Morie. morje ~ kaj vse živi v tgm svetu Uštna! - ucenci e.a razreaa spozna-vajo ribe in rlbice, pisane školjke, polže in alga. V biološkem kabinetu je zanimiva zbirka teh prebivaicev morskih širjav. Dopotnjujejo jo še diafilmi, slike in tudi barvni 8 mm film. - Spoznavati naravo, /o vzljubiti in spoštovati dobrine, ki nam jih daje, je cilj sodobne Šole. Spodbuda za to je tudi naravoslovni krotek. Učenci v tem krožku raziskujejo onesnaženost zraka in vire zanj na Črnučah ter se tako priključujejo k splošni akciji za varstvo okolja.
Naj se odločim za tehnični poklic? - Za navajanje mladih v tehnično mišljenje sta pripravljeni dve dobro opremtjeni deiavnici. Praktično delo, povezano /e s pndobf/anim ^nanjem pri drugth predmetih, učenca ne naredi Že tehnika ali obrtnika. Pač pa je temelj. na katerem učenec gradi konstruk-tivno tehnično mišljenje. Pri praktičnem pouku izrazi svojo nagnjenost do dofočene vrste deta. kar učitelj opazi, ga vodi po tej poti in ga poklicno usmerja. Ob temje šola nsposr&dno povezana s tozdi na njenem območju. s poučnimi ekskurzijami, pa tudi s proizvodnimi organizactjami v drugih krajih.
Uh, kako zapletena je ta fizikal - In koliko naprav in napravic je zanjo potrebnih. Teh pa v kabinatu ne man/ka - za področje kaforike, svetlobe, elektrike, mehanike in Še za marsikaj. Pri akupinskem delu pod vodstvom mentorja učenci z damonstracijskimi preizkusi sami pridejo do določenih dognanj in sa zakonitosti v fiziki naučtjo uporabljati tudi v praksi. Na sliki: Učend 7. razreda preizkušajo prenašanje tlaka v tekočinah, da bi ga phmerjali s tlakom v trdnih tetesih, ki se prenaša nekotiko drvgače. Drugo ieto, ko bodo osmošolci, pa bodo spoznati zakonitosti, ki jih je odkrii naš veliki znanstvenik Nikola Tesla.
8/ZBOflOBČANOV
Ko so leta 1847 izšle za slo-vensko književnost znamenite »Poezije dr. Franceta PreSerna« so v majhni vasici Črnuče zaz-namovali skromen začetek nje-nega šolslva. Tega leta je vas dobila prvo šoto v obliki temne, vlažne učiinice ob potoku. Šola je bila v tJstih Časih večkrat za-prta zaradi kuge, epidemij griže in drugih nadlog, dokier je ni leta 1695 porušil potres. Učllni-co so za silo popravili, a leta 1911 zgraditi novo Šolo, ki so \o proglastli za dvorazrednico.
Po prvi svetovni vojni je nova državna tvorba kraljevina Jugo-slavija za potrebe Šolstva na cr-nučah bore malo stortla. Šolo so leta 1927 preimenovali v tro-razrednico in se Šele deset let pozneje spomnili, da je učen-cem potrebno novo poslopje, ki so ga zgradtli leta 1938 ter šolo razširili v šestrazrednico. Med drugo svetovno vojno so šolo zasedli Nemci in begunci.
Šele po osvoboditvj se je šol-stvu na črnučah odprla pot pra-vega razvpja. Osnovna Šola je

IZ TEMINE  V
SVETLOBO
L
postopoma prehaiala v niijo gi-mnazijo in ob reformi leta 1956 dobiia status osemletke, ki jo je obiskovalo 226 učencev. Leta 1961 pa je bi! dograjen prizidek in vanio je biJo vkijučenih Že 412 učencev.
Doslej največja pridobitev pa je nova, sodobna šola narodne-ga heroja Maksa Pečarja, zgra-jena s samophspevkom obča-nov. Zrasla je na 5479 kvadrat-nih metrjh. Ima 16 kabinetnih učilnic, dve tehnični delavnici, telovadnice, trim kabinet, knjiž-nico, 9 didaktičnih kabinetov za skupinsko delo učiteljev in zob-no  ambulanto  ter  zaklonišča.
Prvi učni uspeh
V novl 5olf narodnega heroja Maksa Pečarja se je začel pouk 4. septembra 1978. Trf meaece zatem je bila prva ocenjavalna konferen-ca. Učni uspeh razredov, od najnii-Jega pa do najvišjega, je 96,23% all za 3,75% vtšjl kot v istem obdobju solskega leta 1977/78. Učnj uspeh učencev vlijjh razretiov je po ugo-tovltvah prve ocenjevalne konfe-rence 93,67% all za 8.15% vi&JI kot v Jstem obdobju m/nulega šolske-ga leta (lani je Izdelalo iolo le 85,82% učencev).
Nobenega dvoma n(, da so k tem učnlm uspehom prlpomogll pogoji, v katerlh sl nabirajo znanje učencl viijlh razredov. Svetll in zračnl pro-storl, učllnice opremljene s sodob-no tehnologljo In Se marslkaj dru-gega so vsekakor spodbuda za učenje.
Knjižnica je kulturno središče sodobne osnovna šole. Domiselnoye urejena sredi med 16 učilnicami. V njej je okrog 8500 šolskih in poljudnih knjig. UČenci najcaje segajo po zbirkah Sin/ega galeba in Odiseju, rači imajo Antona Ingoliča in Leopolda Suhadotčana, pa Julesa Verna in seveda nepogrešljivega Karla Maya. Od poljudnoznanstvenih jih najbolj zanimajo knjige o Živaiih. Ker bi s/ vsak rad pridobif bralno značko, so tudi knjige iz tega programa v stalnem obtoku. Radi se učijo v čitatnici. saj sojimpri roki slovarji, leksikoni in enciklopedije. K znanju zgodovine paiim pomaga stalna razstava fotografij, ki prikazuje r&volucionami razvoj CrnuČ od leta 1933 in delež njihovega kraja v NOB.
Za učence najboljprivlačen prostor- telovadnica. športni učitelj v njej skrbi za zdravo telesno rast mladega rodu.
Glave ne o.- rr:ogte srkatf znanja, če bi biii žeiodčki prazni. - Zanje skrbi I kuhinja, opremijena s najsodobnejšo gospodinjsko tehniko za phpravo 1000 obrokov (upoštevana je že druga faza gradnje šole). Vkuhinji pripra-vijo vsak dan 900 obrokov. Iz nje vozijo vsak dan tudi kosita za učence razrednega pouka na staro šoio, kjer jim pripravijo le zajtrk in mattco. - V vetiki jedilnici z 216 mesti def/jo hrana /rs ssmopostrežni način. Učenct s/ « hitro sami postrežejo, prazne pladnje pa večkrat pozabijo odnesti.              m
Besedilo; EDA KOMAVLI S!ike: TADEJ BRATOK