BTC ustanovitelj carinske cone v Ljubljani
Konec lanskega leta je skupščina SFRJ sprejela zakon o carinskih conah in zakon o posebnih pogojih za opravljanje zunanjetrgovin-skega prometa v njih. S tem zakonom je bila prižgana zelena luč za ustanavljanje carinskih con tudi na kopnem. Blagovno transportni center (BTC) je v vseh mestnih in občinskih dokiunentih, pa tudi re-publtških in zveznih, predviden kot ustanovitelj take cone v Ljubljani. Izdelan je že elaborat, ki z ekonomskega, tehničnega in organizacij-skega vidika potrjuje upravičenost ustanovitve cone v Mostah.
V teh dneh bo BTC zveznemu izvršnemu svetu poslal vso po-trebno dokumentacijo za usta-novitev cone v okviru njihove delovne organizacije, ta organ pa bo odločil o upravičenosti pred-loga. Kaže, da bo BTC ena prvih delovnih organizacij v naši drža-vi, ki si bo pridobila soglasje, saj kot je znano, se morajo vse ca-rinske cone prilagoditi novi za-konodaji in najkasneje v letu dni obnoviti dovoljenje.
Čeprav je v zvezi s carinskimi conami na kopnem še precej ne-jasnosti (tako naj bi jih na primer ustanavl jali ob železniških stičiš-čih in magistralnih cestah, ni-mamo pa zakona, ki bi določal, katere so magistralne ceste), se v BTC že nekaj časa pripravljajo na to naložbo. Carinsko cono naj bi gradili v treh fazah. Že letos nameravajo nekatere že obsto-
ječe prostore preurediti za po-trebe uporabnikov cone, hkrati pa naj bi pričeli komunalno ure-jati 15 hektarov zemljišča na prostoru nekdanjega Ietališča v Mostah v industrijski coni MP-4. Postavili naj bi še ograjo, vhodni objekt in skoraj dva kilometra dolg industrijski tir, ki bo pove-zoval cono s progo Ljubljana-Zalog.
V prvi fazi bodo postavili vi-soko regalno skladišče, ki bo imelo pet tisoč kvadratnih me-trov tlorisne površine. To naj bi stalo milijardo in 399 milijonov dinarjev. Polovico denarja bodo prispevali sami, drugo bodo bančna posojila in posojila izva-jalcev del, kasneje pa računajo tudi na denar uporabnikov te cone. V drugi f azi, končana naj bi bila leta 1990, bodo postavili še 20 tisoč kvadratnih tnetrov zapr-
tih površin, v tretji pa še nekaj nad 100 tisoč kvadratnih metrov zaprtih prostorov.
Po najnovejših podatkih ima konkretne programe za delo v carinski coni 15 ozdov, med inte-resenti pa sta tudi dva tuja part-nerja. Te delovne organizacije imajo zanitnive izvozne progra-me; treba pa je poudariti, da in-dustrija ne bo onesnaževala oko-lja.
Ta naložba — izgradnja carin-ske cone — je ena večjih v naši občini in tudi v mestu. Glede na naložbeno vrednost in na pomen
carinske cone, saj gre za širši družbeni interes, v BTC pričaku-jejo olajšave, kot denimo zmanj-šanje raznih prispevkov. Država bi morala, pravijo, z deviznim, blagovnim in davčnim sistemom podpirati proizvodnjo v tej coni. Tako bo bili izdelki čimmanj obremenjeni z dajatvami, cenej-ši, izvoz bi postal zanimivejši za proizvajalce, naše blago konku-renčnejše na tujih trgih, proi-zvodnja bi se tu lahko hitreje pri-lagajala tujemu-trgu.
DARJA JUVAN