^LflSILCr^ SlOVm^KKR DLLflVSlVFF Dve smrti. (Žalostna povestica brez konca.) I. »Kdaj?« »Danes okoli poldne. Ali še nisi ničesar čul o tern? Vsa vas že ve, in ljudje se vse križem pogovarjajo o Markovi smrti.« »Vraga, pa nisem ničesar slišal. Bogve, kaj ga je privedlo do tega. Čudno.« »Različno ugibajo. Nekateri pravijo, da se mu je zmešalo, drugi pa trdijo, da vere ni nič imel in da mu je bilo življenje le šala.« »Tomaž, tako ti rečem, da gorje takemu, ki rpide ob vero. Hudo je človeku, čc mora svoj živ dan trpeti, a vera je, ki mu lajša muke in poslaja grenkosti življenja.« »Tako je, Matevž. Človek, ki izgubi iz srca zadnje iskrice vere, pokopan je za ta in za oni svet. Zanj je življenje igrača, s katero se igra kot morje z valovi.« Tako sta se razgovarjala Tomaž in Matevž v tovarni in nosila debele kosove železja v peč. Stal sem pri strani in čul samo zadnji del njunega pogovora. To me je napotilo, da sem pristopil k njima in ju vprašal op predmetu taz-govarjanja. »Tudi ti še nisi slišal o Marku, ki se je izročil savskim valovom?« me nagovori Tomaž. »Ne, ničesar mi ni znanega o tem — kako — kdaj?« ga vprašam poln radovednosti. »Čakaj, koj ti pojasnim.« Tomaž je vrgel železne kosove v peč, ozrl se je okrog sebe in namignil Matevžu, naj hitro nosi. Stopila sva malo v stran in Tomaž mi je pričel pripovedovati o Markovi smrti z vidno ginjenostjo. »Tam doli za Javornikom ob mostu dobravske ceste je skočil danes opoldne Marko v Savo.« »Ni mogoče! Pa ne tisti Marko, ki je bii lansko leto še na občnem zboru našega strokovnega društva. Iz Kamnegorice je bil doma.« »Da, praV tisti! Kdo bi mislil, kajne, da se človek v letu dni tako zelo izpremeni. No, povedal ti bom nakratko, ker ti je povečini že z‘n:ano. Gotovo se spominjaš, da je izstopil Marko iz našega društva in se vpisal med rdeč-karje. Prašal sem ga pri izstopu po vzroku in mi je odvrnil: Vaše društvo je preveč farško, jaz pa hočem prostosti. In odšel je Marko in ni ,več izpregovoril besede z menoj. Pri rdečkar-jih se je privadil pijančevanju in pohajkovanju. Doma je imel dobro ženo s tremi otroci, on pa je pohajal okoli z ničvrednimi faloti in lazil za •smrdljivimi babami. Gostilna je postala njegova želja in strast je razjedala njegovo notranjost. V poznih večerih je prihajal domov. Zaloputal je z vratmi, preklinjal dan svojega rojstva in pretepal jokajočo ženo. In v takih žalostnih nočeh so se prebudili njegovi otroci, prebudil se je Vinko, Zdravko in mala Malka, in vsi trije so zaplakali. Marko pa se je raztogotil, kričal je nad otroci, klel ženo, tolkel s stolom ob mizo. Gospodar mu je predvčerajšnjim odpovedal stanovanje, češ, da ne more imeti pod svojo streho človeka, ki razbija ponoči v njegovi hiši. Včeraj je bil Marko še na delu. Zamišljen je stal poleg visokega kotla tamle v ozadju. Opazoval sem ga in zdelo se mi je, da ga more hude misli. Tale Matevž mi je potlej povedal, Štev. 46. ^ ^ V LJUBLJANI, dnč 16. oktobra 1908. ® ® ® Leto III. ■ - -o „S. K. S. Z.“ prične z rednimi tedenskimi predavanji prihodnji torek. Prvi predava S. K. S. Z. predsednik dr. Janez Ev. Krek o trustih in kartelih. So-mišljeuice in somišljeniki vabimo, naj pridno obiskujejo predavanja S. K. S. Z. Predava se v dvorani S. K. S. Z., Ljubljana, »Union«. Pričetek predavanjem ob pol 8. uri zvečer. Agitirajte za obilno udelež.bo pri predavanjih S. K. S. Z. Bojkot. Poleg štrajka ima delavec za svoje bojno orožje tudi bojkot. Pravzaprav imata mnogo podobnega. Pri štrajku ustavi delo z namenom, da si pribori boljše razmere. Štrajk se torej tiče le delavcev enega podjetja. Bojkot pa gre dalje. Kolikor daleč seže delavska zveza, povsod se proglasi, da v bojkotirano podjetje nihče ne gre delat. Potemtakem zahteva od delavske vzajemnosti mnogo več, nego štrajk. Ce je kje vsaj bolovica delavcev za štrajk, druge tako-rekoč prisili, ne more pa vplivati na zunanje, razven če je zveza res močna. Jasno je, da je pri naših razmerah, po so-cialnodemokraških šegah bojkot nemogoče iz- peljati. Manjka edinosti. Samo naše delavsko stališče, ki je na njem mogoče zvezati vse delavce brez razlike, more dati delavskim zvezam potrebno moč. Pa še nekaj! V naših krajih se fabriško delo šele razvija; zato je pri nas vse polno delavskih rekrutov, če smemo rabiti to ime. S kmetov prihajajo fantje, pa tudi dekleta v velika podjetja. Zanimivo je gledati, kako prično svoje trdo življenje v zagorskem, ah trboveljsko-hrastniškem rudokopu in odtain odhajajo na Gorenje Štajersko, odtam pa na Ogrsko in na Nemško. Zato je jr a za delavsko združevanje neobhodno potrebno, da je delavska organizacija v tesni zvezi s kmečko, zlasti mladinsko. Po ti poti moramo zagotoviti delavskim bojem lepše uspehe, moramo pa tudi doseči, da mtši rojaki, ki iščejo po velikih podjetjih kruha, ne padejo v roke neumnim socialno demokraškiin zabavljačem. Socialni detno-kratje so pri nas zavezniki liberalnih strank. Res časih udarijo tudi po liberalcih, toda pri vseh volitvah se najdejo čedni bratci na skupni poti. Kadar se gre za delavske zahteve, takrat jim pa liberalci plačajo to"'njihovo tlako s tem, da jih kruto napadajo in jim mečejo polena pod noge. Pokazalo se je to pri vseh štrajkih, tudi pri zadnjem v naši domovini. Posebno lep zgled pa imamo o^ štrajku pivovarniških delavcev na zapadnem Češkem. Letošnje počitnice so se tam delavci, po večini socialni demokratje, vzdignili in stopili v štrajk. Pivovarnarjem na pomoč so pa priskočili liberalni študentje, ki so bili toliko nesramni, da so šli delat v pivovarne, in so tako silno obteževali delavski boj. Pri imenovanem štrajku so delavci poizkusili tudi z drugim orožjem. Napovedali so bojkot pivu; sklenili so namreč, da ga nobene kaplje več ne popijejo. Tudi na Gorenjem Štajerskem, zlasti v Gradcu, so delavci podraženemu pivu odgovorili s takim bojkotom. Po pravici rečemo, da nas malokatera reč tako veseli, kakor ta odločnost. Gotovo ima tak bojkot velik pomen nasproti pivovarnarjem, ker jim pokaže, da se z delavsko organizacijo ni šaliti. Še bolj smo ga pa veseli, ker bodo pri njem delavci spoznali, da vpijanljive pijače ne samo niso potrebne, marveč da so draga in škodljiva razkošnost. Dokler ne pride med vse delavce in delavke prepričanje, da je lahko in mnogo prijetnejše življenje brez alkoholnih pijač, nego ž njimi, toliko časa sploh ne bo mogoče temeljito zboljšanje njihovih razmer. Kapitalizem jih ima v mnogih ozirih ravno s pijačo v svoji ujzdi. Pijači udani delavec se ne briga ne za lastno izobrazbo, ne za svoj stan. S Štajerskega smo čuli in brali, da so se celo delavci, kateri delajo pri ognju, odpovedali pivu. Velikrat imamo priliko od steklarjev ali delavcev v železarnah slišati, da se tam brez alkoholne pijače s samo vodo ne da izhajati. Bojkot, ki govorimo o njem, je štajerske delavce pripravil do tega, da so poizkusili z vodo, ki so se odpovedali pivu. Izprva, toda samo nekaj dni, je šlo res težko, a kmalu so se privadili in danes je mnogo takih, kateri so nforali pri svojem vročem delu prej imeti precejšnjo mero piva na dan, odkrito priznava, da z vodo ložje delajo, nego so prej s pivom. Tudi pri takem bojkotu je pa jasno, da sami delavci ne morajo zmagati, treba je, da jim pomagajo drugj stanovi. To pa ni mogoče, če se delavci postavijo v nasprotje z vsem drugim, pri nas zlasti s kmečkim ljudstvom. Že danes je nujna potreba, da ve fjudstvo napove odločen bojkot pijanstvu. V prvi vrsti naj v ta boj stopi slovenski delavec in delavka! Konec stavke v Vevčah in na Sorškem polju. Dne 18. julija so vstavili v popirnih tovarnah v Goričanih in Medvodah delo. Vzrok temu so bila gluha ušesa ravnateljstva in osrednjega vodstva tovarn na Dunaju, napram prošnjam in zahtevam delavstva po izboljšanju. Tri tedne potem se je ustavilo delo v Vev-čih. Ondotno delavstvo je pokazalo edinost s tovariši na Sorškem polju. --------- p Izhaja vsak petek, -v UredniStvo in upravniStvo v Kopitarjevih ulicah ~ Stev. 2. ~ Maročnina znaSa: celoletna . . K 31— poluletna . . „ V50 četrtletna . , „ 0‘75 Posam. Stev. „ 0‘t0 Osrednje vodstvo je izjavilo, da morajo delavci brezpogojno v delo in da osobito o izboljšanju plač ne more biti nobenega govora. Tako je stala cela zadeva do 17. septembra. Ta dan pa je prišel v Vevče nadravnatelj Tittel, ki je v imenu vodstva vodil pogajanja med delavci in tovarno. Pogajanja so imela uspeh. Sklenilo se je podpisati pogodbo in iti na delo. Toda osrednje vodstvo se je skesalo, ni hotelo podpisati sklenjene pogodbe, zato se je stavkalo dalje. Dne 28. septembra pa je prišel z Dunaja centralni ravnatelj Kenedi in je pričel zopet s pogajanji. Dva razgovora sta se vršila v Vevčili, drugi pa pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Razgovor je trajal v navzočnosti g. deželnega predsednika barona Schvvarza, dvornega svetnika grofa Korinskega, okrajnega glavarja Chrona, župnika iz D. M. v Polju Miilerja ter županov Dimnika in Tršana. V imenu tovarne je bil navzoč ravnatelj Kenedi in dr. Walen-tschag, v imenu delavstva pa delavski odbor in dr. Šušteršič ter poslanec Gostinčar. Posvetovanje je trajalo do četrte ure zjutraj, sprejel se je predlog, da se glede odločno spornih točk, prepusti konečna razsodba deželnemu predsedniku, ki je ta posel prevzel. Podpisal se je zapisnik o izjavi, da se obe stranki podvržeta brezpogojno razsodbi g. deželnega predsednika in da se dne 2. oktobra prične v vseh tovarnah delo. Razsodba se izda v ponedeljek, dne 5. oktobra. Delavci so šli v petek na delo in v ponedeljek se je izdalo razsodbo deželnega predsednika, s katerim se je ugodilo vsaj deloma veliki .večini zahtev. Delavstvo sme biti z uspehom stavke zadovoljno. Doseglo se je, kar je v danih razmerah mogoče. Osobito zadovoljno in ponosno pa sme biti s svojo neomajano edinostjo in vztrajnostjo, ki se je v tej stavki tako lepo pokazala. Brezdvojbe poglavitni uspeh stavke je, da se je pokazala neizlomljiva moč in disciplina kršč. soc. organizacije popirnega delavstva. V Gratvveinu so zlomili organizacijo socialnih demokratov, pri nas se jim ob zavednosti delavstva ni posrečilo zlomiti kršč. soc. organizacije, kljub vsem le možnim poskusom. K tem je pripomogla posebno požrtvovalnost M. Moškerca, Ivana Nep. Gostinčarja, Fr. Čebula iz Jesenic, Fran Zillerja, dalje g. župnika v Preski ter županov Dimnika pri D. M. v Polju in Tršana v Šmartnem pod Šmarno goro, ki sta veliko pripomogla za časa stavke. Državni poslanec g. dr. Šušteršič si je pridobil ob času pogajanj s svojim' možatim in nevpogljivim nastopom veliko zaslugo za delavstvo. * Vsekako pa moramo biti hvaležni tudi gospodu deželnemu predsedniku, ki je prevzel razsodilo spornih točk in s tem prepomogel delavstvu k častni prireditvi v delo. Stavka je končana, delavstvo je 'šlo na delo v znamenju zmagovalca, do česar mu je .pripomogla dobra organizacija. Delavci, posnemajte popirne delavce in se organizujte v kršč. soc. društvih! Rudar. Idrija, Z ozirom na vedno večje zanimanje pri bratovski skladnici c. kr. eraričnega rudnika v Idriji zavarovanih Članov, glede »pre-membe pravil, razpredelnic I a, I. b«, o visoko- da mu leži žena doma bolna vsled hudih udarcev, ki jih ji je zadal Marko s stolom. Po »šihtu« ,se je včeraj še izprehajal po ulicah s tovariši. Zvečer je zopet popival v pozno noč in danes ga ni bilo na delo. Opoldne sem slišal pri kosilu v Kosmačevi gostilni, da je skočil v Savo in da •ga dosej še niso dobili. Res, žalosten konec je jiapravil nesrečni Marko. In to napravi pri človeku slaba druščina. To je ljubil Marko in ravno ta mu je prinesla tako žalostno smrt.« »Žalostna res dovolj. Uboga žena, ki je jrnela takega moža,« sem dostavil Tomaževim besedam in razšla sva se. Stopil sem k svojemu delu in Tomaž k svojemu.« XXX To povestico mi je pravil mož, delavec, ki se je pogovarjal o Marku s Tomažem. Zapisal sem jo natanko tako, kot mi jo je pripovedoval oni delavec. Do pičice tako in vendar sem inne-pja, da še ni popolna. Manjka ji začetka in srede ter konca. Ce hočepi biti natančen, jo moram kolikor mogoče popolniti. (Konec prihodnjič.) sti pripoznanih preskrbnin, dalje »razpredelnica II., § 34« glede naloženih dolžnosti vplačil za člane, »razpredelnica III.«, preračunjeni količniki za vdove (§ 35) itd. navedene premembe pravic, ni izven soc. dem. zaupnikom nikakor-šna prememba objavljena, dovolite g. urednik prepustiti majhen kotiček članom strokovne zveze, ki so ob enem člani bratovske skladnice, da razvidijo, kakšne zastopnike so izvolili, da niti navedenih izprememb na razpolago članom ne prepuste. Razpredelnica I b. (Veljavna za čas od 1. prosinca 1902 naprej v provizijsko blagajno bratovske skladnice vspre-jete člane §§ 34. oziroma 35. pravil) 1III. IV. v. VI VII VIII. IX. Provizijski razred rv CD CD to to — ro couiouiomco o CL v ri i r 4>. CD CD tO - — — oouicmouioui CL o cn pr n zasl. 1 Letn.i B ro N cc o c “1 p 2 Zneski letnih provizij "O | v natur | < £ o < p •o p rx p p 3 o ■n 3 S n; ro — CL3# CDC^COtOtOtOtOtOlO 00 O Ud O O — 4*- -d O 4*. 00 CO o 00 CO -o cn cn p 3 h* 00 en w O UGd I OitkCO — UlO wO' 1 1 1 • ^ 1 cn 3* ro n 4Sw oc CD CO CD tO tO tO tO 0-9 0'td0^10'MO CnOOJOONJO-OiO CD o OWO"OOlO' , O^CO-UiOtOO1 cn -4 'O 1 to 0 4- 1 CO -d cn T to cn - 3“ 3 O •a* N< s ? < t p N t ro CDCDCDCDtOtOtOtOtO O O -t* -vO-N^IOO O O Id O U' GO O cn cn 00 o 00 4k cn c 1 . cn p 3 O-IO-Oj^O-OO 1 O Ot U' L) O CO U' GO 1 1 1 1 s 3* ro o o. 4K4*CDCOCOtdtdlOlO Ul idOO-NOCtUO ^jui O' ut 4* to o 4- cn o __ * 3 O “■ N< a 4-. CD CD rj tO tO tO ocnidOO^Svi wo moc-4* viouoo o 00 o 00 o § N? cn p a : N -1 ro OO^JNOlOOvO-C 1 omocno cjiocn 1 1 1 1 1 3* n Cn4*-4^4*CDGOtOtOtO 0>—*-4tNdQCG0Od~O id-dioo-mouio 00 o 4*. ro o 4* cn o o to Ts 3 O a;- n< OO 4- ~ ~d 4* O —1 CD 1 ouiouiocjicui 1 1 1 1 3* (Jt CH 4— 4-*- GO CD tO tO IO 4^00——3GJC04-0 05 >— -d 4* O -J CD O —1 00 CO o 00 o -d Ut to * cn p 3 -UiOOiOUiOUl 1 O O 00 O1 CJ1 4- CD *—*■ 1 1 • 1 to cn 3* o 0»° *“* 4* -d O Id2oOOO'4aCDmO o 4* to o 4* vo § CO ože- njer ŠSSIŠSSSI 1 1 3* Debelo tiskani zneski pripadajočih preskrbnin kažejo, v koliko se preskrbnina zviša, ako se član premakne v teku peterih službenih let v višji plačilni razred, ob enem tudi po preteku peterih službenih let v višji preskrbninski razred. Za dosego dobave označenih preskrbnin glede vplačevanja (razpredelnica 11), pojasni se v prihodnje. Dodatek VI. Na podlagi sklepov vršečega občnega zbora z dnč 24. sušca 1907 se sledeče premembe pravil odobre: I. § 21.: Mesto I. odstavka stopi sledeče v veljavo: V smislu § 5. pri preskrbninski blagajni zavarovani moški skladničarji so uvrščeni v devet razredov. Prvi razred obsega vse člane z letno preskrbnino 200 K, naslednji razredi obsegajo po razpredelnici I.a za člane z letno preskrbnino od 221 K 99 h do 743 K 40 h, po razpredelnici I.b člane z letno preskrbnino od 217 K 26 h do 772 K 30 h. 3., 4.t 5. odstavki: Pri porabi te razpredelnice itd. odpadejo. 6. odstavek naj se glasi: Pri uvrstitvi v višji preskrbninski razred itd., mesto razpredelnice I., razpredelnica I.a ali I.b normalna dnina merodajna, katero ima dotič-nik ob času uvrstitve. Zagorje ob Savi. Koncem meseca septembra se je vršilo nadzorovanje rudnika v Kotredežu in Kisovcu. Marsikaj se je prid delavca izboljšalo. Po vročih in mokrih krajih se je delovni čas skrajšal. Na zdravju škodljivih popolnoma ostavil. Zal pa, da samo za toliko časa, kar so bili ti gospodje tukaj. Kakor so enkrat odšli, ni bilo več skrajšanega delovnega časa. Na krajih pa, kjer se je prepovedalo delati, se dela naprej. In to se je že zdaj v tretje dogodilo. Ko je bil rudniški nadzornik tukaj, se je na vročih ali pa na mokrih krajih delalo namesto osem, samo 6 ur. Zaradi tega, 'kjer je delavčevo zdravje v nevarnosti. Vsakokrat pa, ko je odšel, zopet osem ur. Kaj nam pomagajo higijenični predpisi, nabiti v čakalnici? Ce ni nobeden kraj prevroč, nobeden dovolj moker za mučiti delavca. Ali se ne pravi vleči ga na natezalnico, dokler ne obnemore? Ko se bode zopet eden nezavesten zgrudil v šalit, potem bo pa mir. Povrhu tega je pa na takih delih plača, da bi tudi ravnateljevemu psu nezadostovala za hrano. Trbovlje. Preljubi rdečkarji! Nikar se ne šopirite v vašem neumnem »Napreju«, kakor bi samo vi vsegamogočni bili. Očitate nam namreč, da smo klerikalci in gverkovci, radovedni smo, kaj je bil to za en rdeči bacek, ki je tako neumne stvari spackal, da nam bi pri volitvi 27. m. m. grozdje prekislo bilo. Le kar zadovoljni bodite, da smo vam vašo zmago tako poceni pustili, sicer 1020 glasov ni častno, in ne premaga našo krščansko socialno stranko, vendar ker je nekoliko naših po vaši agitaciji premote-nih bilo, da so vam nekoliko glasov v vaso malho spravili: vsak zaveden krščanski socia-lec se sploh volitve udeležil ni, da se lahko kon-štatira, koliko je vaše rdeče garde, in samo na ta način ste vi lahko do zmage prišli. Videli bomo vašo zmožnost, kaj bodo novoizvoljeni voli vni možje res ukrenili, ker je toliko hvale, sicer bomo čez dve leti z vami obračunali. V soboto, 3. t. m., je bil v zahodnem okraju .polurni štrajk zavoljo streliva, delavci so se takoj pomirili, ker jim je obljubljeno bilo boljše razstrelivo. Tobačno delavstvo. Novo izdelovanje cigaret. V naši tvornici So začeli izdelovati cigarete zdaj na nov način. .Delavka namreč napravi zdaj sama cigareto, jnedtem ko po starem izdelujejo cigarete pup-jnaherca, špinarca in basarca. Zdaj so delavke še v dnini, ker se še uče, a ko se izuče, jih pre-meste v »gedinglon«. Naše uredništvo je takoj poizvedovalo, kako da je glede na izdelovanje cigaret po novem načinu po drugih tobačnih tvornicah, kjer že delajo cigarete na nov način. V Hainburgu so delavke, ki delajo cigarete jia nov način, zadovoljne, ko so se jih navadile .delati. Dela namreč vsaka zase in zasluži več, kakor je zaslužila prej. Učile so se delavke v dnevni plači 20 tednov, nakar so jih premestili v geding-plačo. Delati so morale v pouku počasi in jako natančno. Delajo cigarete seveda Šele nekaj miz in sicer »Egiptovske« 2 mizi, »Princesas« 3 mize, 2 delavki pa »Khedive«. Pri »Egiptovskih« zaslužijo delavke za 1000 komadov 2 I< 6 v, pri »Princesas« pa za 1000 komadov 1 K 60 vin. Kadar napravi delavka 1250 »Egiptovskih«, jo premeste v geding in sicer smejo začetkoma delati do 1300, pozneje pa do ,1400 komadov. Delavke, ki delajo »Princesas«, so premeščene v »geding«, ko napravijo 1600 komadov, delati smejo na to do 1700, pozneje bodo smele izdelati do 1800 cigaret. Kadar bodo vse delale na »geding«, se pomnoži tudi število prejemalk. Z Dunaja smo pa dobili glede na izdelovanje cigaret na nov način poročilo, da so se učile delavke delati v dnevni plači cigarete na ,nov način. Čez nekaj tednov so delavke, ki so se izučile, zopet premestili v »geding«. Delavk^ napravijo zdaj na nov način cigaret z ustnikom 2200 na dan ,ob sobotah pa 1600, cigaret brež ustnika pa 1800, ob sobotah pa 1200. Vsaka delavka dela za se. Zaslužijo na teden 22 K, kar znese nekaj več, kar so prej zaslužile. Končno se je uredilo na Dunaju delo in plače tako-R: Cigaret z ustnikom se napravi tedensko 12.600, na dan povprečno 2100, zaslužijo pa na teden 22 K 17 vin. Cigarete brez ustnika: Tedensko se jih Iia" pravi 10.200, na dan pride 2100 kosov. Zaslužijo pa 22. K 23 v na teden. V Novem Tišinu so hoteli prisiliti delavke, 121 par — Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba točna. Solidne cene. I Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini: Česnik & Milavec (pri Česniku) Špitalske ulice Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najbove|še blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. Ustanovljeno leta 1845. I ČJc/ni/ci 'V' ,yJ.mani/c o 2Vateri želijo rex/ilačno. Ivan Podlesnik ml. Ilillli WMIm« - - Stan trs flm. 10 mmrnmm Priporoča svojo trgovino s klobuki m čevlji '>/.