Seveda ne obstoii nikake posebne garancije za povračilo teh stroškov. In ker so ti stroški, posebno pri dolgi vojni in če je število vjetnikov veliko, zelo veliki, zato si skuša vsaka država zasigurati povračilo stroškov na drug način: vjetniki morajo kratkomalo brezplačno izvrševati razna dela, da so pokriti vsi stroški za vzdrževanje. Pogoji, pod katerimi se sine to zgoditi, so določeni v členu 6 haaške po-' godbe in se glase: Država Je upravičena, porabljati vojne v jetnike — izvzemši častnike — po njih šarži in zmožnosti kot delavce. Delo, kf ga jim odkaže, ne sme biti prenaporno m ne sme biti v nobenem stiku z vojnimi-podjetji. Vojnim vjetnikom se lahko dovoli, da izvršujejo dela za javna podjetja, za privatne osebe ali na svoj račun. Dela za državo se plačujejo po isti ceni, ki je v veljavi za vojaške osebe lastne vojske, ali pa, ako takih cen ni, po cenah, ki odgovarjajo storjenemu delu. Ako se delo izvrši na račun drugih javnih uprav ali pri/atnih oseb, se pogoji določijo sporazumno z vojaškimi oblastmi Zaslužek vojnih vjetnikov se mora porabljati za zboljšanje njih stanja, preosta-tek pa po odbitku sroškov za njih prežitek se jim izroči, kedar so izpuščeni. Država torej ne sme uporabljati vojnih vjetnikov za brezplačna prisilna dela, tudi jih ne sme, kakor se večkrat misli, staviti, na razpolago brezplačno podjetjem, ki so vsled vojne posebno prizadeti. Lahko pa jih pusti delati proti plačilu, v normalni meri, ki odgovarja njihovi šarži in njihovim zmožnostim in sicer vse, tudi one, ki razpolagajo z lastnimi sredstvi. Lahko jih vporablja za delo v državne svrhe, samo ne smejo te svrhe imeti nobenih stikov z vojnimi podjetji (kakor se tudi vjetnika ne sme siliti, da naj se bori proti lastni svoii domovini). Lahko jim dovoli, da delajo za javna podjetja, za privatne osebe ali tudi za svoj račun, vendar pa mora vojaška oblast v tem slučaju staviti delavne pogoje in sicer zato, da ostane državi odgovornost in da se vojnih vjetnikov ne zlorablja. Ronjenja po raznih bojnih sredstvih. Vsem strokovnjakom znano dejstvo je, da število izgub v modernih vojnah (v razmerju s skupnim številom boriteljev) ne le da ni naraslo, ampak da se je zmanjšalo. Izpopolnitev strelnega orožja ni nič izpremenila na tem dejstvu; nasprotno: vsled velikanskega razvoja orožne tehnike se uvaja sedaj boj na veliko večje daljave, in se večinoma tudi odloča, kot poprej. Poraba municije je postala veliko večja, nego je bila poprej, zato pa je odstotek zadetkov manjši. Razvoj strelnega orožja je zagotovil infanteriji prvo vlogo v odločitvi. Zato pa je bilo tudi število ranjenj po infanterijskih kroglah v vseh modernih vojnah znatno večje, nego onih, povzročenih po artiljerijskih in po orožju za boj na blizo. Tu naj sledi nekoliko tozadevnih avtentičnih podatkov iz zadnjih evropskih vojn: V italijanski vojni leta 1859 je odpadlo pri Francozih nič manje, nego 91.7 odstot-tka na ranjenja po kroglah iz pušk in le 5.1 odstotka na ona po kroglah artiljerije, ostanek orožja za bližnji boj. — Danci podajajo iz vojne Schleswig-Holsteinske (1864) nastopne date: 84 odstotkov ranjenj po kroglah iz pušk, 9.1 odstotka onih artiljerije. — Od avstrijskih izgub v letu 1866 odpada 90 odstotkov na krogle iz pušk in le 3 odstotki na artiljerijske. Pri Prusih pa v isti vojni 79 odstotkov na ranjenja na kroglah iz pušk in 16 odstotkov po artiljeriji. Ta v oči padajoča razlika v razmerju med ranjenji po kroglah iz pušk in onimi po artileriji pri Avstrijcih in pri Prusih se pojasnjuje iz dejstva, da so imeli Avstrijci za tisti čas povsem moderen topovski materijal, dočim je pehotna puška (ki se je nabijala še zadej) zao- Stran IL »EDINOST* št 34. V Trstu, dne 22. septembra 1914. stajala v učinkovanju za prusko. — \ nciruska-francoski vojni leta 1870-1871 so pri f-rancozih 70 odstotkov ranjenj prov-zročife krogle rz pušk, 25 odstotkov one artilerijc. pri Nemcih pa 94 odstotkov krogle iz in le 5 odstotkov one artiljerije. Tuili tu vidimo vpliv tedaj naimoder-nc'e puške, francoske Chassepot. Severno in vzhodno morje ogroženo po minah. Zanesljiv seznam trgovskih ladij, ki so se ponesrečile v sled min v severnem in vzi^odneni morju sporoča, da se je od začetka vojne pa dosedaj potopilo že sedemnajst ladij. Od teh ladij je bilo pet an-g.^skih ribiških parnikov. Dve ladji ste ponesrečili v finskem zalivu. Parnik »Ty-sla* je zadel na mino. dasi ga je vodil državni pilot; danski parnik »Bretland« ni trpel skoraj nobene škode, ko je zadel na mL .3. Ako ne upoštevamo angleških ribišk.h parnikov, o katerih se spioh ne ve, kaj so iskali v severnem morju ob času, ko so se pojavile mine, priostaje dejansko še osem trgovskih ladij, ki so od začetka vzbruha vojne v severnem morju ponesrečile vsled min. Od strani izvedencev se zatrjuje, da je, če ne vse, ponesrečila vsaj večina teh ladij zato, ker se niso držale danih jim navodil. Najbrže se je to zgodilo vsled nevednosti. Tako je vsaj mnenje severnih plovnih krogov. O nevarnosti min v severnem morju poroča kapitan neke jadrnice, ki je priplula iz Londona v Kristianiio; on pravi, da na celi poti ni videl niti min, niti vojnih ladij. Držal se je nekoliko bolj severnega kurza, odplul je iz Smiths Knolla. jadral od tu potem proti vzhodu. Pozneje je jadralo več jadrnic po isti poti, pa tudi te niso zasledile nikjer min. Od dne do dne vozi vedno več ladij po severnem in vzhodnem morju. Precej po vzbruhu vojne pa sta bila ta dva rnorja, po katerih se več »rozi kot po bodisi kateremkoli na zemeljski obli, čisto pusta in tiha. Trgovske ladje, ki so vozile na koncu prvega tedna vojnega stanja po severnem morju, niso videle nobene jadrnice. To je sedaj drugače, če tudi ni še tako, kot je bilo za časa miru. Ker je vzhodno morje velikemu ruskemu prometu po naši mornarici zaprto, se kontrebanda samo preko Arhangelska po morju lahko dovaža. Ta severna luka je malo časa še odprta. Iz tega sledi, da se Rusi trudijo, da svoje potrebščine glede oglja pokrijejo po tej poti. Kakor poroča trgovinski in paroplov-ni list norveški, je ruska admiraliteta nakupila zelo veliko oglja na Angleškem, katero naj se odpošlje v Arhangelsk. Zanimivosti iz zadnjih boje« proti Srbom. Neki častnik piše v Fr. Presse": To poročilo, ki naj v kratkem poda slavo jrojega vrlega polka in pehotne divizije, h kater, spada, pišem v trsju globokega jarka, varen pred pekočimi žarki sremskega solnca. Od juga in zapada doni topovsko grmenje, krog in krog ob horicontu gore vasi; davno že ne pazimo več na take prizore. Polk leži z divizijo na preži. Mračno L resno je razpoloženje vrlega moštva in častnikov. Mars i kak tovariš je padel predvčeranjim, izkrvavel je ali je bil ranjen na polju časti Toda žrtve niso bile zaman, polk je rešil ta dan in najizdatnejše pripomogel k zmagi. Dva dni taborimo v bogati sremski va*i, ki je osamela kakor vse tukajšnje vasi. O sovražniku nobene sledi. Na savskem bregu straži hrvaški honved. Polk se bo t odpočil od srbskih bojev.Tega mnenja je pač tudi divizijsko poveljstvo, kajti za v nedeljo, ob 8. uri zjutraj, je na čast v Srbiji padlim odrejena slavnostna sv. maša. Ob 9. uri je prišlo povelje za odhod na sever proti Rumi. Polk je alarmiran in se zbira na alarmnem prostoru. Nenadoma, o 10. uri dopoldne, sta prišU dva honveda, ki sta vodila dva ranjenca. Brez sape sta naznanila, da so proti 2. uri ponoči 6 km od nas veliki srbski oddelki z artiljerijo in strojnimi puškami prekoračili Savo. Poljske straže so bile zmagane, glavna straža, ko je porabila vse streljivo, večinoma ubita ali vjeta. Ranjenca sta najbolje pričala, da je bilo to čudno naznanilo resnično. Polkovno poveljstvo se je nato kratko odločilo, da spravi polk z zapadne fronte v bojno formacijo s fronto proti jugozapadu in napade čez Savo prišle Srbe. Odposlane so bile poizvedovalne in bojne patrulje. Mi pa smo ležali medtem v napetem pričakovanju pred fronto na prostoru kakih 4 km. Kajti treba je bilo zavarovati velik prostor, ker nismo poznali sovražnikovih moči, ne smemo biti nadkriljeni in ker končno upamo na pomoč drugih čet naše divizije, ki so bfle tak' »j obveščene. Ob 11. uri se je začelo prodiranje čez širno ravnino, ki je mestoma posajena z visoko koruzo, v kateri se skrijeta konj in jetdec. Skakljajoči beti oblački irapnelov nam dokazujejo, da nas je srbska artiljerija že vzela na piko. Oblački postajajo številnejši, raz počne točke nižje in že padajo tudi številne granate s strašnim bučanjem z ono stranskega savskega brega v naše bojne vrste in prednje. Toda naša pehota nevzdržno prodira, kljub fjuremu boju iz pušk, ki se začenja sedaj. Srbi, ki so bili ob cesti zelo dobro zakopani, so nas oLsipali z ognjem iz pušk, ki pa je šel večinoma previsoko in je gospodaril v naših rezervah. Toda naš polk je prod ral naprej in naprej, kljub temu, da so včasih na popolnoma gladkem ozemlju kar cele vrste pokošene ki,ub temu, da pada mnogo častnikov. Ob-vtzovališča se polnijo, številni ranjenci se vs?pajo naz; J na svoja pomožna mesta, ki delujejo deloma v sovražnem ognju. Od tam prepeljavajo r ■jence na rekviriranih vozeh v Šolsko poslopje tega kraja, ki so je medtem preuredili, in v mnoge hiše. Kljub velikim izgubam in kljub temu, da je mogla naša havbična divizija, ki je bila postavljena za neki« senikom na južnem koncu kraja, le malo učinkovati na sovražno artiljerijo, ki je bila kakor vselej, zakopana ; in popolnoma nevidna, se je polk približal sovražniku na 300 korakov. Čudeži nesamo-pridnosti in hrabrosti so se izvrševali v dežju krogelj. Neki častmk, četudi ranjen in kljub veliki izgubi krvi, je ostal še celo uro v bojni vrsti, šel potem uro daleč v kraj, zbral živali Lj vozove za prenos municije in jih osebno vodil v bojno vrsto. Neki častniški sluga je šel nekaj korakov za lastno bojno vrsto v sovražni ogenj, si naložil na ramo nekega podčastnika, ki je bil v nogo ranjen, in ga nesel do prve sanitetne patrulje. Neki ordonanc, poslan naprej v svrho orientacije, je šel velikokrat pred bojno vrsto, zadel na sovražnika, ustrelil štiri Srbe in se potem zopet vrnil z naznanilom in prošnjo, da sme z nekaj ljudmi zopet v ospredje. Takih junaštev bi se še lahko mnogo naštelo, kajti skoro vsak, ki v takem ognju vstraja, je junak. Polk se je branil pred trikratno premočjo pehote in artiljerije, t. j. pred premočjo cele pehotne divizije do 6. zvečer. Pri tem se mu je posrečilo, da se je z levim krilom, podpiranim od poldruge kompanije hrvaškega honveda, zaokrenil na znotraj do savskega brega in držal sovražnika obkoljenega kljub njegovi premoči. Šele proti 6 zvečer je prišel bratski polk in se obrnil proti levemu krilu sovražnika. O mraku se je vrgla brigada v desnem krilu z deli nekega pehotnega bataljona z nasajenim bajonetom naprej in ostanek sovražnikov, ki so bili še obkoljeni, je prosil za milost. Le malo strelov je padlo. Potem smo videli, kako naše krogi je razstreljavajo srbski improvizirani most in kako se je pogreznilo v Savo veliko število Srbov in več topov. Približno 4700 vjetnikov, 8 strojnih pušk in 4 topovi je bilo v naših rokah; številni srbski ranjenci in mrtveci so pokrivali bojno polje. Toda tudi naš polk je prelil velike srčne krvi. Pogled na polje, kjer so ležali mnogi naši tovariši in prijatelji, je vplival pretresljivo, in naše oko, vajeno grozot, se je često ovlažilo. Naj bo vsem, ki so se borili in trpeli za čast in slavo domovine in krvavel za čast polka, zemljica lahka 1 Domače vesti. Zahvala generala Hdtzendorfa. Napro-Šeni smo, naj priobčimo nastopno zahvalo: Ker ob sedanjih razmerah moremo le počasi odgovarjati na došle mi dokaze sočutja povodom junaške smrti neizmerno ljubljenega mi sina Herberta, prosim vse tiste plemenite ljudi, ki so se me spomnili v moji neizmerni boli, naj za sedaj tem potom vsprejmejo mojo najglobjo zahvalo. Posebno prosim za to tudi tiste, ki so se me, ne da bi se imenovali, spomnili v moji nesreči. F. Conrad baron pL Hotzendorf, c. kr. general inf. in načelnik generalnega Štaba. Češki mecen. V Čehih je doma pravo rodoljubje — rodoij >bje dejanj. O tem pričajo testamenti. Morda med nobenim slovanskim narodom nI toliko imovitnikov, ki se na smrtni postelji spominjajo svojega naroda. — Te dni umrli praški odvetnik dr. Karei Adamek je zapustil vse svoje premoženje v dobrodelne, znanstvene in narodne namene. 2> 0.000 K je zapustil akademiji za znanost, 10.000 K Ustredni Matici Školski, 20000 K občini Ledeč za mestni bolnišnični sklad, konvetu usmiljenih bratov 6000 K, Svatoboru 5000 K, kolegiju Hlavku 10.000 K, ubožcem v Piagi in LedeČu pa 1000 K, za poseben dr. Karel Adamekov fond je pa določil 20.000 K. Prepoznanje žrtev katastrofe „Barona Gautscha". Od vseh nesrečnih žrtev katastrofe Lloydovega parnika „Barona Gautscha-jih je bilo dosedai najdenih 63, od katerih se jih je piepoznalo 43. Ostalih 20, za katere se ne ve, kdo in čegavi so bili, so samo ženske in otroci obeh spolov. — Obleke in drugi predmeti, ki so jih našli na truplih nesrečnih neprepoznanih žrtev, se nahajajo v sodni pohrani. Ker so mnogi potniki, ki so se rešili, zapustili Pulo, ne da bi bili prej zaslišani, in ker bi moglo biti njih zaslišanje največje važnosti za potek preiskave v s^rho identifikacije še neprepoznanih žrtev, so vsi ti potniki vabljeni, naj nemudoma naznanijo okrajnemu sodišču v Puli svoje bivališče. — Temu sodišču se smejo naslovljati tudi vprašanja za informacije o Še ne prepoznanih utopljencih. Slučaji driske. Snočnja „Triester Ze it uri g" poroča, da se je pojavilo več slučajev driske med ranjenci in bolniki, došlimi z bojišča. Z ozirom na dejstvo, da mnogo ranjencev in bolnikov prihaja v Trst z navadnimi vlaki in da gredo potem ti ranjenci in bolniki na svoje domove, se opozarja občinstvo, da treba strogo paziti na to, če se pri istih < ranjencih in bolnikih) pojavi driska. Če bi se pojavila driska, ali če bi nastal le sum, da se je pojavila, nastopa zakonita dolžnost prijaviti dotični slučaj zdravstveni oblasti, ker je driska nalezljiva bolezen. Slovenska duhovščina, pozor! Mariborska .Straža* priobčuje: Nemški časopis ,Bo-nifazius Korresp ondenz", Id ga izdaja prof. Avgust Galen, O. S. B., je prinesel v številki z dne i. septembra tako nesramen napad iz peresa vseučiliščnega prof. dr. Janeza Ude iz Gradca, da kaj ta kega o naši duhovščini do sedaj naši najhujši verski in narodni nasprotniki niso trdili. Najgrše v dotičnem danku je to, da dr. Ude izraža o slovenskih duhovnikih najgrša očitanja (vejeizdajo, fanatično mišljenje, zmedene nazore o narodnem vprašanju, simpatijo z morilci itd.), ne da bi navedel kakih dok«zov. Spodnještajerska duhovščina je že storila potrebne korake, si najela pravnega zastopnika, Id bo tožil list, njenega izdajatelja, urednika in dr. Udeja. Potrebno je, da tudi po vseh drugih škof jah slovenska duhovščina stori slične korake. Nastop jeseni. Točnejše nego železniški vlak je letos prišla jesen. Predvčerajšnjim, v nedeljo, dne 20. t. m. smo imeli še lepo in precej toplo vreme; še v soboto, dne 19. t m. je kazal toplomer 27 stopinj C. V nedeljo ponoči pa, to je ob prehodu iz dne 20. t m. v dan 21. septembra, je začel najprej liti dež, a ko je okolu poIŠtirih zjutraj nehalo deževati, je zapihala močna burja, ki je pihala do preko preko 10. ure dopoldne in je dosegla brzino 70 kilometrov na uro. Obenem je padla temperatura: toplomer je kazal le -f- 9 stopinj C. V resnici je človeka zeblo in prikazali so se po ulicah površniki, d očim so doma gospodinje jemale iz omar koce in druge težje odeje ter jih zračile. V zastavljalnici je bilo polno ljudi, ki so prišli rešit, eni površnike, drugi zimske odeje itd. — Ta nagla izprememba vremena je napra-mnogo Škode kmetom, posebno pa vinogradnikom. & Ud ML Nadalje so darovali: Mosettich Josip K 5, Orožniški častniki na Primorskem in v Trstu K 1C 0, Fran Pechiar K 5, c. kr. major Edvard Fenz, Barkovlje K 2, Fenz Jurij K 2, Aelfiderij Gioachini, Sv. Sobota K 5, Viktor pl. Neyman K 2, Humbert pl. Calć K 5, Fr. Giorini K 20, Matej Košić K 10, družina Vecchiet K 3, Anton Usai, Prošek K 1, Grrg ch Josip K 2, Erminia pl. Horty K 5, Ubandi Alojzija K 20, Josip Fretjoh, Sv. Križ K 2, Župni urad na Prošeku K 6 40, Škofijski ordinarijat Poreč-Pula za župni urad v Montrilju K 103*50, Sv. Martin pri Labinju K 28, Fran Sussel K 2, potom „Pic-colatt K 310, Neimenovan K 10, Od prodaje rove obleke K 10, Krištof Buchacher K 10, Josipina Salomon (loška mlekarna) K 5, Katarina Pischler K 1, Srebernich Lovrenc K 5. V blagu so darovali: N. N., Bianca Zac-caria, Edmea Toschig, Olga Hobisch, An-derlich Lina, David Lapajowker, A. W. Per-kou, Covacevic pl. Viias, Hema. Nekatere učenke ljudske šole v Labinju, Župni in dekanski urad v Motovunu, Valeriia Fortunaro. ulica Stadicn 23 se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. — Prodaja se žganje vseh vrst postrežba točna. — Cene zmerne. [gfcJLoflo grrzir.______ ______ oj m T uilca Ecl/Gdcre 49 z TRGOVIMA USNJA : v ch vrst, Crnih in barva. • h ter nad platov z izde-io\alnico zgornjih čev jev. Velika - izbera potr«-bš<"-in za čevljarje in sedlarje. Specijaliteta: pođpet-I ! ! nik „PALMA41 I ! ! Trst, ul. Barriera vecchia 8 ima veliko zalogo mrtvsi&Ih predmetov Vfriri ** Porctluc 'n biserov, vezanih z * v«*'« medeno tico, Iz ametaih cvetic s trakovi In napisi. Slike na porcelanastih plo-ttak za grobne spomenike. Najniži« konkurenčne cen«. 0 m m Specijalist za il«6w bolezni Dr. Alfred Serko Ordinira od 2-4 pop. V. G. OaUiaa 1 (W«m OdMobI 9> IHHHBH^HHHHHHBBHHB^BnMrr-« -jmsa&am Francesco Buda, zlatar Trat, ul-oft Scaifnata it. 1. Prodaja srebrnih in lovianatih ar. od 4 kron dalje, nh; ni, prstani, vt rižice i/ ■meri k v nskega donb>6 zlata if ključno po priložnostnih cenah. Prodaja, ku _ roje in menjuje z'sto srebro in dragoc j Lvrdfca BUDA mrre prodajati po neverjetno nizfcit cenah, ker ne izdaja ve ikanazih svot za mksurijoznc prostore, razsvetljavo itd. itd., k-r mora končno v?t plačevati ^a.iimlfc UM PLOMBIRANJE" ZOBOV, IZDIRANJE ZOi@y : BREZ BOLEŽtm : Dr. J.ČERMta B.TiiSCKES ZOBOZDRAV- JRAfS* KONC. ZOBKft NIK J Uj J TEHNIK ULICA CA3ERMA, 13 IL ^ad. J® n Dobroznana mirodilnica :: ** I Iv. CamaisSi I H S«. Ivan - Trst - blizu Mar. doma ~ 3 izbor barv Zaloga za Trst in okolico redilnega kc in odrasle SLAĐIH ter fosfsrnep apna in 'tčittgi praška za Živili. * Tel«f?n 81 ItiiPII llflRii! HlHill ZDRAVNIK 10 Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni za bole/ni na dihalih (k;ikor : grlo in nos) Q! ordinuje na svojem stanovanju Ol v Trstu, Corso štev 12, TeJcf. 177 IV od 11»/, do 17, in od 4»/, do 5V, pop. _153 Dr. H09VATH CORSO štv. 17 specijalist za kožne in spolne bolezni ter nervozne in nemoč a. i" sklepne bolečine. ElOZne Ordinira od 11-1 in od 5 6; za gospe tudi od 4-5 popold. Velikašku zalogu poMitva In tapecarij Paolo Oastwirth ulito Stadion iL 6 Uilla sleflalKča Fenlce) najbolj ogoftn tir za nakuiiosanle bodisi slede cen kakor tudi kakovosti Kolosalni mi. - Telet 22-85 caT^j , Trsilj mlce). I i i Novo pogrebno podjetje Trst (wofl Mana Gokfonl) - CORSO 47 - (Telefon it- 14-02) Prireja pogrebe najrazličnejših razredov, od najenostavnejših z enim konjem do najluksurljoznejšlh in pompoznih s šestero konji, j Prodaja najrazličnejših mrtvaških predmetov. Velika zalog? voščenih : sveč lastnega izdelka. Najsolldnejša in točna postrežba. Najnoveiia In moderna pogrebna oprava., Nočna nar čila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul Te-a št. 31 tel. 1402. CENE ZMERNE. CENE ZMERNE 'Zastopstvo s prodsgo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Općine 6t 15K); T. VITEZ v Nabreiini (trg pri cerkvi;; A. JAMŠEK, pri Orehu iloo sredstvo, U m uporabna m —|nil>om proti aifa^. anemiji, imp tenc*. komo boli, lahias, vneti« ilea. poKoim madeiem, izgabi nam, polncijam. Bi eraaatoroji, storili teti, nevmsten^i, raskrojevaleč nnaove kiseline itd. — Steklenic« Jombina Ca^ile K 3 50. J—----CiSTT/B zdravi beli tok, akntne in kronične katajje, vagiaHi«, nre- _______ i Tne^e in izped matern ce itd Steklenica vbrizgane« Cn.si!e K 3 50 fali vetjih pojasnil, takovi i itd., naj naslovi do^u na lekarno TV D, za Trst. ki poda odgovor * obratno poftto zastonj In z vso rezervo. Priznani li izdelki CA8ILE ee prodajno v veeh akred tiranih lekarnah. Zal ga v Trsta Lekana Uovd. V. dell'oralogio 1. Prfetna zdravila Caaile noe^jo lastnoročni podpis N Caalle I Specijalist siftitstilnc m kožne bolezni ♦ Ima svoj aenbulstcrli % ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. % Polazio Diana) ^ Za. cerkvijo Sv. Acto a novega 4 Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop ženske od 5 do 6 popoldne ProdoiHlflicfl ur in dnsocezsosti G. BUCHER Trst mstT^ Corso ft. 35. Begati izber zlatanine, srebrnine, dragoce-noMi in žepnih ur Kupoje in menja staro zLmlo in tudi srebro z noviszi predmeti. --Sprejema narotbe in pofrav^ja vsakovrstne erebrnine, zlatanine. kakor tndi i«prve ure. Zal09a obuvam in delavnica lastna I jm mm----— kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico ! M« JDOSOl nlkeliranje, posrebrnenje, bakranie i. t. d. i. t. d ; Trat. Via «a«UM Donizetii št. 5 - Telefon št. 126, Rom. IV- • Poprav lj t pr prave za točenje piva motorje na gas .n benzin, sesaljke, stroje,, moto- • cikle, bicilde in izvrteje dmga dela, ki «padgo v strok» .«h.nikov, tr=p ave za električno L razsvetljavo, elekt ične motoije in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in v>ako delo a j el»'ktrotehn-čno. - Zaloga lamlc, stekel ra gas in elektrike in dragih vsakovrstnih predmetov. ^ | A. VISENTINI TAST« r~ Car-diKCi lievUka 27. PodruinUs : ulica Riguftti It. 31 („Al Buon Operalo") u Velika zaloga moikih in Seoskih Čevljev. Popravila tofno >a solidno. Zmerne cene«