OKTOBER 1 P Remieij • 2 S Angeli varuhi 3 N Rožcnvcnska 4 P Frančišek AsiS. 5 T Placid 6 S Brunon 7 č češč. Rož. ven. 8 P Brigita + 9 S Ludovik, Bert. 10 N 21. pobink. 11 P Mater. B. Dev. 12 T Kolumbov dan 13 S Edvard 14 C Kalist 15 P Terezija ft. 16 S Gal., opat Amerikanski Slovenec PRyi SLOVENSKI LIST M AMERIKI žr^Hff; Za vero in narod, — ta pravim in resnico. — od boja d4 tmag*I GEASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA' V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S . CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE S ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four, Slovem on Organizational HXJ3TAKKJVI UN NAJBOLJ yjarjUBLiEH IL0V5HSI? 3LI8T 1 ZDRUŽENIH PRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 195. CHICAGO, ILL., PETEK, 8. OKTOBRA FRIDAY, OCTOBER 8, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Rooseveltov govor dal Ligi narodov pobudo, da je sklenila sklicanje mednarodne konference v pomoč Kitajski. — Brez Amerike ne bo Liga nič podvzela ter bo prepustila delo tistim državam, ki so podpisale pogodbo deveterih velesil. [ _,_ Ženeva, Švica. — Govor, ki ga je imel predsednik Roosevelt pretekli torek v Chicagi, je našel globok odmev širom celega sveta in velesile, zlasti Pa oklevajoča se Liga narodov, so dobile v predsednikovih besedah novo pobudo, da kaj store proti Japonski. Seveda pa so velesile pri tem skrajno previdne in njih navdušenje za pomoč Kitajski izhaja predvsem iz upanja, da bo pri tem prevzela Amerika vodilno mesto in se bo sama postavila v največjo nevarnost Liga narodov je isti dan sestavila resolucijo za sklicanje mednarodne konference v svrho poravnave konflikta na Daljnjem vzhodu, katero je drugi dan celotno zborovanje odobrilo. V resoluciji se priporoča sestanek tistih držav, ki so podpisale takozvano pogodbo deveterih velesil; dalje se izraža moralna podpora Kitajski in se članicam Lige narodov priporoča, nai ne podvzamejo nobenega čina, s katerim bi oslabile odporno silo Kitajske, marveč naj nasprotno vsaka za se išče sred, stva, kako bi Kitajski pomagala. Kakor je torej razvidno, se je Liga odločno postavila na stran Kitajske, toda značilno je, da njena pomoč obstoja le izJbesed; ukrenila ni namreč niti najmanjšega koraka, da bi dejansko podprla svojo članico v stiski, Kitajsko. Značilno je, da je vso tozadevno odgovornost preložila na druge rame, namreč na tiste države, ki so v letu 1922 podpisale pogodbo deveterih velesil, v kateri se zasigurava nedotakljivost Kitajske. Na ta način si je Liga zasigurala, da bodo morale tudi Zed. države stopiti v akcijo, ako bodo hotele držati svojo besedo, (ločim bi k temu ne PRED NOVO OFENZIVO Nacijonalisti bodo samiti Madrid. skušal] o- Rim, Italija. — Iz raznih zanesljivih krogov se trdijo vesti, da nameravajo španski nacijonalisti v kratkem podvzeti novo ofenzivo, in sicer na severovzhodni fronti. Namen tega napada, pri katerem bodo sodelovale tudi italijanske čete, bo ta, da se odreže Madrid od zveze z Valencijo in Barcelono. Ako bi se to posrečilo nacijonalistom doseči, bi s tem zadali takorekoč usoden udarec vladi. Kakor se sliši, se ima ofenziva otvoriti s silovitim zračnim bombardiranjem omenjenih treh mest. -o- CIO ZMAGALA NAD DEL. FEDERACIJO Detroit, Mich. — Kakor je bilo včeraj poročano, ste pri primarnih županskih volitvah v tukajšnjem mestu obe delavski organizaciji, CIO in del. federacija, postavili vsaka svojega kandidata. Po volilnem zakonu tega mesta prideta na ožjo volitev prva dva kandidata z najvišjim številom glasov. Kakor se je iz rezultatov v sredo moglo ugotoviti, je John W. Smith, kandidat, ki ga je podpirala federacija, propadel. Kandidat CIO, P. H. O'Brien, pa je dosegel drugo mesto in tako se bo pri ožjih volitvah, 2. no-vmebra, pomeril s kandidatom, ki je dosegel najvišje 'število glasov, R. W. Readin-gom, ki je kandidiral na konservativni list. -o- ENOSTAVNA REŠITEV KITAJSKEGA VPRAŠANJA Tokio, Japonska. — Eden uradnikov japonskega zun. ministerstva je podal pretekli bile obvezane, ako bi samo Liga' torek skrajno enostaven na-od svoje strani ukrepala. ' čin, kako bi se vojna s Kitaj-Mnogo je odvisno zdaj od te-]sko lahko hitro končala, ne ga, kaj bo ukrenila ameriška Vlada. Po omenjenem paktu je v resnici obvezana, da se potegne za Kitajsko. Bržkone te svoje dolžnosti tudi ne bo zanemarila. Seveda pa bo nastopila le tedaj, ako bo sigurna, da tudi druge države, sopodpisnice pogodbe, ne bodo zaostale. Države, ki so pogodbo podpisale, so sledeče: Zed. države, Kitajska, Japonska, Anglija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska, in Portugalska. Pozneje pa so pristopile k njej še: Norveška, švedska, Danska, Bolivija in Mehika. Odmev na torkov predsednikov govor je bil v različnih drŽavah sveta kaj različen. Dočim na Francoskem s skrajnim navdušenjem pozdravljajo, češ, da je važen činitelj k upostavitvi *niru, so nasprotno na Angleškem precej maloverni, da bi ^ogel predsednik pripraviti A-taeriko do kakega odločnega dejanja; enako skeptična je tudi Nemčija. Nasprotno pa je govor da bi Kitajska trpela kak poraz. Njegov načrt je, naj Kitajska odloži orožje; na ta način bi ne mogla izgubiti vojne, ker bi vojne sploh ne bilo. Japonsko orožje pa, je izvajal modri mož nadalje, ni naperjeno proti Kitajski, marveč jo samo brani pred tuje-zemskim vplivom. Torej naj bi se Kitajska enostavno izročila pod varstvo japonskega orožja in vse bi bilo dobro. - Pa je res čudno, da Kitajci ne morejo tega razumeti! -o- List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ameriki. TRDEN ODPOR KITAJSKE Japonsko prodiranje ustavljeno na celi fronti. Šanghaj, Kitajska. — Preko cele fronte, od Šanghaj a pa gori do zapadne meje severne Kitajske, je kitajska armada v sredo temeljito zaustavila japonsko prodiranje. V odseku, severno od tega mesta, se ji je celo posrečilo, da je vrgla nazaj japonske čete. Na več mestih je prišlo pri tem do divjih bojev moža proti možu. Kakor se čuje, izvajajo Kitajci tako silovit protinapad pri mestu Tečov v Šan-tung provinci, da bodo Japonci bržkone prisiljeni, zopet opustiti to mesto, ki so si ga ravnokar osvojili. -o- "FIKSANJE" GA DRAGO STALO Toledo, O.— Pred sodiščem je znani tukajšnji zdravnik, dr. D. T. Pulford, povedal pretekli torek svojevrstno zgodbo,kako ga je razno podkupovanje stalo tekom dveh let celih $20,000. V letu 1935 je potom nekega agenta prodal svoj avto in pri tem dovolil, da kupec lahko uporab? lja njegovo licenčno tablico. Par dni pozneje pa je prejel od policije obvestilo, da je bilo proti njegovemu avtomobilu izdanih število tiketov. Agent se mu je nato ponudil, da bo z oblastmi "pofiksal" stvar, za kar pa bo potreboval $25. Zdravnik mu je dal ta znesek, toda od tedaj naprej je agent ponovno in ponovno prihajal k njemu, ter vsakokrat zahteval večjo svoto. Zdravniku je bilo končno že preveč in je zdaj .izsiljevalca naznanil. -o- S CIGARO PROSLAVILA ROJSTNI DAN Balboa, Kanalski pas. — Neka tukajšnja ženska, po imenu Ceferina Estrada, je dosegla lepo starost. Pretekli torek je namreč obhajala svoj 125. rojstni dan. V proslavo tega dogodka si je prižgala in popušila svojo priljubljeno cigaro. Ženska ima 15 otrok. VATIKAN OBSOJA UMOR IZ USMILJENJA Vatikan. — Tukajšnje glasilo "Osservatore Romano" je v svoji izdaji zadnjega torka ponovno ostro obsodilo gibanje za uvedbo takozvanega umora iz usmiljenja namreč, da bi se neozdravljivo bolne osebe brez bolečin spravile na drugi svet. List žigosa to gibanje kot laži-humanitarno in laži-znanstveno, češ, da nima nihče pravice, jemati človeškega življenja. KRIŽEM SVETA — London, Anglija.—Ljudsko zborovanje, ki se je vršilo zadnji torek zvečer in katerega so se udeležile velike množice, je izrazilo obsodbo proti japonskim napadom na civilno prebivalstvo in zahtevalo, naj vlada podvzame teden in vodstvo za svetovni pritisk na Japonsko. — Johannesburg, Južna Afrika. — Globoko v rovih nekega zlatega rudnika je v torek ponovno prišlo do bitke med dvema plemenoma kakih 2000 delavcev-domačinov. V rudnik se je morala podati policija,opremljena z orožjem in plinskimi bombami. — Tokio, Japonska. — Tukajšnji ameriški konzul je objavil,da se po naročilu državnega departmentav Washing-tonu razveljavljajo vsi ameriški potni listi za Kitajsko. Dovoljenje za vstop na Kitajsko se izdaja le v izrednih slučajih. ■-o- HITLER SE SKLICUJE NA KRŠČANSTVO Berlin, Nemčija. — Diktator Hitler je pretekli torek v svojem govoru, ki ga jc imel ob zborovanju nazijske relif-ne organizacije, proslavljal dosedanje delo te organizacije, ki ga je vršila v prejšnjih letih, in obenem pozval nasi-je, naj z veseljem še v naprej prispevajo v sklad, s katerim se oskrbujejo revni in brezposelni tekom zime. V odgovor tistim, ki vprašujejo, zakaj vlada s posebnim davkom, sama ne vzame te oskrbe v svoje roke, je Hitler dejal, da bi bil ta načiin v resnici bolj KONFERENCE GLEDEJTALUE Pričakuje se, da boste Anglija in Francija znova pritisnili na Italijo, da odpokliče vojaštvo iz Španije. Pariz, Francija.— Med angleškimi in francoskimi diplomati se vrše te dni konference, druga za drugo, toda, kaj se med njimi kuha, je popolno tajnost. Z gotovostjo pa se lahko ugane, da gre pri tem predvsem glede stališča, ki naj ga ti dve državi zavza-mete napram Italiji glede Španije. Do srede namreč Mussolini ni dal še nikakega odgovora na noto, ki jo je prejel od o-menjenih dveh držav pretekli v kateri je bil povabljen na konferenco, kjer naj bi se ukrenila odstranitev tujezemskih bojevnikov iz Španije. Iz italijanskih časopisov,kakor tudi iz izjav raznih članov vlade, pa se lahko sklepa, da Italija ne bo pristala na to, da bi odpoklicala svoje vojaštvo iz Španije. Ti neuradni glasovi in pa u-radno obotavljanje Mussolinija z odgovorom je očividno spravilo Anglijo in Francijo v nestrpnost in pričakovati je, da se bo iz njunih sedanjih konferenc iz-cimila nova, ostrejša nota Italiji. -o- AKTIVNOST ITALIJANOV V ŠPANIJI Madrid, Španija. — Tukajšnja vlada objavlja, da so se po poročilih iz Barbastro pojavile na severovzhodni fronti znova italijanske čete pri zadnji ofenzivi, nacijonalistov, in sicer oddelek divizije, nazva-ne "črna puščica." enostaven, toda zimska relif-na kampanja pripomore, da prostovoljni prispevki vzbudijo duh občestva. "Ako slabo oblečene deklice, ki same zmrzujejo, potrpežljivo ko-lektajo za druge, ki tudi zmrzujejo, vršijo, po mojem mnenju, apostolsko delo krščanstva." U! N AZIJSKA AKTIVNOST V AMERIKI spravil Japonsko v precejšnjo razburjenost in iz vladnih krogov se izraža svarilo, da Roose-veltove besede ogrožajo svetovni mir. Nenavadna nesreča mladega tovarniškega uslužbenca vti Ljubljane, ki je na Pragerskem padel z vlaka in se ubil. — Žalostna družinska tragedija na Dolenjskem. — Smrtna kosa. — Drugo iz starega kraja. Nad 18,000 Nemcev nemškega rodu se je zbralo nedavno ob neki proslavi v taborišču Volks-bund organizacije v Andover, N. J. Značilen je zlasti nazijski pozdrav z iztegnjeno roko, Nesrečen padec Maribor, 17. sept. — Pri uvozu jutranjega potniškega vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 5:20 na postajo Pragersko, se je pripetila usodna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Ko se je vlak približal postaji Pragersko in je že zavozil preko kretnic, je iz vagona III. razreda strmoglavil mlad moški in obležal na progi s hudimi poškodbami. O tem so bili obveščeni pra-gerski orožniki, železniška postaja in zdravnik dr. Kr&sinc. Na progo je odšla komisija, ki je našla ponesrečenca vsega razbitega in potolčenega na glavi. Na podlagi dokumentov, ki so jih našli pri njem, so ugotovili, da gre za 30-letnega disponenta Kemične tovarne v Ljubljani, Milana Debeljaka. Hudo poškodovanega šo prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je pa ob 10. dopoldne podlegel poškodbam. Kako se je nesreča pripetila, ni znano. Domnevajo pa, da se je Debeljak naslonil na vrata, ki so se nenadno odprla in je strmoglavil na tračnice, kjer si je razbil lobanjo. -o- Žena odsekala možu glavo Mokronog, septembra. — V Gorenjem Lukencu pri Mokronogu je živel delavec Meserko Stanislav. V nedeljo, 29. t. m. sta pila z ženo Frančiško roj. Skušek v Sred. Lakencu pri Gregorčiču, kjer je vinotoč pod vejo. Spila sta precej. Domov pri-šedši je žena zvezala možu obe nogi z vrvjo — najprže je pijan zaspal — in mu odsekala glavo. To se je zgodilo ob 11 ponoči. V ponedeljek je pa šla naznanit o-rožnikom, da leži mož ubit kakih 150 m daleč od doma. Seve so jo orožniki takoj zagrabili in žena se je vdala, da je ona morilka. Pri hiši je 5 nepreskrbljenih otrok. -o- Prvič na Gorjancih Kakor poročajo iz Novega mesta sta se Novomeščana Jože Povh, tvorničar, in avtomehanik Jože Ferlič napotila z motornim kolesom na Gorjance in srečno prišla gori. To je prvič, da se je motorno vozilo s prikolico povzpelo na vrh Gorjancev, kjer ni nobenih pravih potov. -o-- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Kristina Kalunder, soproga tkalskega mojstra, stara 25 let. — V Št. Vidu pri Lukovici je umrl Franc Gostič, posestnik in krojaški mojster, star 77 let. — V Škof-ji Loki je umrla Helena Kavčič, rojena Gašperin, gostilničarka. -o- Obsojen Pred celjskim malim senatom sta se zagovarjala 25 letni čevljarski pomočnik Jakob Vodeb iz Slivnice in Ivan Oprešnik, ki so v Robičevem vinogradu v Slivnici povzročili prepir z Martinom Seškom, pri katerem je ,Vodeb udaril Seška s škafom po glavi, za njim pa še Oprešnik 2 velikim kozarcem, s katerim je povzročil Sešku poškodbo, vsled kater« se je njegov vid zmanjšal za 90%'. Orešnik je bil obsojen na 8 mesecev, Vodeb pa na en mesec zapora. , -o- * Nesreča Z Jesenic je bila pripeljana v ljubljansko bolnico 26 letna Tončka Zupanova doma s Koroške Bele št. 107, ki se je baje ponesrečila v planinah. Vse kaže, da si je nevarno nalomila tilnik. -o- Pod vozom Blaž Dermol, 62 letni posestnik iz Družmirja pri Šoštanju je nesrečno padel pod voz. Kolo je šlo čezenj in ga močno poškodovalo. -o- V Španijo sta hotela ' Dva mlada fanta, 19 letni Edvard in 20 letni Igor, sta se pred kratkim zagovarjala pred mariborskim sodiščem. Že meseca maja sta vlomila y Mariboru v stanovanje trgovca Trpina in mu vzela srebr-nine in drugih vrednosti za celih 24,000.00 dinarjev. Fan* ta sta dejanje priznala in sei izgovarjala, da sta z denarjem nameravala v Španijo. Edvard je bil obsojen na 10 mesecev, Igor pa na 11 mese-rev. — Do takrat ju v Španiji že morda ne bodo več potrebovali. Zlati jubilej Na Breznici so imeli pred kratkim zanimivo slovesnost zlate maše, katero je slavil bivši škofijski arhivar in žup-'nik v pokoju Franc Pokorn, ki je bil rojen leta 1861 v Škofji Loki in bil posvečen v mašnika 1. 1887. Dve leti je že hrom in se je lani preselil v Zabreznico. Slovesno sv. mašo je namesto jubilanta daroval dr. Fabjan, edini duhovnik Besničan, ki je doštu-diral za časa zlatomašnikove-ga pastirovanja v Besnici. Katoličan brez1 katoliškega časopisja je kakor vojak bre« puške. • »»" t««----■■-■-j DENAR V STARI KRAJ lošiljamo po dnevnem kuirn. Včeraj ■o bile naše cene: V Jugoslavijo: V Italijo! Za: Din: $ 2.55- 100 $ 5.00-2Q0 $ 7.20__3,00 $11.65 - 500 $23.00 __1000 $45.00 ____2006 Pri večjih svotah poseben popust. Za izplačila, t dolaajik: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pojita $10.85. — Za $25. pošljite $26,00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem- Vsa pisma pošljite aa: JOHN J ERICH n 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L Zal Liri $ 6.50 100 $ 12.25 Tita $ 30.00 ...... 500 $ 57.00 1000 $112.50 „...2000 $167.50 ..3000 r Stran a AMERlKANSlil SLOVENEC. Petek, 8. oktobra 1337 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. . Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • Za celo leto...................................—$5.00 Za pol leta ...................................... 2.50 Za četrt leta ...................................... 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ...................—...........$6-00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ..................................... 1-75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 . ljiva tekočina iz "farških" podposteljnih kotov in ko so visoko razobešal "farške" plenice ... To so bili časi za našega Martina — danes ni pa nič. Martinova filozofija je, da je cerkev največji sovražnik človeštva in kadar ta pade, tedaj kapitalizem crkne od same žalosti. Da pa cerkev čim prej pade, mora biti prva in zadnja naloga slovenskih socialistov, če so kakšni socialisti — kar pa niso." — Tega Martina Kočevarja najbrže najdete zapisanega v župnijskih registrih v Metliki, ali kjer je že bil kr-Bil je gotovo birman, pripravljen za prvo sv. ob- Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ------------------------------- 2-50 For three months .......-................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ---------------------------------$6.00 For half a year ............................ 3.00 For three months ........................ Single copy ...................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. I Posledice slabega tiska Ob zaključku kličemo vsem udeležencem romanja in piknika prisrčno pozdravljeni in na veselo svidenje prihodnjo leto na naših Ameriških Brezjah. C. o. frančiškanom pa izrekam prisrčno zahvalo za celoletno gostoljubnost, katero ste nam o vsaki priliki tako veliko- enem seveda tudi verskem o-žiru. Tako narod z vsakim dnem bolj spoznava, kolike vrednosti je, da je v našem jugoslovanskem kulturnem vrtu Baragov spomenik. Ko številni obiskovalci prihajajo v ta vrt se zdi, da Baraga smehljaje zre na nje in sledi vsem scen. hajilo, itd. Če bi ga tedaj, ko je prvič prijel v roke brez-verski list kdo opozoril, tega ne beri, bi gotovo odgovoril: To meni nič ne škodi. In čez nekaj let kaj je postal? _Mu je kaj škodilo ali ne slabo berilo? Poglejte kaj piše. Človek, ki kaj takega zapiše, jasno pokaže, da duhovnike in cerkev še veliko bolj sovraži, kakor španski komunisti, ki so z vso slastjo klali in morili katoliške duhovnike. — Ljudje božji — sodite sami! Ali bomo še rekali, da nič ne škodi kaj beremo ? dušno izkazali. Naj bi bilo šelnjihovim stopinjam. — Njegov dolgo vrsto let Marijino svetišče [obraz je tako mil in prikupljiv, v Lemontu središče našega ver- [da ga vsakdo s spoštovanjem po-skega in narodnega življenja. To iz srca želi Lemontski romar. Nemogoče je podati zanesljive številke, koliko naših slovenskih rojakov je odpadlo od vere med nami v Ameriki. V nasprotnem taboru večkrat bahovito povdarjajo, da je v njihovem taboru nad dve tretjini slovenskega naroda v Ameriki. To bo precej pretirano. Resnica pa je in ostane, da je veliko naših rojakov odpadlo od vere in danes ne spadajo več ne k župnijam ne k katoliški veri. Njihovi otroci niso pohajali v katoliške šole — premnogi, ki so prišli na svet zatem, ko je njih starše protiverski tisk "razsvetlil" po svoje, niti zakramenta sv. krsta niso prejeli in so v resnici prav tako malo poučeni o veri in Bogu, kakor je to zapisal g. Mathias Klučevšek, naš somišljenik iz Johnstowna, ko pravi v svojem članku: "da marsikje v drugem rodu ne vedo o veri in Bogu prav nič več, kakor divjaki v divjih pustinjah." — To je vrlo žalostna ugotovitev, ki ie vredna vsega obžalovanja, ali resnična je in morda še veliko premalo povdarjena. ' Mi smo že večkrat povdarjali in to ne kar samo tja-vendan, ampak iz lastnih skušenj, kako silno se motijo vsi tisti, ki, kadar pride agitator za katoliški časopis v hišo in najde v njihovih hišah brezverske liste, čuje izgovore: "O, saj nam nič ne škodi kar beremo. Mi smo le na list navajeni, že dolgo ga imamo. Tisto, kar čez vero piše list, tisto ne beremo. Beremo le novice, pa drugo." — O kako prazni in jalovi izgovori so .to! Mar bi rajši vsak tak odkrito povedal: "Mi smo za ta list in vašega ne maramo, ker je katoliški. Mi rajši beremo Peter Zgagove kvante, rajši beremo napade na vero in duhovnike v Prosveti. Itd." To bi bilo bolj resnici blizu, ne pa prazno izgovarjanje. Kajti nihče ni toliko udarjen, da bo verjel, da bi kdo naročal kak list kar samo za šalo, da mu bo samo na mizi ležal. Za katoliški list pa niti centa ne imel. Zraven se pa še bahal, kako dober katoličan je, kako vse veruje, kar so ga starši učili, itd. — To so samo prazni in jalovi izgovori. Resnica pa je ta, da kar kdor ljubi, to bo tudi naročil, kar pa kdo ne ljubi in nima za tako stvar srca, takih publikacij pa naročil ne bo. Tako je, pa nič drugače. KAKO JE BILO V LEMONTU ZADNJO NEDELJO V resnici pa, kolikor vsaj mi uvidimo, ima naš list prav vse novice, kakor vsak drugi list. Prinaša dovolj novic iz stare domovine, mnogokrat več, kakor drugi listi. Originalnih dopisov nima noben list toliko. Ne vemo razloga zakaj bi radi informativnosti kdor bere naš list moral imeti še kak drug list. Ni razloga. Dokler smo imeli katoličani le samo tednike, je bilo drugače. Takrat je že bil razlog, da so ljudje hrepeneli po dnevnih novicah. Zdaj imamo pa dnevnik, ki skuša ustrezati glede novic, kolikbi> se pač da. Zdaj ni vzroka, ne razloga, da bi morali v katoliške hiše prihajati brezverski listi, da vam tamkaj polagoma in sistematično zastrupljajo mnenje proti veri ter da je vaša mladina izpostavljena kvarnemu uplivu brez ' verskega tiska. Socialisti in svobodomiselci ne podpirajo katoliških listov. Le katoličani smo tako udarjeni, da naročamo njihove publikacije. Rojaki Slovenci, tudi tu je skrajni čas, da pride v naših glavah do čiste jasnosti. Bodimo "zavedni v svojo lastno korist in v korist svojih otrok. Ne podpirajmo tiska, katerega namen je, da nam zastrupi naše duše in naša srca proti veri. Ne igrajmo se z ognjem — da se ne opečemo. Chicago, 111. Na prav lep primeren način smo zadnjo nedeljo zaključili sezono letošnjih shodov pri Mariji Pomagaj in obenem se pove-selili na običajnem letnem pikniku, katerega že več let prireja lemontski čebelar, č. g. P. John. Ta dan so v spremstvu č. g. Rogulj-a se v velikem številu prišli poklonit nebeški Materi na Ameriške Brezje slovenski rojaki iz Milwaukee, Wis. V lepem številu so prihiteli romarji iz La Salle, Jolieta, Chicage, So. Chicage, Waukegana in od vseh bližnjih krajev, tako, da nismo vedeli, komu bi se bolj čudili, ali navdušenosti romarjev, kateri se niso zbali dolge poti, vkljub temu, da nam vreme zjutraj ni obetalo prijetnega dneva, ali pa marljivosti in neumor. ne delavne pridnosti čebelic našega čebelarja. Rekel bi skoraj, da so romarji ta dan prekosili čebelice. Ko se namreč okrog 10. ure pred-poldan iz Chicage pripeljemo v Lemont, kako se začudimo, da je bil prostor pred cerkvijo že prenapolnjen z romarji iz Milwaukee in La Salle. Ko sem zadnji teden bral dopis v Amer. Slovencu, da farani slovenske cerkve iz Milwaukee skupno poromajo k Mariji Pomagaj, sem mislil sam pri sebi: pozno na jesen je že, daljna pot, mogoče še slabo vreme, ne bo jih veliko. A zadnjo nedeljo sem sprevidel, da ne poznam požrtvovalne navdušenosti ne mihvauških in ne la sallskih rojakov. Na prelep način ste pokazali ta dan, da smo Slovenci tudi tukaj v Ameriki ostali zvesti svojemu verskemu prepričanju, da se tudi tukaj, kot naši rojaki v domovini, lahko imenujemo "Slovenski narod, Marijin narod". Prepričan sem, da je bila romarjev Marija ta dan še posebej vesela. Vrli milwauški rojaki, pom majte vsako leto na naše "Ameriško Brezje", kjer, se boste med domačimi vedno domače počutili in po domače po možnosti postrežem. Seveda isto velja vsem gleda in se spomni velikega apostola, ki je oral ledino med prvimi naseljenci Aneri-ke, med Indijanci. Lahko bližnjim naselbinam, katere imajo že vpeljano letno romanje k temu domačemu Marijinemu svetišču. Romarji so imeli sv. mašo ob pol 12. uri, po maši je pa navdušeno govoril v prelepih besedah o pomenu romanja župnik fare sv. Štefana iz Chicage, č. P. Aleksander. Po maši se je romarjem serviral v romarski hiši skupen obed, po obedu je pa prišel na vrsto, medeni piknik lemontskega čebelarja. Fino, okusno okrašeno so bili razpostavljeni letošnji pridelki pridnih čebelic P. Johna. Police so se šibile pod težo medu, medenega peciva in vseh drugih dobrih reči. Vendar so mi pri otvoritvi piknika prišle na misel svetopisemske besede: Pa kaj je to za toliko množico! Prizadevale so si za to določene osebe, da bi vsem po možnosti ustregle, ako je pa kdo bil tudi to leto razočaran, pa se naj tolaži z mislijo, da bo prihodnje leto boljše. C g. čebelar pravi,- da z vsakim letom v lepem številu pomnožuje panje čebelic, torej bo z vsakim letom več medenega pridelka KAJ JE NOVEGA V CLEVELANDU ? Cleveland, O. Dnevi so tako kratki in tako naglo bežijo, da jih komaj dohajamo. Poročila zaostajajo, kajti čas beži kot dirjajoči avto po široki ce3ti naprej brez prestanka. Moja obljuba-, da bom pošiljal novice, je zelo klaverna. V Clevelandu drvimo silno naglo naprej. Toliko razglaševana Jezerska razstava je že šla po — gobe, Stavbe sicer še stoje, toda pričeli jih bodo ru-1 turnem vrtu šiti in pozabljena bo postala. |tereni se je ze Od tega, kar se je na razsta vi vršilo sem si napravil nekak arhiv važnejših dogodkov, zlasti teh, ki so vredni ohra njenja, da jih bom od časa do časa priklical v spomin; — in sicer imam nekaj važnejših podatkov v premičnih slikah, katere bomo gledali kadar nam bo dolg čas, ali kadar bi radi vedeli kako so se Slovenci odzvali v naših razstavnih dneh. Od te razstave imam med drugimi tudi zelo lep in dovtipen seznam Dogodki Slovenci po Ameriki Himen Chicago, 111. — Preteklo sredo sta se v naši Slovenski cerkvi sv. Štefana poročila nevesta Miss Johana Stayer, hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. John Stayer. Mr. Stayer je solastnik znane Pilsen pralnice. Ženin je pa Mr. Frank Ribich bali igralec. — Novoporočence-ma obilo sreče v zakonskem stanu. brez skrbi zapišemo, da je , , , . . Baraga od svojega prihoda mnogim dobro p0znam baSG' na ameriška tla, pa do današnjega dne, 3ilno veliko dosegel za dobro ime našega slovenskega naroda. Ce bi hatel pisati o borbi, ki se je bila vnela nasproti nam, Baragi in kulturnemu vrtu iz tabora odpadnikov, bi moral potrditi,da ni nič drugega kot čudež, da so nasprotniki vrta tako po-, goreli z njihovo taktiko, ki so jo naperili proti postavitvi Baragovega spomenika v knl-Ta vrt, o ka-toliko pisalo, gre sedaj proti koncu svoje dovršitve. Še to jesen bo do-, gotovljeno delo kamnosekov in vrtnarjev in prihodnjo pomlad bo vrt ozelenel in nam razkril lepoto svojih nasadov, ki so cenjeni na $3500.00. Med temi se bodo lepo videli okraski iz rezanega kamna,ki bodo s spomeniki vred, napravili naravnost prekrasno sliko. S tem kar je vlada prispevala bo vse to presegalo vsekako nad tisoč dolarjev naših prispevkov. Vendar bo barvanih slik, ki so neprekos- končno z delom ki ga vzdržu-ljive in bode vselej vzbudile je vlada in z materijalom ka-ponos naše narodne zavesti, terega kupujemo in prispeva tudi še pozneje, ko o razsta- mesto, vse to skupaj nepre-ne bo več duha ne sluha, cenljive vrednosti za vse Ju-Med tem časom smo pa Slo- goslovane, saj se vrt imenuje tudi javno praznovali |"Jugoslavs Culture Garden ' Vile rojenice Chicago, 111. — Pri znan^ družini Mr. in Mrs. Loui« 2e-^fran, ki je poznan slovenski pogrebnik, so se te dni oglasile rojenice z zalo hčerko. — Mati in novorejenka se počuti dobro in se nahajati v bol-tite dobro in se nahajati v bolnišnici sv. Antona. — Častitke. Obisk Chicago, III. — Z Willarda, Wis., se je og-lasil v našem uredništvu Mr. Joseph Godec, v spremstvu Mr. Joseph Per-kota iz Chicage. — Mr Godec, je na poti v Cleveland, O., kjer bo obiskal svoje sorodnike, katerih ni videl že dolgo let. Dva jubileja Milwaukee, Wis. — Petin-dvajsetletnico zakonskega življenja sta pred kratkim slavili v tukajšnji naselbini dve slovenski družini in sicer Mr. Mrs. John Rajšter na Vir- vi venci dan ameriške ustave. Bili smo pozvani, da se, če se moremo, prikažemo v takozvani "floti-li" v veliki večerni paradi. Pri tem smo pomislili, da bi pokazali, kaj smo Slovenci v prvih letih naseljevanja doprinesli za Ameriko. — In kaj bi naj primernejšega ukrenili Za letos je pa slabo vreme pre- kot to, da smo opremili velik cej neugodno vplivalo na čebe-ltruk in ga spreminili v veliko lorejo. Do poznega večera so se udeleženci veselili v veseli, domači družbj, mnogi se prvič srečali in spoznali, na obrazih vseh sem pa opazil, da so bili veseli in zadovoljni tako lepega dneva, kateri nam je zopet poživil dušo in telo. V resnici vse prehitro je minul dan, da nam je bilo žal, ko smo morali vzeti slovo od prijaznega hriba našega lemontskega svetišča. Nfij še omenim, da so Jugoslovanski pozdravi dopisnika iz Brežic prišli ravno o pravem času za medeni piknik, č. g. dopisniku na tem mestu izrekam prisrčno zahvalo za poslane pozdrave in za povračilo pošiljamo udeleženci mnogo prijaznih ameriških pozdravov. Iz tega dopisa, č. g. dopisnik iz Brežic lahko spoznate, da čebelice P. Johna in pa romarsko navdušenje ameriških Slovencev, tekmujejo med seboj v pridnosti za dobro stvar. cvetlično flotilo, ki je izgledala kot en sam mogočen cvetlični vrt, katerega krona je bila velika Baragova s!;ka, kr£>sno delo iz stare domovine, ki je last našega župnika Rt. Rev. Mons. B.J. Ponikvar-ja. Ta slika je imenitno para-dirala. Pred sliko so bili sredi flotile odrastli dečki in deklice v indijanskih oblekah, ob itraneh je bil pa napi,s-"Prvi slovenski škof v Ameriki" — "Škof Baraga je izobraževal Indijance". Ta flotila je zadela na živahno odobravanje nad 50,-000 gledalcev, mimo katerih se je parada pomikala skozi središče mesta do razstave. Tu je bil zopet pojnt. da nam je Baraga vselej v največje priznanje, kadar hočemo a-meriški javnosti pokazati kdo smo in kaj smo za Ameriko storili v .kulturnem in ob (Jugoslovanski kulturni vrt). Odkar smo pričeli z delom za ta vrt, je prišlo šele prav v javnost ime "Jugoslavs" in potem tudi ime "Slovenian", pred širšo ameriško javnost. Kako malo kredita pred Ame-rikanci smo imeli vsi tisoči in tisoči Slovencev v našem velikem mestu, ki ga imenujejo "Cosmopolitan City" Po i;em vrtu smo pa postali Slovenci izmed vseh drugih narodov najbolj poznani in spoštovani, ker se vselej, kcidar so ;kake narodne parade, pokažemo najbolj sijajno med vsemi, pa naj si bo to glede narodnih noš, ali v drugačnih slikovitih skupinah. Na dan praznika ameriške ustave je bila slovenska parada dolga nad pol milje. — Ce začnemo šteti vse parade ki srno 'jih pričeli z našim Baragom ob začetku Kulturnega vrta, lahko ■zapišemo, da smo prenesli pred slehernega stanovalca milijonskega mesta jasen vpogled, da smo "Slove* nian" med prvimi in da delamo čast svojemu imenu. Ni pa samo to, da nas vidijo in vedo o nas samo v Clevelandu, kaj ti ameriški dnevniki, ki na prveh straneh priobčejo s po- (Dalje na 3. strani.) m ginia Street in nekaj dni za njima Pa Mr. in Mrs. John Cheplak z Walker Streeta. Vesel družinski dogodek So. Chicago, 111. — Pred kratkim so se oglasile rojenice pri družini Mr. in Mrs. William in Antonia Dwyer in jima podarile krepkega sinčka. Mrs. Antonia Dwyer je hčerka znane Mrs. Terir.ger, ki že dolgo let živi v So. Chi-cagi. — Srečni družini naše častitke. Rojak podlegel nesreči Lorain, O. — V bolnici je preteklo nedeljo podlegel po-kodbam, ki jih je zadobil,ko je bil udarjen od nekega avtomobila, 40 letni John Vi-dosich, uslužben pri Nat'1 Tube Co. Slovenec profesor univerze Midway, Pa. — Profesor tukajšnje srednje šole, rojak Albert Capuder, je sprejel službo na državni univerzi v Ohio. Novi državljani Cleveland, O. — Zanimanje za ameriško državljanstvo med rojaki v naši naselbini je vedno večje. Že zadnjič je bilo poročano, da je sprejelo drugi papir večje število moških in ženskih. Sedaj je spet dobilo pravico državljanstva 12 naših rojakov in rojakinj. Naš sosed Molek je te dni objavil potopis po zapadu. O slov. naselbini Pueblo, Colo., je napisal med drugim tudi o tamkajšnem svobodomiselcu M. Kočevarju. O tem piše Molek dobesedno to le: "Mr. Martin Kočevar, moj ožji rojak iz Rosalnic pri Metliki in eden izmed pionirjev iz časov, ko sta Konda in Medica agitirala za svoj Glas Svobode in polagala fundament SNPJ, je danes zelo obupan. Dočim "father" Trunk tam gor v hribih nad Pueblom in frančiškanski strici tam dol v Lemontu govore in pišejo, da Prosveta nosi krono ateizma in "blasfemištva", je Martin Kočevar baš narobe prepričan. On misli, da je Prosveta premalo "protifar-ška" in on si želi nazaj onih časov, ko so padali debeli koli po glavah "farjev" in ko je deževala na vse strani smrd- TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (118) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Ker pa Walterju džungla ni bila posebno poznana ,se je v njej kmalu izgubil iii- ni vedel ne kod ne kam. — Tudi Tarzan je iskal sledi za Kali Bwano in se hi mogel pohvaliti z nič boljšim uspehom kot Walter. Niti sledi ni mogel izslediti. Za vsak slučaj si je pa zopet pripravil orožje — lok in pšice. Celi dan je tako hodil Tarzan brez vidnega uspeha po džungli, naslednji dan "je pa v svoje veliko začudenje prišel skupaj z večjo družbo opic, katere je prepoznal da eo iz njegovega okraja. Vprašal je poglavarja Zu-tho, s katerim sta bila prijatelja, če je videl kje belo žensko, kar je ta zanikal. Naslednjega dne ,ko se je sonce že nagnilo k zatonu, in je mrak začel objemati džunglo, so se začeli pritlikavi črnci v svojem naselju zbirati skupaj in si nekaj šepetati. Dva dni je že namreč minilo odkar jim je Kobolo obljubil hrane; dva dni so čakali vsi sestradani, toda hrane ni bilo od nikoder, Kmalu, kmalu, jili ne bo več vezala obljuba, katero so dali Bobolu, da bodo čuvali nad belo deklico. — Zadnji sončni žarki so izginili in črncev .se je je! polaščati nemir. Zbrali so se okolu svojega poglavarja in začeli kričati; "Bobolo je lagal! Nič več nas ne veže obljuba, ki smo mu jo dali." Petek, 8. oktobra 1937 Str« ii Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. rZedinjenih Državah G^^i. IJ^f III Cnkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. OCflCZ. JOild, 111. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd„ Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St.. Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave., Waukegan, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pcnna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1S49 W. Cermak Rd., Cnicago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00. Zavaruje se lahko za $250.00, 5500.00 in $1000.00. „ V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta. Rojaki (in je)! Pristopite k Družbi sv. Družini 1 CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA. ZAROČENKA EGIPTOVSKEGA KRALJA PO KONVENCIJI D. S. D. Joliet. III. Naša konvencija je storila svoje delo. Odkazala nam je vsem nove smernice za bodočnost. Sprejela je nova pravila, katera so nam pomogli sestaviti veščaki, iz tega razloga sem prepričan, da bodo ista odobrena od državnih uradnikov v celoti. Iz zapisnika bo vsakdo lahko izpre-videl, da je ta konvencija storila Vfe mogoče za boljšo bodočnost DSD. Zdaj bomo vsi, stari in mladi člani (ice) zedinjeni v eno skupino ali združeni v enotno ce-lokupnost, da bodo mladi člani (ice) s svojim pristopom pomlajevali članstvo celokupnosti. Vse to se bo uredilo v bližni bodočnosti. Naši novi certifikati bodo imeli denarno vrednost, katera se bo višala vsako leto. Seveda bo ta ureditev vzela nekoliko časa in bo tudi stala nekoliko denarja, morda celo več kot si nekateri vnaprej mislimo, toda imejmo zaupanje v naš gl. odbor, ki je bil doslej vedno previden in varčen, da bo gledal da se nobeden cent, ki je bil zbran v našo blagajno za bolnike, vdove in sirote, ne porabi iz iste brez nujne potrebe. Naša organizacija je sedaj postavljena na trdno stališče v vsakem oziru. Ima močno blagajno in vse lepo urejeno. Kar je bilo dosedaj nepopolno, bodo gl. odborniki in veščaki uredili, da bo popolno. To se razume samo ob sebi. Toda oni ne bodo privedli v naša društva novih članov(ic). To morajo storiti odborniki (iče) naših društev s pomočjo posameznih članov(ic). Treba je razpisati tozadevno kampanjo v bližnji bodočnosti, kakor tudi tozadevne nagrade, ki naj bi bile kolikor mogoče visoke, ker oni časi so davno minuli ko smo pridobivali nove Člane (ice) in ustanovi jali nova društva brez vsakršne nagrade. Ozrimo se malo naokoli, pa bomo videli, kako velike nagrade plačujejo svojim zastopnikom razne druge organizacije in kompanije za nove člane(ice). Tako moramo storiti tudi mi, ako hočemo pomnožiti svojih društev članstvo, ker zdaj ni več nihče tako navdušen, da bi hodil okoli in tratil svoj čas in de-Har brez kake nagrade. Ležeče je n