V Ljubljani, v ponedeljek, dne 24. oktobra 1910. Leto XXXVIII Današnja številka obsesa 6 strani. Nemški eksodus in Heue Freie Presse. Nemci ponujajo liberalcem novo zvezo. »N. Fr. Presse« v sobotnem večernem listu priobčuje članek, ki je očividno inspiriran od naših nemških graščakov. »Neue Freie Presse« pravi, da bi bil eksodus udarec v vodo, če se mu ne pridružijo tudi slovenski liberalci. Trdi, da slovenski liberalci nameravajo v istini ta korak storiti. Potem modruje dalje in prorokuje: Če se k» zgodi, da se Nemci in liberalci ne Udeležujejo več sej deželnega zbora, potem bo vlada zasedanje zaključila in deželni zbor razpustila. Pri novih volitvah bo po mnenju »Neue Freie Pr.« dobila nova nemško-liberalna zveza večino, nakar bo v prihodnjem deželnem zboru spremenila občinski volivni red za deželo tako, kakor bo Nemcem in liberalcem všeč. Tako »Neue Freie Pr.«, odnosno njen inspirator iz nemškega kluba našega deželnega zbora. Čestitamo liberalcem na prijaznem povabilu. Ker je njihov voditelj dr. Tavčar še nedavno naglašal, da je bila nemška zveza edina pametna politika njegove stranke, bi se kar nič ne čudili, če bi njegova stranka sledila prijaznemu povabilu in se podala s svojimi zemeljskimi ostanki na krov, na , katerem plapola imponujoča zastava !Onih von Wachsenstein in von Schollmayer -Li chtenber g. Če se to zgodi, mi ne rečemo nič druzega, kakor: Lepo bo in veselje bo Hveti—za Slovensko Ljudsko Stranko! Naši poslanci pred ljudstvom. Občni zbor Kmečke zveze za ljubljansko okolico se je vršil v nedeljo, dne 23. t. m. Načelnik je pozdravil gg. drž. posl. dr. Šusteršiča in kom. svetnika Povšeta ter g. Dujmušiča, urednika »Pučkega Prijatelja« na Krku. Prvi je govoril dr. šusteršič ter poročal o delu v deželnem in državnem zboru. Naj podamo glavne misli. Cesar je potrdil mestni in obč. volivni red, to je najvažnejši dogodek v naši politiki. Protivijo se veleposestniki in poživlja- jo vlado, da bi posredovala. Mi pa tako posredovanje odklanjamo, ker nočemo prodajati, temveč braniti ljudske koristi in bomo tudi v naprej delali postave, ki bodo v korist ljudstvu! Veleposestniki pa si žele časov, ko so gra-ščaki živeli od svojih predpravic, kmet je pa tlačanil, a tisti časi so minuli! Liberalci so stavili predlog, da se odpre meja za uvoz in zapre za izvoz. To se pravi kmeta ubiti. Ur. Triller je napadal cerkev in duhovščino. Človek bi mislil, da pomaga proti draginji po-vzdiga živinoreje. Dr. Triller pa zahteva, naj se prepove romanje. Mi ne branimo nikomur iti v Belgrad in Sofijo, a tucli zase zahtevamo svobodo moliti svojega Boga! Proti cestnemu zakonu so liberalci in Nemci. Ti so šli iz dvorane, a motijo se, če mislijo, da je to napravilo kak vtis. Sploh se Nemci in liberalci znajdejo v boju proti S. L. S., če hoče ta pribojevati ljudstvu več pravic. Ljubljana je srce dežele, novi zakon poine-nja solidarnost cele dežele v cestnem vprašanju. Če bodo ceste lepe in dobre, bo promet živahnejši in glavno korist od tega bo imela ravno Ljubljana, ker v mesta se steka premoženje bogate dežele. Nemci in liberalci so hudi, ker izgube dosedanji vpliv. In tega je bilo treba zlomiti, to kaže zlasti slučaj v Idriji. Tam je moral podpisati liberalen magnat, načelnik cestnega odbora, da manjka okroglo 62.000 K. Govornik se nato bavi z vseučili-škim vprašanjem. Tu imamo odkrite sovražnike, a še hujši so zakriti v Jugoslovanskem klubu. Boriti se imamo proti izdajalcem in hinavcem. A mi smo edini in močni in vedno izpolnimo svojo dolžnost, zato se nc bojimo stopiti pred ljudstvo! Če sedanjost še ni popolnoma naša, bodočnost bo gotovo. (Navdušeno odobravanje.) Nato pojasni gospod državni poslanec P o v š e v izbornem govoru dra-ginjsko vprašanje in kot strokovnjak zavrne napade na kmečki stan. Draginja je na celem svetu. Sedaj pa hočejo kmetu vzeti edino, kar mu sploh še omogočuje eksistenco. Na to pa nihče noče misliti, kako je drago železo, premog itd. Draginje ni kriv kmet. Par lepih volov stane v Nemčiji 150 do 200 K več kot pri nas in vendar tam meso ni dražje. Krivi so prekupci in špekulant-je. Dokler bo imel en kmečki poslanec kaj moči, se ne smejo odpreti meje. Do leta 1858 je bila ruska meja odprta, takrat se je zanesla kuga v naše kraje in s tem povzročena škoda je proračunjc-na na 800 milijonov kron. Leta 1859 je bilo le še 2400 slučajev kuge, od 1. 1860 pa nobenega več. Iz balkanskih dežel se je zanesla prešičja kuga, ki je tudi napravila dosedaj že škode za okoli 400 milijonov kron. S. L. S. hoče povzdigniti živinorejo in s tem delati proti draginji. V proračun je v ta namen postavljenih 6000 K, medtem ko sem prejšnja leta z največjo težkočo izposloval kak tisočak v ta namen. Po teh govorili in po poročilu od-borovem je bil zopet izvoljen za načelnika gospod poslanec M. D i m n i k in ves stari odbor. Kdeča sleparija. Socialnim demokratom se godi pasje slabo. Njihov strokovni kongres na Dunaju je pokazal, da je stranka popolnoma, razdrta. Nemški in z njimi bratsko zvezani »jugoslovanski« cen-tralisti in češki separatisti so si ofi-cielno napovedali boj na nož in koljejo se, da. je veselje gledati. Na tem kongresu so preprosti delavci voditelje in strokove tajnike dolžili sleparije; tajniki si zidajo vile, ustanavljajo tovarne in se bavijo z lovskim športom, organizacija sama pa propada. Centra-listi so tako gospodarili s krvavo zasluženimi delavskimi groši, da so češki sodrugi pobrali svoj denar, kase vzeli v svojo roko in se ločili od centrale, pri kateri so se na račun delavskih žuljev mastili rdeči generali, si držali ekvipaže in se vozili k ministrom na bankete in žurfikse. Da je stvar res huda, kaže to, da se češki separatisti na noben način nočejo ukloniti in štrajkovske fonde zopet izročiti zopet centralistom, da jih popolnoma oropajo Danes je smrtno sovraštvo med socialnimi demokrati, gre pa za denar, ki je najbolj kočljiva stvar na svetu. Najhujše pa so posledice za naše čestite kranjske sodruge, ki so dobivali za svojo vedno suho organizacijo futra iz centralne blagajne. Za vsake volitve so naši socialni demokratje dobivali potrebnega cvenka iz centrale in znano je, kako so prišli iz centrale nadzirat svoje brate v Ljubljano, ki so vsakokrat veliko potrošili, dosegli pa nič ali pa malo. Pravtako se naše pasivne socialnodemokraške strokovne organizacije vzdržujejo pokonci z dunajskim denarjem. Ni čuda, da so naši relečkarji, ki se imajo za vse zahvaliti Adlerju, na strokovnem kongresu na-« stopili zoper češke separatiste, ki nočejo več češki denar pošiljati v dunajski centralistični požiravnik. Da bi pokrili ta razdor in razsulo v lastni stranki, uganjajo socialni demokratje zadnji čas velikansk švindel, ki naj preslepi javnost. Z narodnim vpra« šanjem ne morejo več slepariti, ker se je pokazalo, da oni, ki so se širokousti« li, kako je le socialna demokracija zmožna rešiti nacionalno vprašanje, nacionalnega razpora še v lastni stranki niso mogli rešiti; zato so se lotili Hrabovc afere in pa draginjskega vprašanja. In postali so seveda glasni tudi naši »jugoslovanski« socialdemokrati, pa stegajo zdaj na stežaj svoja usta glede draginje. Ne napadajo pa veleka« pitalizma, kartelov in judovskih odi« ravcev ter prekupcev, ki povzročajo svetovno draginjo, ampak kmeta in njegove zastopnike. Z argentinskim mesom nočejo odpraviti draginje, za« kaj če bi izginila draginja, bi socialno-dem okraski voditelji ne imeli proti če-mu hujskati, ampak poživiti hočejo z njim svojo lačno stranko, ki stoji vsled gibanja separatistov pred suhimi blagajnami. Loviti hočejo ljudi v svojo stranko in pa s svojimi shodi »zoper draginjo« delati vodo za bližajoče se ljubljanske volitve, lladi bi imeli demonstracije in obhode, da ne bi videli velikanske špranje, ki zija v rdečkarskj organizaciji. Socialni demokrati dobro vedo, da svetovne draginje ne bo konec, dokler ne bo konec velekapitali-stiški špekulaciji, ampak njim je le za hujskanje zoper kmeta in poslance S. L. S. Nobeden bi ne bil tako žalosten, če bi draginja res nehala, kakor naši socialni demokrati, oni draginjo krva-vo potrebujejo, da. imajo kaj, da ljudstvo ščuvajo in slepijo. Slovensko ljudstvo seveda rdeč-karskim voditeljem, ki jih je že davnej do golega spoznalo, ne bo šlo na ta lim. Poslanci S. L. S. so, kakor kaže, ukrep deželnega odbora glede preskrbe dežele z živino in njihovo reelno delo, vse storili, da povzdignejo blagostanje dežele in mesta Ljubljane; odprli so ljudstvu vrata v deželni zbor in občinski svet, bodo zdaj z modernim demokratičnim cestnim zakonom povzdignili promet v deželi in so povzdignili živinorejo, tako da se je naše ljudstvo tudi gospodarsko dvignilo na primeroma zelo visoko stopnjo ter se bo še višje. Medtem pa so tako naši liberalci kakor naši so- LISTEK. Knjiga o lepem vedenja. Spisal Urbanus. V Ljubljani 1910. Založila Katoliška Bukvama. Malokatera knjiga je bila toliko potrebna in je tako važna za naš narod, kot ravnokar izišla »Knjiga o lepem vedenju«. Že nekaj let sem slovenske knjige o oliki v knjigotrštvu ni bilo dobiti. Pred leti od Jožefa Valenčiča, izdana knjiga »Vzgoja in omika« je kmalu pošla, najboljši dokaz za to, kako potrebna je ravnokar izišla knjiga za nas Slovence. Ni med nami Človeka, ki bi ne želel vesti se lepo, «aj vemo, da smo le tedaj v družbi priljubljeni, če se obnašamo lepo, olikano. N'aj bo človek še tako priprost, še tako reven, če se vede lepo, napravi dober vtis na vsakogar. Seveda se od bolj 'zobraženega človeka zahteva tudi več ^>like; kar se priprostemu človeku iostikrat oprosti, ne more se oprostiti izobraženemu. Vedno se nam je treba učiti olike; Kakor človek ni nikdar dosti učen, ta-ko tudi ni nikdar dosti olikan; vedno najde š*1 v sebi kako hibo, ki mu ni v *ast; olika ni samo fino zunanje obnašanje, ampak tudi oplemenitenje ?rca. naukov. Na 238 straneh nam poda vsega, kar potrebujemo v občevanju z našim bližnjim. Namenjena je takisto olikancu kot priprostemu človeku. Zlasti prva štiri poglavja »vljudnost d& notranji izobrazbi pravo veljavo, — sovražniki olike — najnujnejše zahteve olike in splošna določila«, nudijo vsem, zlasti pa še našemu kmečkemu ljudstvu, za katero so posebno namenjena, toliko potrebnih navodil in lepih naukov, da naj bi se prebirala zopet in zopet. Naše ljudstvo dvigamo v blagostanju, izobražujemo ga, treba je tucli, da ga olikamo. Treba je našim ljudem vcepiti zavest, da le olikan človek nekaj velja, da se pa suroveža, pretepača, umazanca, zapeljivca, kle-vetnika ogiblje vsakdo. Vse to nam živo in jedemato opisuje pisatelj. Prepričani smo, da bo vsakemu kmečkemu fantu berilo tu zbranih lepih naukov mnogo koristilo. Zato naj se prebirajo ta poglavja ob dolgih zimskih večerih in sploh pri vsaki priliki. Sadovi se bodo kmalu pokazali. Tudi kmečki fant in kmečko deklo bo ponosno, če se zna vesti lepo, »po mestno«. Knjiga sama se bo kmalu priljubila naši mladini, postala bo zanjo zares »zlata« knjiga. Pa nc samo za priprosto ljudstvo je pisana ta knjiga, tudi vsak izobraženec, ki že pozna temeljne nauke olike, najde v njej vsega, kar potrebuje v občevanju s finimi ljudmi. Preobširno bi bilo navesti vsebino knjige; omenimo le še nadaljna poglavja; vsakdo si potem sam. lahko predočuje, kako bogato vsebino ima ista. Poleg že omenjenih 4 poglavij se obdelavajo v knjigi v V. delu na straneh 66—131 temeljna in podrobna pravila pri pozdravu, pri poklonu, podajanju rok, pri predstavljanju, govori se v njej o nagovorih in naslovih, o vedenju pri mizi in o pogovarjanju v družbi. VI. del »vedenje v javnosti« nam kaže na 37 straneh, kako se nam je vesti na cesti, v cerkvi, v gostilni, na potovanju in na vozu. Pri poglavju v cerkvi opisuje pisatelj običaje ob rojstvu otroka, navaja opombe za birmanske botre, uči stariše, kako naj se vedo ob prvem svetem obhajilu otrok, nam pove, kako naj se obnašamo pri sv. izpovedi, pri sv. obhajilu in kadar prinese duhovnik sv. popotnico v hišo, slednjič kako naj se vedeta ženin in nevesta pred poroko in po isti. Podrobna pravila nas v sedmem delu na straneh 169—238 pouče o obiskih in posetih, o posetnicah, o vabilih, o pojedinah, o različnih družabnih prireditvah, o plesu, o posebnih družabnih prilikah in o vedenju v gledišču in v razstavi. Jezik v knjigi je zanimiv, jedrnat in ločen. Napak razun nekaj tiskovnih pomot ni. Ta ali oni se mogoče /. vsemi podrobnostmi v knjigi ne bo strinjal; zato pa ne more Disateli, saj jo nemoeo- če splošno povedati, kako se je obnašati pri vsaki priliki. Zlasti je pri naslovih težko podati splošna pravila. Tu se je treba ravnati po navadi in tudi vpoštevati lastnost dotičnika, ki ga nagovorimo. Dostikrat bo kakemu priletnemu gospodu, ki je imel kljub svoji pridnosti pri napredovanju smolo, ljubše, če ga nagovorimo samo z gospod, kakor n. pr. z g. oficijaloin; tudi nc vem, če bi bilo duhovnikom v mestu ljubo, če bi jih pozdravljali vsi dobri katoličani, saj morali bi držati potem duhovniki vedno klobuk v rokah. V mestu je navada, da pozdravljamo le znance, izvzemši visoko stoječe osebe. Dobro je napravil pisatelj, da je dodal knjigi na 10 straneh obširno stvarno kazalo v abecednem redu, da takoj lahko najdemo, kar iščemo. Oblika knjige je priročna in lična. Broširan izvod, tiskan na fin papir stane le 3 K, fino vezan pa 4 K. Knjiga je res cena, da si jo lahko nabavi vsakdo. Ivolikrat premišljujemo, kako knjigo naj kupimo mladini za god, božič in novo leto; evo je; čimbolj je čita zlasti naše dijaštvo, tem bolj se bo olikalo, tem bolj bo delalo čast narodu na vseučiliščih in poznejo v službah. Naj bi jo dobili tudi v vsaki kmečki hiši! Slovenci, tu imate davno zaželicno knjigo. Sezite po nji! n, a Velja po pošti: es Si Mlo lata naprej . E M*— a« pal lata » . • IS*— ia četrt» » , • 9M ia ea meaeo » . > t-M sa Nemčijo oeloletno » M*— sa estalo Inosemstve » 86 ■— 23 V apravništvu: s Sa aelo leto naprej E 11-40 sa pol leta » . » U20 ss četrt > » , > s-60 sa en meseo » . » i-eo S pošiljanjem aa dem etane aa meaec 2 K. Poaameine It 10 v. iar Uredništvo |e t Kopitarjevi ullel itev. l/m. Bokoptai ae ne vračajo; netrank Irana planu ae ne <= sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravniitvo fe v Koiltarjevl nllol iter. 6. "itn = Sprejema narocu.no, Inserate ln reklamaolje. = == Upravntškega telefona itev. 188. . . mseratl: t Enostoipna petltvrata (72 mm): sa enkrat . . . . . po 15 t sa dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trlkrst . . » 9 » T reklamnih notioah atane enostoipna garmondvrstn 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljanja primeren popaat. vsak dan, lsvsemšl nedelje ta prasnlka. ob 5. url popoldne. SLOVENEC štev. 242. ciaini demokrati le vpili In se derejo tudi naprej In se še bodo. Njihovo edino delo je demagogija, zapeljevanje in zaslepljevanje tistih, ki so tako zaostali, da si pustijo še soliti pamet od par kričačev. Dosegli pa ne bodo nič, to je pribito. POGAJANJA O DELOZMOŽNOSTI ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Praga, 24. oktobra Čehi in Nemci so se tudi včeraj pogajali z ozirom na delozmožnost češkega deželnega zbora, dasi ne oficielno, ker je bila nedelja. Prerekajo se še o narodnih sekcijah deželnega odbora in pa o veto-pravici, kar Nemci odločno zahtevajo, a Čehi odločno odklanjajo. Novi kompromisni predlog stremi za tem, da se rešijo nekatere zadeve poleg plenarnih deželnoodborniških sej v ožjih skupinah deželnega odbora, ne da bi te sekcije bile sestavljene izključno iz članov ene narodnosti. O tem kompromisnem predlogu so se včeraj pogajali, ne da bi se bili sporazumeli. Čehi žele, naj bi se sklepalo tudi o tistih nemških zahtevah, ki še niso rešene, in žele, naj se vprašanje o narodnem vetu ne reši tako, kakor to zahtevajo Nemci, marveč da naj se reši to vprašanje na drug način. Pogajali se bodo še naprej, vsled česar se sodi, da precl 22 novembrom oe skličejo državnega zbora. AVSTRO - OGRSKA BANKA ZVIŠALA OBRESTNO MERO. Avstro-ogrska banka je sklenila, da zviša obrestno mero od 4 na 5 odstotkov. Razlogov je več. Letošnja zelo slaba letina bo imela za posledico, da se bo moralo kupiti veliko živil v ino-jemstvu. Ker sta povišali angleška in nemška banka svoji obrestni meri na 5 odstotkov, je obstajala nevarnost, da izgubi precej zlata naša banka, ki je zadnji čas itak izgubila nekaj zlata, ker se je pričakovalo, da se zviša obrestna mera. Banka se je morala pri evišanju obrestne mere ozirati tudi na to, da ni izključeno, da v vprašanju o izplačevanju v gotovini zmaga ogrska rlada in mora zato banka že skrbeti oaprej, da varuje svoj zaklad zlata. Pri povišanju obrestne mere so se najbrže tudi ozirali na dejstvo, da ne dobi Tur-5ija posojila na Francoskem in bo zato prisiljena, da se obrne za denar, ki ga rabi, na nemški in ž njim tesno zve-eani avstrijski denarni trg. Izključeno tli, da bo šla Avstro-ogrska banka s povišanjem obrestne mere še naprej, ker oo pač morala upoštevati tudi okol-aost, da se del našega narodnega premoženja odda v Argentini jo za argentinsko meso, če se bo uvažalo v našo državo, ker je naš izvoz v Argentinijo le malenkosten in ne bo dosegel izlepa tiste višine, da bi se uravnala uvoz in izvoz. ENOLETNO PROSTOVOLJSTVO. Vojni minister Schönaich je v ogrski delegaciji poročal o reformah glede na enoletne prostovoljce. Izjavil je, da enoletni prostovoljci ostanejo. Opustiti nameravajo zgolj takozvano inteligenčno izkušnjo, ki je upravičila vsakega, kdor jo je napravil, da je služil lahko kot enoletni prostovoljec. Vojni minister naglaša, da zadostuje za potrebno število rezervnih častnikov 15.000 srednješolskih maturantov. Sicer pa ni niti gotovo, če bodo res izključili »inteli-genčnike« od enoletne prostovoljne službe. Mogoče je, da poostre inteligenčno izkušnjo. Vojni minister je naznanil, da bodo morali pri pehoti služiti vsi enoletni prostovoljci na državne stroške, na lastne pa pri kavaleriji, ar-tiljeriji in pri trenu. Ampak tako lahko to ne bo šlo, kakor si predstavlja to Schönaich, ker se v naših demokratičnih časih nikakor ne bo moglo trpeli, da protežira vojna uprava sinove bogatašev. LAŠKO OBOROŽEVANJE NA MOMJU. Kakor se poroča, se peča zdaj laško mornariško ministrstvo zopet z načrti o nadaljnji zgradbi štirih dreadnough-tov, 24.000tonskimi velikani. Ker Italija ne misli utrjevati obrežja, zato hoče graditi nove vojne ladje in tako sili tudi nas na zgradbo novih vojnih ladij. Argentinsko meso na Dihalu Cene, za katere se prodaja argentinsko meso, so sledeče: Prednje moso 1 K a vin., zadnje meso 1 K 60 vin., meso za pečenko 1 K 80 vin.; neka gospodinja jo napisala o argentinskem mesu sledečo sodbo: »Hvala lepa za argentinsko meso; ga ne kupiin več. Na vsezgodaj sem se potrudila na trg, do bi vjela košček tega mesa. Stalo me je mnogo truda, da sem ga sploh mogla dobiti. Vsa vesela sem prišla domov in vso svojo kuhinjsko umetnost sem skupaj zbrala, da bi družini bržolo pripravila; saj reklo se je, da je argentinsko meso za »bržolo« najbolj urimerno. Družina je v jedilnici pričakovala tega mesa, kakor bi prihajalo iz cesarske kuhinje. Plaho sem gledala po obrazih, kak vtis bo nanje napravila jed; zapazila sem, da postajajo obrazi že po prvih poskusih zmerom daljši: meso ni bilo užitno. Bilo je tako trdo kakor »leder«.« Neka druga gospodinja meni: »Danes sem napravila iz argentinskega mesa guljaš; ne morem reči, da bi bila slaba kuharica; toda če za drugo meso toliko izdam, kakor za argentinsko meso, potem dobim tudi tej ceni primerno lepšo in okusnejšo jed.« »Uradna« poskušnja tega mesa se je pa vršila v mestni kleti. Gospodje, ki so tukaj govorili, niso v svoje govore vlačili hvale argentinskega mesa, ampak nekam sumljivo naglašali, da je potreba, da se domača živinoreja kmalu tako dvigne, da bodo tudi Dunaj-čani jedli domače meso in da denar doma ostane. Navsezadnje pa je došla iz Argenti-nije zadnje dni neprijetna vest, da se je argentinsko meso doma v Argentiniji zopet znatno podražilo. Argentinski veletržci hočejo to priliko porabiti in mesno draginjo v Evropi zase izkoristiti. Meso samo se mora veliko dalj časa kuhati, ker je popolnoma zmrzlo in se mora pri ognju še-le odtajati. Da pa na ta način več kurjave gre, je sa-moobsebi umevno. Morebiti bo pri nas zmrznjeno argentinsko meso odtajal njegov veliki prijatelj Jug . . . Dnevne novice, -f Eksodus graščakov iz deželnega zbora. Čujemo, da bo S. L. S. zavzela oficijelno stališče napram izzivajočemu koraku nemških graščakov. Tozadevno izjavo bo podal v jutrišnji seji deželnega zbora načelnik stranke. Nočemo prejudicirati stališču stranke, a zabeležimo danes samo javno mnenje, ki popolnoma soglaša v tem, da so nemški graščaki storili korak, ki potisne zopet v prvo vrsto vprašanje s kakšno pravico da sploh ti graščaki sede v deželnem zboru, ako niti sami nočejo izvrševati najelementarneje dolžnosti vsakega poslanca: sodelovati pri deželn zakonodaji, zlasti v tako velevažni zadevi, kakor je cestni zakon. Zelo umestno bi bilo, da bi se po celi deželi uprizarjale v največjem slogu manifestacije zoper tako nečuveno početje in zoper zastarele predpravice nemških graščakov v deželi. + Splošne občinske volitve po deželi. Novi občinski volivni red je stopil v veljavo z dnem razglasitve. Vsled tega je stari volivni red razveljavljen in vse volitve se morajo vršiti po novem volivnem redu. Tudi one volitve, za katere so se predpriprave, razpoložitev volivnih imenikov itd. izvršile še po starem volivnem redu, se morajo izvršiti po novem volivnem redu in se mora vse volivno postopanje na novo uvesti. Tekom leta morajo biti obnovljeni vsi občinski zastopi cele dežele. 4- Vrhpoije pri Moravčah. V nedeljo popoldne smo imeli pri nas zelo mnogobrojno obiskan politiški shod, ki je na njem naš poslanec dr. Krek v daljšem govoru poročal o delovanju v deželnem in državnem zboru. Soglasno so je izrekla zaupnica poslancu in stranki. — Ob tej priliki se je tudi ustanovilo izobraževalno društvo, ki ima že zagotovljeno lepo dvorano. Vpisalo se je takoj okrog 50 udov. Moravška dolina je slejkoprej neomajna. + Shod v Litiji. Včeraj se je vršil shod v Litiji, ki je veljala doslej za nepremagljivo središče liberalizma. Prostori gostilne pri Fortuni so bili natlačeno polni. Na shodu je bilo litijsko delavstvo, mnogo kmečkega ljudstva in pa domačini. Shodu je predsedoval dr. Ivan Zajec kot načelnik J. S. Z., ki je sklicala shod. Dr. Zajec izvaja: S. L. S. praznuje teden zmagoslovja. V novomeškem okraju in v Beli Krajini je zmagal z ogromno večino kandidat S. L. S. prof. Jarc. Zmagala je slovenska ljudska misel nad tujim liberalizmom; mi pa se zmage veselimo, ker dobimo v prof. Jarcu nadarjeno, pridno in zanesljivo moč, ki bo stranki in našemu ljudstvu brezdvomno silno veliko koristila! Nato poroža dr. Zajec o delu S. L. S. v deželnem zboru: poroča o lovskem zakonu o občinskem zakonu, o cestnem zakonu ter o električnih centralah. Vsakdo mora priznati, da vse delo S. L. S. stremi po tem, da se osvobodi ljudstvo krivičnega vpliva v vseh korporacijah. Postave, ki smo jih storili, bodo našemu ljudstvu veliko koristile. Ali eno je potrebno, namreč, da se naši kmetje in delavci zavedajo in spoznajo vse postave, ker najlepše postave ostanejo brez koristi, ako jih ljudstvo ne izvaja. Dr. Zajec poživlja, da so kmečko in delavsko ljudstvo naj zanimlje za javno življenje; tako bo prišlo v občinah in pa v cestnih od- borih do odločujoče mo«. uovor je napravil velik vtis. Prof. Dermastija je nato v navdušenih besedah razpravljal o vzrokih draginje ter poživljal delavstvo in kmečko ljudstvo, da se krepko lote združenega dela, da se ubije judovski kapitalizem in nečloveško špekulantstvo, pod katerim trpita kmet in delavec. Govoril je še kaplan Krische, nakar je bil shod zaključen. Navzoči socialdemokrati shoda niso motili. + Masaryltovi kozolci. Dični prijatelj brinjevega hofrata profesor Ma-saryk se je popolnoma skisal same jeze, da je dr. S u s t e r š i č odstopil svoje mesto v odseku za vnanje zadeve v delegaciji češkemu agraren podpredsedniku državnega zbora Za-z w o r k i. V dolgočasnem »Času« meče žveplo in ogenj okolu sebe in divja po portugalsko - profesorski maniri zoper dr. Š u s t e r š i č a , zakaj da je kaj takega storil. Zmešani profesor naj vzame na znanje, da je on zadnji, katerega bi kaj brigalo, kako razpolaga voditelj S. L. S. s svojimi mandati. Ca-pito ? + Celjski »Narodni Dnevnik« za Floja. Brinjevi hoirat se je zaletel k »Narodnemu Dnevniku« in ta ga brani po svoje s tem, da se zadira v portugalskem slogu v osebo dr. Šuster-šiča. Se vzame na znanje. Brinjevi hof-rat in »Narodni Dnevnik» sta drug drugega vredna. + O žalostnem hofratu piše nedeljska »Edinost«: »Slovansko časopisje se je razdelilo v dva tabora: eni so za Plo-ja, drugi proti njemu. Zlasti ostro so ga prijeli mladočeški »Narodni Listy«. Naše stališče v tej stvari je znano. Ponavljamo še enkrat: Plojeva stvar je, ali se on strinja s politiko Rusije ali ne. Ravnotako ima lahko svoje mnenje o zvezi z Nemčijo in o neoslavizmu. Nikakor pa ne moremo odobravat), da je potem, ko je napadal na desno in levo, popolnoma podpisal Aehrenthalovo zunanjo politiko, posebno še ono na Balkanu. Dr. Ploj pa ne bi smel tudi pozabiti, da Aehrenthalova politika vsebuje tudi zvezo z Italijo z vsemi usodnimi posledicami, ki jih ima ta kombinacija za vladno politiko v našem Primorju in ki naravnost duši slovanski živelj ob morju Adrijanskem in mu grozi s propastjo, ako ne bo imel toliko življenjske sile, da se ohrani ven iz sebe. Ali naj še le pripovedujemo dru. Ploju in njegovim braliiteljem, kaj bi bil naš slovenski narod brez te pozicije na tej prevažni in eksponirani geografski točki? Največ, kar bi bil Ploj smel storiti, bi bilo to, da je ostal napram Aehrenthalovi politiki rezerviran. A Ploj niti tega ni storil, marveč je pred Aehrenthalom popolnoma kapituliral. In to je ravno, kar nas kakor Jugoslovane peče.« — Torej tudi »Edinost«, ki je sicer Friedrichu Ploiu vedno prizanašala, ga je zdaj morala obsoditi, da se je popolnoma povladinil. Ampak »Edinost« menda ne ve, da je gospod Friedrich Ploi bil vladen, odkar igra v javnosti vlogo. Zakaj, to že on ve . . . »Edinost« zopet zelo srbi njena stara liberalna natura. V svojem znanem grižavem tonu daje modre nauke S. L. S., ki da se je s tem, da je odbila Novakov predlog glede neomejenega uvoza tuje živine, pokazala sicer kot pravo kmečko stranko, nima pa zato pravice »stezati rok po Ljubljani». Krmežljava »Edinost« naj si zapomni, da si S. L. S. pač ne da svetovati od nikogar na svetu, kje bodi meja njenemu političnemu delu. Ljubljana je že danes po velikem delu svojega prebivalstva v taboru S. L. S., to pa ravno zaraditega, ker je blagru ljudstva in procvitu cele dežele namenjena gospodarska politika S. L. S. najbolj v korist Ljubljani sami. «Edinost» naj nikar ne bo v prevelikih skrbeh — povemo ji že danes, da bo liberalcem v kratkem času odklenkalo po vseh kranjskih mestih in trgih. Da volivci ne bodo prišli vprašat „Edinosti", če jim je dovoljeno voliti ljudi Slovenske Ljudske Stranke, je samoposebi umevno. Ampak ,.Edinost" ni zadovoljna, če se vsakih štirinajst dni ne olajša, ko jo tako možno tišči njen liberalni želodec. + Iz zdravstvene službe. Okrožna zdravnika dr. Gregorič v Senožečah in dr. Perišič v Ilirski Bistrici sta zamenjala mesti. — V zdravstveni zastop Št. Vid nad Ljubljano je imenoval deželni odbor M. Dimnika, deželnega poslanca. + Odhod vojaštva na volišče v Zagreb. Iz Celovca smo dobili naslednjo brzojavko: Radi bližajočih se saborskih volitev se odpelje 25. oktobra deseti lovski polk (Feldjäger), pod poveljstvom stotnika Murmayerja iz Celovca v Zagreb, da pomaga vzdrževati red in mir pri volitvah (oziroma pomaga k zmagi vladinovcev!), Na volilnem skodu v Dobllčah jo poslanec dr. Krek povedal sledečo zanimivo zgodbo : „Bil sem pri finančnem ministru. Ves sključen spoštovanja pride Hribar ter pravi: voščim vesele praznike, ekscelenca! Minister ga po strani pogleda in vpraša: „Vi ste liberalec s Kranjskega?" „Da", se glasi odgovor. Minister pravi dalje: „Ali veste kje je dr. Šušteršlč? Idite ga iskat in pripeljite ga sem." Hribar je šel prav sklonjen iu iskal Šušteršiča po celem Dunaju, minister pa se mu Je v pest sme-jal." — Ta dogodek je resničen ; zgodil se je v parlamentu. „Slov. Narod" se seveda jezi zavoljotega, pa nič ne pomaga. Na li-beralne poslance na Dunaju nič ne dajo, ker vedo, da ničesar ne zastopajo kakor samo svojo puhlost. Županom na Gočah je bil 17. t. m, izvoljen prejšnji župan gospod Rihard Fer-jančič, vrl naš somišljenik. Liberalci v mestu Kranju se med seboj prepirajo. »Gorenjcu« ni nii kaj všeč, da je bil za župana izvoljen Ferdinand Pollak in prijema nove libe. ralne občinske svetovalce, ker niso vo-tirali odstopivšemu županu ces. svetniku Šavniku zahvale. Na drugi strani pa liberalci v Kranju ravno ljubeznji. vemu »Gorenjcu« očitajo, da je on kriv, da se je gospod Šavnik odpovedal, ker ga je po svoji maniri pobalinsko napadal. Vseh kregov in prepirov bode gospodje rešeni, ko se bo velilo po « novem občinskem zakonu. -j- Skrajno infamnost je zopet zagrešila tista „Edinost", ki je tako silno kričala, ko ji je svoj čas „Slovenec" očital, da zlobno ponižuje ugled cerkve med ljudstvom. V znani aferi Mecchia-Buttignoni, ki jo je Sveta Kongregacija Koncila zdaj definitivno rešila tako, da je kanonik Buttignoni moral izjaviti, da je „izdal stvari, ki p o krivici škodijo dobremu imenu kanonika Mec-chije" in da to „vse zavrača in prekli-cuje," „Edinost zdaj objavlja članek, v katerem napada ..Slovenca", da je to notico dobil od „Amica". „Edinost" — ne nori! Kolikokrat si dobivala ti notice od laških ultranacionalnih listov, a „Slovenec" od „Amica" še nikoli nobene. Mi smo poročali o stvari, ki j« bila javna in katere prikriti ne bi imelo nobenega zmisla. Mi Buttignonijeve izjave tudi nismo nič komentirali, ker se nočemo vtikati v stvar, ki spada izključno le v kompetenco cerkvene oblasti. Zato pa je tembolj nesramno če zdaj „Edinost" popisuje, kako je v Rimu bilo in dobesedno pravi, da jt Mecchia „odpotoval v Rim, kjer je f pomočjo svojih prijateljev, pravijo, da je Mecchia silno bogat, dobil od koncil-ske kongregacije zagotovilo, da bo Buttignoni kaznovan." In potem še enkrat: „pravijo, da Buttignoni nima veliko tisočakov." S tem „Edinost" Sveti kongregaciji in neposredno tudi svetemu Očetu podtika, da se je dala podkupiti od kanonika Mecchije. Tako ob-sumničenje, nepodprto od nobenih dokazov, je pač infamija najgrše vrste posebno če se pomisli, da je stvar v Rimu stala tako, da če bi Buttignoni | ne bil preklical, bi ga bila zadela najhujša cerkvena kazen. Le popolnoma liberalno in cerkvi strupeno sovražno glasilo more potem podtikati kongregaciji direktno ali indirektno, da jo je Mecchia podkupil. Taka podlost se sama obsoja. — »Agro-Mercur« v konkurzu. Kakor »Slov. Narod« poroča, je napovedala veletrgovina »Agro-Mercur« kon-kurz. — Kanonično umeščen je bil danei na župnijo Gorenji Logatec č. g. Ivan Erjavec, dosedaj župnik v Želimljah. — Iz Št. Vida nad Ljubljano. 23. t m. je pri nas predaval g. Podlesnik o portugalski revoluciji. Predavanje je bilo zelo podučno za naše ljudstvo. V nabito polni dvorani nam je g. predavatelj obrazložil grozodejstva, katera uprizarjajo na Portugalskem svobodo-miselci in njihovi priveski, liberalci in socialni demokrati. Odkrito povemo, takih predavanj si želimo še več! — Umrl je danes, 24. t. m., na Vrhniki Mihael Opeka, oče profesorja dr. Mihaela Opeka in kaplana Ivana Opeka. — Umrla Je na Opčinah gospodična Alojzija Sosič v starosti 24 let. Bila je članica ugledne narodne rodovine. Naj v miru počiva! — Umrl je v Znojmu praški vse-učiliški profesor dr. Jaromir Ilauel- — Večerni vlak se je uvedel na progi Ljubljana-Kamnik. Iz Ljubljane odide ob 7. uri 10 minut zvečer in pride v Kamnik ob 8. uri 19 minut zvečer. \\ Kamnika nazaj pa ne odhaja. Zakaj nc? Saj je pravtako nujno potreben! — Sodnijska premeščanja. Iz Pulja je premeščen v Gorico avskultant gosp-Josip Roječ. Avskultant gosp. Franc V u g a je premeščen iz Trsta v RovinJ-Avskultant gosp. Franc U 1 a g a je pi'e" mcščeu iz Gorice y PjuU.w 4- Novomeški ljudski tribun. Znani Karol Rozman je na shodu v Novem mestu napadel prof. Jarca, češ da je on kot referent deželnega odbora kriv, da hoče dr. Defranceschi zapustiti Novo-mesto. Profesor Jarc ga je takoj zavrnil, da je dr. Defranceschi sam izjavil, da to ni res in da so tega krivi največ Novomeščani sami. Profesor Jarc je imel za to trditev istinito podlago. Da bi vplival na volilce zadnji trenotek, je dal slavni novomeški terorist zadnji dan pred volitvijo nabiti lepake, da profesor Jarc ni govoril resnice. Kaj pomeni ta čin, to bo zvedel Karol Rozman še drugje, čudimo se pa dr. De-franceschiju, ki ga poznamo kot odločnega pristaša narodno napredne stranke, obenem pa kot moža, ki povsod odkrito izpove svoje mišljenje, da doslej ni čutil v sebi dolžnosti in poguma, da bi priznal javno to, kar je res izgovoril privatno in možato desa-vuiral tudi svojega političnega prijatelja. — Crippena, morilca svoje žene, so v Londonu na smrt obsodili. — Izvoz živine. Po južni železnici je letos izvoz goveje živine in konj z Ogrskega nenavadno obilen. Konji gredo večinoma v Italijo v vojaške svrhe, a govedina se prevaža za Reko, Opatijo, Trst, Gorico in drugam. Ker gredo dan na dan kar po celi vagoni imenovane živine iz Ogrske ven, se vidi, koliko se je v imenovani državni polovici priredi. Seveda so pogoji po ogrskih planjavah in ravninah za prirejo tudi ugodnejši, nego pri nas. Kvalitete goveje živine pa seveda ni primerjati naši in tudi z raznovrstnimi pasmami se ne morejo Ogri z nami meriti. — Za kr^narje bo letos glede kožu-hovine dobro preskrbljeno. Dolenjci in Notranjci se hvalijo z dobrim plenom pri lisicah, divjih mačkah, polhih in vevericah, Gorenjci pa z ostalo kožuho-vino. Prvo ulogo bodo igrale pač lisice in polhi. V dobrepoljskih gozdih, v ribniški Mali Gori, a tudi v Veliki Gori proti Kočevju se je pojavila divja mačka, ki se je bržkone pritepla iz knez Auerspergovih pragozdov. — štrajk je sklenila »Zveza mornariških strojevodij« v Trstu. V tej zvezi niso Lloydovi strojevodje. — Važne stare hrvaške listine so našli v dubrovniškem arhivu. Listine so bile doslej nepoznane in so iz časov turškega osvajanja. Izvirajo iz tako-zvanih slovanskih uradov turških sultanov, ki so se večinoma posluževali v diplomatiških poslih hrvaškega jezika. Kustos sarajevskega deželnega muzeja dr. Truhelka, ki jih je našel, objavi listine v muzejskih izvestjih. — Krošnjar, ki Ima 20.000 kron. Predvčerajšnjim ob mraku je neki krošnjar, ki je vodil mal voziček, na-prežen s konjem, prodajal svoje raznovrstno drobno blago pri Sv. M. Magdaleni Zgornji v Trstu. Naenkrat ga je obšla slabota in se je zvrnil na tla. Pa-santi, ki so mislili, da je omedlel vsled lakote, so ga vzdignili in poklicali zdravnika z zdravniške postaje. Zamašila so se mu čreva. Moža so sprejeli v bolnišnico. Revni krošnjar je imel vse svoje premoženje pri sebi, in to znaša nič manj kot 19.000 kron v vrednostnih papirjih in 300 kron v gotovini. — Vevška papirnica si gradi od svoje tovarne do železniške postaje v Zalogu železniški tir, na. katerem se bo došlo blago dovažalo iz Zaloga v Vevče oziroma izvažali izdelki na imenovano postajo. Kaka dva meseca sem so dela že v tiru, zlas1i zadnja dva tedna je na progi uposlenih mnogo delavcev. — Hud mož. Zidarski pomočnik Lovrenc Babnik in njegova žena Ana živita v medsebojnem prepiru. In tako se je zgodilo, da jo je mož z obuto nogo sunil precej močno v njeno desno nogo. Okoli 6. ure zvečer istega dne se je mož mudil na kozolcu. Žena, ki je stala pred kozolcem, mu je zaklicala, naj ji dd ključ od hišnih vrat. Mož pa pograbi strešnik iz kozolca in ga vrže ženi na glavo. K sreči da je poškodba lahka. Kako se bosta zaradi tega pred sodiščem poravnala, ni znano. — Hotelski tat. V zadnjih dveh letih se je zgodilo v hotelu pri »Slonu« v Ljubljani več tatvin, a storilcu ni bilo moč priti na sled. Končno se je pa le posrečilo tatu zasačiti v osebi Antona Gerbeca, kavarniškega kuharja isto-lam. Kradel je, kar mu je pod roke prišlo, še dežniki gostov v kavarni niso bili pred njim varni. Kar se je dalo dognati, je napravil skupno škode za ?48 K 10 vin. Največ ukradenih reči se ie našlo v njegovi posesti. Obdolženec večinoma tatvine priznava. Obsojen je bil na pet mesecev težke ječe. — Mojster bi bil rad postal. Aloj-«ij Antončič, posestnik in krojač na Vrhu bi bil rad postal samostojen krojač. Manjkalo mu je pa še mesec dni itt usposobljenje krojaškega pomoč- nika. Antončič si je pa hotel na ta način pomagati iz te zadrege, da je izbrisal v svoji delavski knjigi dan izstopa, t. j. 15. februarja 1909, ter spremenil na 15. marca 1909. Tako ponarejeno knjigo s prijavo samostojnega krojaškega obrta je predložil okr. glavarstvu v Logatcu. Vršile so se po orožnikih poizvedbe ter se prišlo na sled prenaredbi delavske knjižice. Sodišče mu je za kazen naložilo en mesec ječe. — Nališpana bi bila rada. Ivana Završnik iz Stareloke je služila pri Mariji Višnar na Jesenicah za. deklo. Gospodinja je opazila, da je njej in njeni hčeri izginilo več obleke. Sum je padel radi tega na Ivano Završnik, ker je bila že trikrat zaradi tatvine kaznovana. Pa tudi orožniki so jo zalotili v ukradeni obleki. Obsojena je bila na šest tednov zapora. — Skrajna surovost. Ana Kepic je prišla dopoldne 20. avgusta na dom Jožefa Stareta, krojača in kajžarja na Dragovčajniku in prosila žganja. Obdolženčeva žena ji je res dala nekaj žganja, vsled česar je ta postala od pijače tako omamljena, da je pri obdolženčevi hiši obležala. To je jezilo Stareta, vzel je razbeljeno likalo in jo ž njim gladil po spodnjem delu telesa. Z velikimi bolečinami se je Ana Kepic prebudila, kajti pri poškodovani se je našlo osem opeklin. Sodišče je Stareta zaradi te zlobnosti obsodilo na 10 mesecev težke ječe. — Pretep zaradi plačila vožnine. V Margonovi gostilni v Trnju je prišlo med posestnikom Pavlom Penkom in posestnika sinom Jožefom Rergočom do prepira, ker je slednji prvega opomnil, naj mu plača dve vožnji, katere mu še dolguje. Iz prepira je nastal pretep. Penko udari s tako silo Ber-goča, da mu je zbil en zob, ta pa mu je udarec vrnil. Ivrčmar ju je hotel razdvojiti, in ker ni nič opravil, ju je iz-tiral iz gostilne na dvorišče. Pa tudi med potjo sta se eden drugega bila, parkrat sta padla po tleh. Temu tepežu se je pridružil Rergočev oče in hči Jožefa. Na dvorišču sta pretepača iznova padla, tako da je ležal Penko pod mladim Bergočem, hči Jožefa ga je sunila z nogo v levo oko, oba Bergoča sta ga pa tako suvala z obutimi nogami, da sta mu zlomila desno nogo. Obdolženca priznata, da sta ga tepla, zanikata pa, da bi mu bila onadva nogo zlomila, marveč je storil to gostilničar, ki je Penka iz gostilne vrgel. Poškodovani je pod prisego izpovedal, da sta edino le Rergoča njega poškodovala. Stari Rergoč je bil obsojen na dva meseca, njegov sin Jože pa na tri mesece ječe ter mu morata nerazdeljeno plačati odškodnine 164 K 40 vin. — Iz Tržiča. V torek nadaljuje ob 8. zvečer v društveni dvorani g. kaplan Čadež svoje predavanje o jeruzalemskem romanju. — Na Dunaju se je poročil nečak g. tovarnarja Molline gosp. Ernest Schallgruber z gdč. Kaiser pl. Trauenstern. — Sneg je zapadel po naših gorah. Regunjšica in Košuta ste vsi pobeljeni. — Predstava, ki jo je priredila v nedeljo dekliška Marijina družba, se je vrlo dobro obnesla. Petje, deklamacije in obe igri so bile pred-našani v splošno zadovoljnost.. — „Svobodne" volitve na Hrvaškem. V Virovitici kandidira kot Tomašičev kandidat vseučiliški profesor dr. Franjo Spevec. Da bi se njegova volitev lahko „svobodno" vršila je vlada njegovega konkurenta, kandidata kmečke stranke — Josipa Predavec — kratkoinmalo vtaknila v luknjo. Policaji so ga kar po noči iz postelje vzeli. Enaka osoda je doletela v Slatini pravaš-kega kandidata, urednika Plevnika. Ako bo vlada to lepo prakso primerno razširila, bodo volitve banu Tomašiču kot učencu Khuena res delale vso čast. — Kolera v Osjeku stalno narašča; skoro vsi slučaji so smrtni. Sedaj je obolel na koleri tudi nek vojak 78. pešpolka. Potres v Sarajevu so čutili 20. t. m. zjutraj. Bil je precej močan, a škode ni napravil. — Imeniten lovec je zidarski podjetnik g. Fuso iz Kranja, ki je dne 20. okt. — kakor se nam poroča iz Naklega pri Kranju — obstrelil v nogo in roko Antona Pravsta, podomače Kramarja iz Naklega, ki nevarno ranjen leži v postelji. Mi smo mnenja: Kdor ne zna v zajce meriti, naj ostane rajši doma za pečjo. — Argentinsko meso v Trstu. V nedeljo zjutraj 23. t. m. odprl je tržaški magistrat v ulici sv. Katerine mesnico, v kateri je na prodc-vj samo argontinsko meso. Cena temu mesu je: prednji del 1 K 30 vin. zadnji del 1 K 60 vin. kilogram. V soboto so pripeljali velik voz tega mesa. Po ulici je bilo vse polno radovednežev. Meso izgleda jako tolsto. — Iz št. Vida nad Ljubljano. Električna luč je prvič v št. Vidu zasvetila preteklo soboto zvečer. Napeljana je iz nove Česnjeve elektrarne na Brodu. Dosedaj je inštalirana samo v županovi hiši, v gostilni Jager in v trafiki Za-kotnik. Inštalira se pa še v zavodu sv. Stanislava in nekaterih drugih hišah. — Iz Mekinj. Dne 24. t. m. zjutraj je umrl tukajšni posestnik in kovač Jože Kočevar. Ril je kremenit, značajen krščanski mož, zvest pristaš naše stranke. Kot dober, vgleden oče jo vzgojil 12 otrok; njegovi sinovi se lahko postavijo v izgled vsem mladeničem ter so trdna opora tuk. krščanske organizacije. Velikodušnega se je skazal pokojnik pri zidavi društvenega doma ter je žrtvoval s svojo družino z denarjem, delom in blagom do 1000 kron. Kot svojemu dobrotniku mu bo društvo priredilo časten pokop. Raz društvenega doma že plapola žalna zastava. Dal Bog blagemu možu večno plačilo za njegov trud in njegovo požrtvovalnost. Književnost. * Občinski red in občinski volilni red za stolno mesto Ljubljano izide v par dneh, zanesljivo pa pred koncem tedna v zalogi „Katoliške Bu kvarne" v Ljubljani. * Občinski red in občinski volilni red za deželo izide ravnotam istodobno. * Povest »Dekle z biseri«, ki jo je prinašal »Slovenec«, izide v kratkem kot 13. zvezek »Ljudske knjižnice« v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Štajerske novice. š Na en mesec zapora je obsodilo mariborsko sodišče viničarico Julijano Veronik iz Poljan pri Iločah, koje petelin je agusta meseca 1910. napadel 1 in pol leta starega Konrada Jurančiča ter ga tako uklal v glavo, da je otrok umrl. š Umrl je v Mariboru nadinšpektor kurilnice Južne železnico v pok. Raj-mund Vesel. Ljubljanske novice. ij Veliko skioptično predavanje S. K. S. Z. v »Unionu«. Izpolnila se je davna želja, da je dobila S. K. S. Z. skioptikon, ki se lahko meri z največjimi skioptikoni po svetovnih mestih. Jutri točno ob pol 8. uri zvečer bo ta skioptikon prvikrat deloval pri predavanju »Slovenci v Jeruzalemu«. Predavanje bo za Ljubljano res nekaj izrednega, zato vabimo k najobilnejši udeležbi vse naše somišljenice in somišljenike. Z ozirom na ogromne stroške za nov skioptikon so prvi sedeži po 1 K, sedeži II. vrste po 60 vin., stojišča po 20 vinarjev. Vse one, ki nameravajo kupiti sedeže I. ali II. vrste, prosimo, da to store danes zvečer ali jutri dopolu-dne v šoukalovi trafiki pred škofijo, da se more pravočasno določiti število sedežev. Vabimo k najobilnejši udeležbi! lj Ljubljanske občinske doklade. Iz dejstva, da je dr. Lampe v deželnem zboru primerjal občinske doklade raznih kranjskih mest in dokazal, da so vsa druga, mesta in trgi še mnogo bolj obremenjena kakor Ljubljana, je »Narod« skoval hvalospev na, bivši ljubljanski občinski svet. To je pa čisto v nasprotstvu s tem, kar je dr. Lampe v deželnem zboru trdil. Dr. Lampe je dokazoval, da je novi cestni zakon v vitalnem interesu kranjskih mest in trgov, katerih davčna moč je tako majhna, da se najmanjša obremenitev že pokaže v obliki silno visokega števila doklad. Edino Ljubljana ima močnejšo davčno podlago, in to se vidi ravno iz tega, da je vkljub tistemu slabemu gospodarstvu, ki ga je dr. Tavčar sam očitno priznal v petkovi seji deželnega zbora, ostala še 35 odstotna doklada. To je torej nekaj čisto drugega. Značilno je, da se je sam dr. Tavčar tako odločno zavaroval proti temu, da bi ga kdo identificiral s Hribarjem glede mestnega gospodarstva. lj Stara zmrznjena argentinska govedina in mladi »Skalaši«. Skala, ki teži ljubljansko občinstvo, je draginja. Temu nihče ne oporeka. Osnovali so ne-katerniki narodno - napredno društvo »Skala«, da se bori proti draginji, a izkazalo se je, da mladini niso nič cenejši kot starini, in tudi niso ravnotako dobri, marveč slabši. Sklicalo je društvo »Skala« včeraj dopoldne javen shod v »Mestnem domu«, ki se ga je udeležilo do 300 oseb, med njimi veliko naših in socialnih demokratov ter sta-rinov. Ljubljanski tržni nadzornik Ad. Ribnikar je povedal, da argentinsko meso ne bo cenejše kakor naše in je tudi slabše. Za to pač ni bilo treba sklicati shoda, ker je to »Slovenec« že dav-nej pred shodom povedal. Vendar so pa mladini kljub temu argentinsko meso zahtevali. Shodu v »Mestnem domu« je predsedoval mladi dr. Lavren-čič, ki je s tem prvič nastopil v javnem življenju. Prvi govornik, »užaljeni« bivši občinski svetnik dr. Šviselj, je povclar- jal, da kmetje niso krivi draginje, pač pa veleposestniki in veliki živinorejci, ki določujejo cene, kakor tudi prekup-ci. Stališče kmeta, ki bože prodati kolikor mogoče drago svoje pridelke, jo popolnoma upravičljivo, ker mali kmet sam komaj izhaja, ker njega samega teži draginja. Treba je zaradi tega druge gospodarske politike, da se izboljšajo razmere. — Namesto Val. Fortiča, ki se ni naučil zanjga spisanega govora, je bral neki Rakuš napovedani referat »Delavstvo in draginjsko vprašanje«, kar pa je bilo zelo dolgovezno in brez smisla. — Mestni tržni nadzornik Adolf Ribnikar je govoril o uvozu argentinskega mesa. Pripovedoval je, kako se vozi argentinsko meso v ladjah, kako se shranjuje, kako se kuha itd. Končno pa je povedal, da argentinsko meso, vpeljano v Ljubljano, ne bo cenejše kot je naše, tudi je argentinsko meso slabše, dobro samo za kuhanje juhe. Ljudje so to novico poslušali z odprtimi ustmi. Nekdo med občinstvom je živahno pripovedoval, da »če je tku, na borna kupil mrgntinskega mesa«. — Suspendirani profesor Jug je izborno govoril z rokami. Glas ima tudi še, smisel njegovega govora pa je bil tak, kakršen ni vreden profesorja, četudi je — suspendiran. Najbolj so se muzali poslušalci, ko si je odgovarjal na vprašanje »Kako žive dandanes ljudje?«, da žive »pod zemljo, na zemlji in nad zemljo«. Rogve kaj je mislil pri tem, menda na rudarje, »purgarje« in zrakoplovce. Zahteval je v brezmi-selni dolgoveznosti, da se mora spremeniti dosedanja gospodarska politika nakar je predlagal resolucijo, v kateri se zahteva uvoz tuje živine, argentinskega mesa in protestira proti temu, da je deželni zbor šel preko Novakovega predloga na dnevni red. Ljudje so se razšli z mnenjem, da kljub »politiki« liberalnih mladinov meso ne bo cenejše ter da tudi ne bodo jedli argentinskega mesa, ki je ravno tako drago in pa slabše. — Tako so izborili agrarej & merkurjevci rešili ljudstvo draginje, Rila je pač neumna komedija. Stvarne so morali pač ravno to priznati, kar so naši poslanci v deželnem zboru veliko bolje povedali. Največja neumnost je bila torej, da so protestirali proti sklepu deželnega zbora, da se preko tistih oslarij preide na dnevni red, ki jih je Ribnikar sam moral priznati za oslarije. šlo se jim je le za demagogijo in za to, da se njihova imena berč v časopisih. Prvo se jim je ponesrečilo, da so drugo dosegli, pa smo jim poskrbeli mi, da ves svet spozna puhlost teh borih skalašev. Ljudje so po shodu na-pravljali krepke dovtipc o advokatih, ki se bore »proti draginji« ter so pravili, da sedaj vse resno pričakuje, da advokat je dr. Švigelj, dr. Novak in dr. Triller z ozirom na draginjo zniža j o s v o j o odvetniške tarife! lj Prireditev Katoliškega društva rokodelskih podočnikov. Vedno se nekako pomladimo, kadar imamo priliko prisostvovati prireditvam v Rokodelskem domu. Prava živahnost in mla-deniška navdušenost, s katero nastopajo pevci in igralci, vpliva blagodejno na občinstvo. V tem tiči — kakor mislim — tudi ona privlačna sila, ki napolni pri vsaki prireditvi dvorano Rokodelskega doma. Tudi z včerajšnjim društvenim nastopom smo prav zadovoljni. Pevski zbor — menda številnejši kakor druga leta — je pod stro-kovnjaškim vodstvom gosp. Pavla Gor-jupa prav izborno rešil svojo nalogo. — Govornik večera, preč. g. profesor dr. Jos. Jerše, sme biti prepričan, da je namen svojega govora, pokazati važnost rokodelskega in mladeniškega društva, popolnoma dosegel. Društvu moramo le čestitati, da nastopa pri njegovih prireditvah govornik, ki poda v tako prikupljivi obliki toliko lepih, koristnih misli. — V igri »Črni vitez« so nam uprizorili igralci lepo zaokroženo ljudsko dramo, ki je pri mnogih prizorih vzbujala veselo živahnost, ves čas pa vzdržala v občinstvu veliko zanimanje in marsikoga tudi do solz ganila. V vsakem oziru so se odlikovali igralci gg. Iv. Peterlin, R. Vrančič, pa tudi drugi igralci, kot gg. Iv. Zabavnik, Iv. Beden, Ant. Završnik, B. Novak itd. so dobro izvršili svoje ne lahke vloge. — Dve stvari moramo še omenjati. Predvsem naj bi društvo skrbelo, da ne bi med posameznimi dejanji v igri nastajali predolgi odmori. Kadar je pa iz tehničnih ozirov to potrebno, kar se dogaja pri društvih, kjer so igralci obenem pevci, naj bi se pa presledki izpolnili z deklamacijami, z godbo, z nastopom tamburaškega zbora, ki smo ga letos slišali pri neki vrtni veselici v Rokodelskem domu, in včasih tudi s solospevi. V društvu so za to potrebne moči, n. pr. gosp. Ludovik Bajde. ki že dolgo vrsto let pri društvenih priredit, vali nastopa z vedno večjim uspehom. — Drugo, kar moramo pa prav pohval- t no'omenjati, je bila množica moške, mladine, ki je bila v dvorani v oddelku za stojišče. Kakor znano, je ministrstvo za javna dela dne 3. novembra 1908 opozorilo na važnost veselic zabavne in poučne vrste, ki bi bilo splošno dostopne obrtni mladini. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov uspešno deluje v smislu imenovane na-redbe ministrstva za javna dela in zasluži podporo vseh slojev občinstva. ¡Veselo znamenje je torej tudi to, da se za tako koristne društvene prireditve zanimajo zastopniki cerkvenih in svetnih oblasti. Pri včerajšnji prireditvi smo opazili preč. gg. stolna kanonika Ivana Sušnika in dr. Andr. Karlina, več svetnikov trgovske in obrtne zbornice itd. lj Umrl je včeraj zjutraj nagloma asistent kirurgičnega oddelka deželne bolnice gosp. dr. Julij F r i e d r i c h. .V, soboto je prišla k njemu v operacijo neka žena. Ko je stopil dr. Friedrich v sobo, obšle so ga nakrat tolike slabosti, da se je nezavesten zgrudil. Prenesli so ga na stanovanje, kjer mu je nekoliko odleglo, vendar pa dr. Friedrich ni več vstal, marveč včeraj zjutraj vsled srčne kapi padel zopet v popolno nezavest, iz katere se ga ni moglo z nobenim sredstvom več vzbuditi in je v kratkih tre-notkih izdihnil. Dr. Julij Friedrich je bil sin uglednega češkega zdravnika, služboval pa je v deželni bolnici nad tri leta. V tej dobi službovanja si je s svojim ljudomilim občevanjem pridobil zaupanje bolnikov, bil je pa tudi kot koncilijanten mož priljubljen v ljubljanskih krogih. Po končani kirurgični praksi v ljubljanski deželni bolnici se je nameraval dr. Friedrich naseliti v Pragi. Z dr. Friedrichom je izgubila medicina izborilo moč. Čast njegovemu Bpominu ! lj Požar. V nedeljo ob pol 1. uri bilo je gasilno društvo obveščeno o izbruhu požara v tovarni za peči gosp. Drelseta. Takoj se je odpeljal prvi tren na lice mesta. Gorela je sušilnica za peči in bila v polnem plamenu. Takoj so napeljali cevi v dolžini 150 m ter so eno napeljali skozi stanovanjsko vežo naravnost v sušilnico in drugo cev na konec poslopja da se ogenj ni dalje razširil. Delo je bilo otcžlcočeno vsled gostega dima, ki se je valil pri vseh odprtinah sušilnice. Po eni in pol ure napornega delovanja je bila vsaka nevarnost odstranjena. Celo delovanje je vodil načelnik Stricelj. Na pogorišču pustili so tudi stražo 6 mož, katera je morala pa še večkrat do jutra stopiti v akcijo. Na lice mesta je prišel tudi društveni zdravnik dr. Bergman in komisar Švigelj. Vzrok izbruha požara je, da so se vnela drva, katera so bila naložena v sušilnici. lj Konzumno društvo v Vodmatu. Včeraj popoldne se je vršil v prostorih Št. Peterskega prosvetnega društva sestanek „Prvega ljubljanskega delavskega konzumnega društva" v svrho ustanovitve vodmatske podružnice. Govoril je g. dr. Pe-gan, ki je v strokovno dovršenem govoru razložil bistvo in pomen zadružništva in konzumnih zadrug s posebnim ozirora na današnjo draginjo. Po sestanku se je vr-Silo vpisovanje novih članov. Prva filijalka tega društva na Viču prav dobro napreduje in je opravičeno upanje da bo vspe-vala tudi Št. Peterska podružnica, ki se namerava otvoriti v lastni bivši Klinar-jevi hiši ob Zaloški cesti. Somišljenikom to društvo najtopleje priporočamo. lj Slovensko deželno gledališče. Slovenska opera pripravlja že dalje časa najlepšo R. Wagner je vo opero » T a n n h à u s e r j a «, ki daje seveda vsem članom in zlasti gosp. kapelniku mnogo truda. Ker pa répertoire zato ne sme stati, se uprizori v kratkem nova opereta, in sicer Lehàrjev »Grof L u k s e m b u r š k i « z gdč. Nada sovo, gdč. Thalerjevo, go. Bukšekovo, gg. Iličičem. Bohuslavom in Povhetom v glavnih ulogah. — Jutri v torek se uprizori prvič ruska drama » M o 1 o h « Leva G. Birinskega. Glavne uloge igrajo pri nas v tej drami gg. Nučič, Bohu-slav, Danilo, Danilova in Wintrova. (Predstava nepar.) lj Podružnica Slomškove zveze za Ljubljano zboruje v četrtek v prostorih »Katoliške Tiskarne« v knjižnici (III. nadstropje). lj Slovenska Filharmonija je priredila sinoči benevolentiac causa svoj prvi koncert v tekoči sezoni. Program je obsegal poleg zabavnih tudi nekaj serijoznih komadov. Sviralo je 31 mož pod vodstvom g. kapclnika Czajneka, ki je pokazal hvalevredno spretnost v 'dirigiranju. Igralo se je obče dobro, vendar bi bilo želeti saj pri resnih točkah boljšega, skrbnejšega naštudiranja in finejše izpeljave. Če pri obilnem poslu časa primanjkuje, pa raje manj komadov, a zato tem boljše izvajanih. Le tako si bo varoval orkester ugled, katerega si je lani pridobil. Žrtve zanj so relativno naravnost ogromne, zato pa upravičeno pričakujemo, da stoji godba izven konkurence, ker sicer zaradi te no kaže izdajati tolikih svot v svrhe, ki bi bile tudi drugače dosežene. Dvorana je bila zasedena od običajnega občinstva, pretežno iz krogov, katere precejšnji interesi vežejo na obstoj godbe. Sedaj v dobi nemških kapelni-kov smo prisiljeni opozoriti na. to, da imajo tudi slovanski skladatelji prav čedne reči, od katerih bi radi marsikatero čuli tekom zime. Na to treba paziti odboru v sporazumu s kapelnikom. lj Kap zadela. Ko je v soboto popoldne ob pol 3. uri prišel pred, na dvorišču se nahajajočo kleparsko delavnico hiše št. 26 na Poljanski cesti delavec Anton Štrukelj, rojen 1852 v Vižmarjih in pristojen v Št. Vid nad Ljubljano, in jedel kruh, je z mojstrom izpregovoril komaj par besedi, potem pa šel k vodovodu vodo pit, se je obrnil in odšel na cesto. Dospevši do hišnega vogala, se je opotekel, poprijel za žleb, potem pa nezavesten padel. Ljudje so ga prenesli na dvorišče in jeli drgniti, a ni bilo nobene pomoči več. Parkrat je še dihnil in umrl. Na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. Illner je konsta-toval, da ga je zadela srčna kap. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. lj Tamborninovo hišo v Zvezdi je kupil brivski mojster g. Aleksander Gjud. lj Pohvaljena sta orožniški nad poročnik Otok ar Šebesta v Lvovu, ki je bil preje v Ljubljani, in stražmojster Josip Tomšič v Ljubljani. lj Srebrni križec za zasluge je dobil sluga pri tukajšnji c. kr. finančni direkciji Janez Žagar. lj Kupil je od Splošnega kreditnega društva v Ljubljani hišo št. 21 na Tržaški cesti Franc Novak, trgovec v Šte-panji vasi. lj Letošnje stavbe v Ljubljani. V ITradeckcga vasi si je zgradil Iv. Hlebš novo hišo in je že pokrita. Janez Bevc, magistratni sluga, si je zgradil na Dolenjski cesti ob voglu Galjevice enonad-stropno hišo, ki bo te dni pokrita. Prof. dr. Iv. Trtnik si je zgradil v Dalmatinovi ulici trinadstropno hišo, ki so jo te dni že tudi pokrili. Na novem delu Bleiweisove ceste so pomnožili število električnih žarnic, kar je bilo že zdav-nej potrebno. V Streliški ulici so pri poslopju »Ljudskega Doma« dogradili ravnokar še prizidek. Ob Cesti na Rožnik se bosta zgradili v kratkem dve vili in je stavbni prostor že zagrajen. V Čopovi ulici je nova hiša Terezije Čopove dograjena do višine drugega nadstropja, na mestnem stavbišču prejšnjega. vojaškega oskrbovališča pa je trinadstropna hiša V. Kubelke dodelana in pokrita. Ob Ahacljevi cesti si je zgradil dr. Pogačnik dvonadstropno hišo, ki je tudi žc pokrita. Pri kolodvorskem poslopju za razsvetljavo in opremo vlakov so ravnokar dogradili prizidek. lj Ljubljanskim tičarjeni je novi zakon v varstvo ptic močno štreno zmešal in ravno za jesen račune prekrižal, ko se lov na cipe, pevce i. dr. baš prične! Love jih sicer vseeno, saj zjutraj zgodaj ljubljanska policija itak nič ne more preprečiti v Mestnem logu ali pa na Barji zunaj pomerija, toda najhujši udarec za nje je to, da jih ne smejo — na trg prinesti! lj Kanalizacija na Poljanah. Na bivšem Gestrinovem, pozneje stavbnem svetu »Pisateljskega podpornega društva, se kopljejo kanali. Kanalizacija bo izpeljana v glavno Ljubi,janično strugo. lj Tlakovanje. Pred dr. VVallen-tsehagovo vilo so začeli pretekli dni hodnik s ploščami tlakovati. Delo bo te dni končano. lj Ljubljanski intelicjenti razbijajo v poznih urah grede iz Hribarjevega hotela »Tivoli« po glavnem drevoredu plinove svetilke. lj Zaradi prepovedanega povratkn je bil včeraj na Marijinem trgu areto-van že pred kaznovani 40-lctni pekovski pomočnik Franc Glušič iz Iga in izročen sodišču. Po prestani kazni se bodo Glušič vrnil z neprostovoljnim spremstvom v svojo domovno občino. lj Prijet roparski morilec. Kakor že znano, je dne 13. avgusta trgovec Karol Dick, rojen leta 1878. v Gneisu pri Solnogradu, izvabil v Nornbcrgu v spalno sobo natakarico Beti Drescher, kjer jo je zadavil in oropal, potem pa neznano kam pobegnil. Iskale so ga bavarske, kakor tudi avstrijske in druge oblasti, a dolgo časa zaman. Sedaj so ga izsledili in aretovali v Št. llipoli-tu. — Pred kratkim se je v Norimbergu mudil nek Dicku zelo podoben Ljubljančan, ki je bil po tamošnji kriminalni policiji ustavljen in legitimovan, potem pa seveda takoj izpuščen. Razume se, da se je kot izobraženec vsemu radovoljno podvrgel, a pripoveduje pa, da je norimberška policija zelo natančna, taktna, uljudna in čez vse po-strežljivu. lj Ni priporočljivo. Ko je v petek stražnik aretoval neko nadležno bera-čico, ga je neka gospa kar javno na-hrulila, da to ni lopo in da naj se zaradi tega sramuje. Ko jo je varnostni organ stavil na odgovor, je prišel zraven šo mož in med raznimi opazkami je tudi ta stražniku očital, da ga naj bode lo sram ter da nima z njegovo ženo nič opraviti itd. in prijel ga jo bil celo dejansko za roko. Sodišče bode oba poučilo, da se na ta način zavzemati za berače ni prav nič priporočljivo, nlar-več nevarno in nedopustno. lj Poziv ! Dotični gospod, ki je pri sinočnjem koncertu v »Unionu« pomotoma odnesel sivo pelerino z monogra-mom A. II., se poživlja, da jo nemudoma odda v »Unionu« ali pa v Souva-novi trgovini. lj Nevarno pretenje. V stari cukrar-ni sta se pred kratkim sprla dva delavca, ki sta zaposlena pri Gruberjevem prekopu. Med prepirom je eden svojega nasprotnika tako udaril po glavi, da je začel krvaveti, potem mu je pa še grozil, da ga zakolje, a si je bil premislil, zbežal iz cukrarne in neznano kam odšel. lj Umrli, so v Ljubljani: Ivan Pre-zolj, železniški delavec, 49 let. — Anton Štrukelj, kleparski pomočnik, 58 let. — Antonija Pogačnik, hči raznašalca knjig, 8 mesecev. — Jernej Kramar, občinski ubožec, 65 let. — Terezija Skok, kočarjeva hči, 4 dni. — Peter Kristan, občinski ubožec, 50 let. — Helena Vrhovec, gostija, 76 let. lj Mica Kovačeva. V soboto je prišel v neko gostilno na Sv. Jakoba trgu nek delavec ter se tam dodobra najedel in napil in ko je bilo treba plačati, je rekel, da ni nič dolžan. Poklicali so stražnika, ki je gosta pozval s seboj, a ga je ta po poti temeljito oštel. Dali so ga pod ključ. lj Pobegnila sta dne 21. t. m. 12 letni Leopold Lukom in neki 14 letni Albin Fritz. Lukom ima kratke belkaste hlače, havelok in zelen klobuk. Kdor Lukoma ustavi, dobi od staršev 10 K nagrade. Obvesti naj se o tem takoj mestno policijo. Telefonska m kzoima pomila. BIENERTK PRI CESARJU. Dunaj, 24. oktobra. Cesar je včeraj v daljši avdijenci sprejel Biencrtha. REKONSTRUKCIJA BIENER-THOVEGA MINISTRSTVA, Dunaj, 24. oktobra. Tednik »Mon-tag« javlja, da se rekonstrukcija Bie-nerthovega kabineta izvrši v kratkem. List pravi, da na mesto notranjega ministra Haerdtla pride moravski cesarski namestnik baron Ilainoldt, na mesto železniškega ministra VVrbe pa pride dr. VVittek. O drugih izpremembah list nič ne pove. DRŽAVNO SODIŠČE PROTI »SVOBODNI ŠOLI«. Dunaj, 24. oktobra. Državno sodišče je danes odbilo pritožbo društva »Svobodna šola« proti naučnemu ministrstvu, ki ni dopustilo društvu »Svobodna šola ? šol brez veronauka. Drža vno sodišče, je odločilo, da naučno ministrstvo s svojo prepovedjo ni kršilo državni temeljni zakon. NERESNIČNA VEST. Dunaj, 24. oktobra. »Reichspost« je poročala in iz nje je prišlo v druge liste, da bo opat v Einsiedelnu Kolum-ban Brugger imenovan za nuncija na Dunaju. Kolumban Brugger je pa že pred štirimi leti umrl. Tudi sedanji opat, v Einsiedelnu ne bo imenovan za nuncija na Dunaju. SEDEM DREADNOUGHTOV ZA NAŠO VOJNO MORNARICO. London, 24. oktobra. »Dayl Mail« poroča iz Dunaja, da je izjavil grof Montecuccoli v delegaciji, da namerava avstrijska vojna uprava zgraditi sedem dreadnoughtov. SLAVNI DALMATINSKI ZGODOVI. NAR UMRL. Sinj, 24. oktobra. V tukajšnjem frančiškanskem samostanu je umrl znani cerkveni zgodovinar p. dr. Mar-kovič, star 71 let. PREOBRAT NA PORTUGALSKEM? Pariz, 24. oktobra. Listi javljajo iz Lizbone, da je ondi vedno večja nezadovoljnost vojaštva. Vojaki, ki so po-magli pri revoluciji, pravijo, da nova vlada ne drži danih obljub, odklanjajo štirimesečni dopust in zahtevajo, da jim vlada da civilne službe v deželi. Vlada je v silni zadregi. Ker so katoličani silno nezadovoljni radi krutega postopanja vlade proti cerkvi, je vero-jetno, da se izvrši protiakcija. PROTI KULTURNEMU BOJU NA ŠPANSKEM. Madrid, 24. oktobra. V zbornici je interpeliral Senante z ozirom na vladno kulturno-bojno politiko. Izjavil je, da bodo katoličani šli odločno v boj proti kulturno-bojni politiki vlade. Ministrski predsednik Canalejas je odgovoril, da hoče sporazumno z Rimom polagoma doseči svobodo vseh veroizpove-dan. KRIZA NA GRŠKEM. Atene, 24. oktobra. Venizuelos je sklenil, da še enkrat stopi pred zbornico za zaupanje, ako pa bi zbornica ne bila sklepčna ali bi zaupnica bila odklonjena, tedaj zapusti zbornico, za kar je že dobil kraljevo dovoljenje. Carigrad, 24. oktobra. Današnji ministrski svet je sklenil najeti v Nemčiji in Avstriji posojila sedem milijonov funtov. Gotovo je, da se bodo avstrijski finančni krogi udeležili te finančne akcije, ako bo posojilo sklenjeno na Dunaju. TURŠKO POSOJILO. Pariz, £4. oktobra. Ker je Turčija odklonila pogoje, ki jih je zahtevala Francoska v varstvo svojih koristi, je obvestil francoski zunanji minister Pi-ehon francoskega poslanika v Carigradu, Bomparda., naj obvesti Turčijo, da so pogajanja o najetju turškega posojila na Francoskem prekinjena. Pariz, 24. oktobra. Francoska vlada je brzojavno sporočila poslaniku v Carigrad, da so dogovori radi turškega posojila s francosko vlado brez uspeha končani. Turška vlada se bo sedaj obrnila za posojilo na Srednjo Evropo, » prvi vrsti na Nemčijo. SVOBODNA MISEL V TRSTU. Trst, 24. oktobra. Tukajšnja laška sekcija »Svobodne Misli« je uprizorila manifestačno zborovanje za Franca Ferrerja. Po shodu je policija razkropila zborovalce, ki so hoteli demonstrirati in je šla posebno stražit španski konzulat. VELIK POŽAR V ČRNOVICAH. Črnovice, 24. oktobra. Včeraj ob 3. uri zjutraj je pričel goreti 6nadstropni parni mlin »Prvega bukovinskega parnega mlina«. Skladišča in postranska poslopja so rešili. Škoda znaša en milijon kron. Pokrita je po zavarovanju. SIAMSKI KRALJ UMRL. Bangkok, 24. oktobra. Po kratki bolezni je umrl siamski kralj Chula-longkorn. Za kralja je proglašen prestolonaslednik. PONESREČENA VOJNA LADJA. London, 24. oktobra. Pri Colorado-otokih se je razbila kubanska, topničar-ka »Cespcdes«. Malone vse moštvo je utonilo. OBSOJENI DUELANTI. Bonn, 24. oktobra. Tu je obsodilo sodišče dijaka Bastiana in Ilugona Schol-tza zaradi dvoboja s smrtonosnim orožjem v trimesečni zapor, dijaka Letztemanna, pričo pri dvoboju, pa \ tridnevni trdnjavski zapor. OBGLAVLJENI LJUDSKOŠOLSKI UČITELJ. Thorn, 24. oktobra. Na dvorišči tukajšnje jetnišnice je odsekal glave vratislavski rabelj Schmidt 261et,nemi ljudskošolskemu učitelju Schadtu Učitelj Schadt je bil obsojen na smr 20. junija, ker je ustrelil 18. aprila svo jo nevesto, 191etno Jerico Ilolman, n' katero je iz revolverja šestkrat ustrelil POROČILA O KOLERI. Kolera v Italiji. Rim, 24. oktobra. V zadnjih 2-j I urah je obolelo na koleri v provincij H SUT FN E R urar-Prva največja domača —--- ;. exportna tvrdka ur,zlatnine tjatljanaMestniirg m srebrnine bastna tovarna ur v Švici Tovarniška- var Stven a zn am k a Rim so umne na koleri tri osebe. Peterburg, 24. oktobra. V Udelnaju je obolelo na koleri 60 strežnikov in strežnic. Sedem obolelih oseb so prepeljali v Peterburg. Boje se, da se razširi kolera med umobolnimi, ki jih je v norišnici 2000. Nekaj umobolnih je že obolelo. Kravali pred katedralko. Rim, 24. oktobra. V Pisceglie, (Apu-lija), so nastali 22. t. m. veliki kravali, ker se je proglasilo, da je mesto okuženo po koleri. Vsa javna poslopja je oblast razkužila. Ko so pričeli razkuže-vati tudi katedralo, je napadlo razburjeno ljudstvo sanitetne organe. Pretepli so policiste. Na došle karabiniere so metali kamne. En demonstrant je bil ubit, dva nevarno ranjena. Ljudje so se šele razkropili, ko so karabinieri za strah ustrelili v zrak. * Jakoba Alešovca Izbrani spisi. Priredil Jožef Vole. III. zvezek. Kako sem se jaz likal. Tretji del. Ljudske knjižnice 11. zvezek. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena broširani knjigi 1 K 20 h, vezani 2 K. — Ta zvezek zaključi Alešovčevo povest slovenskega trpina, posejano z najboljšimi biseri pravega ljudskega humorja. Ljudska knjižica bo z Alešovčimi spisi nadaljevala: v tisku so že »Ljubljanske slike«, sledili bodo mnogi ponatisi iz »Bren-celjna«, dalje »Ričet iz Žabjeka« in Alešovčeve povesti »Petelinov Janez«, »Ne v Ameriko« in »Iz soclnijskega življenja«. Vaše prehlajenje in trdovraten kašelj naj se zdravi brez odlašanja s Scott-ovo emulzijo. Že po dvakratnem zavžitju se opazi olajšanje, celo ako prehlajenje ali kašelj prevladuje že dolgo časa. Vzrok temu je izborna čistota in učinkovanje sestavin in poseben način Scott-ovega pripravljanja 3109 SCOTT-OVA EMULZIJA o a Cai opazovanja Stanje barometra v mm Tempe-ratura po Celil|u Vetrovi Nebo Hi T) T ■ N > — fr 22 9 z več. 731 6 76 sl. jug oblačno 23 7. zjutr 2. pop 337 34-2 6'5 94 9 sl. jug megla dež 66 23| 9. zveč. 34 9 79 sr. svzh. 24 7 zjutr. 2. pop. 35-3 35 9 73 93 sl. vzh. sl. jjvzh. oblačno 9 15 4 Pristna le s lo znamko ribičem — kot garancijskim znakom S C O TT-ovega ravnanji! je mnogo bolj učinkujoča kot navadno ribje olje. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. : Haročajte ..Slovenca".: Meteorologično poročilo. Višina n. moriem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm pri nakupu blaga za moške obleke v trgovini R. Bliklauc, Ljubljana, Stritarjeva ulica 5 o veliki zalogi sukna in tudi o zelo ugodni ceni. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. sa Štev. 774 l/V. u. Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1911 nastopno razglaša: 1. Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1888., 1889. in 1890. rojenim mladeničem, ne glede na njih rojstni in pristojni kraj se je zglasiti k zabeležbi tekom meseca novembra 1910 pri vojaškem uradu mestnega magistrata, v „Mestnem domu" I. nadstropje. 2. Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, je prinesti s seboj dokazila o starosti in pristojnosti (rojstni in domovinski list). 3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi in pooblaščenci. 4. Onim, ki hočejo eno ali drugo v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnostij, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januvarija ali februvarija 1911 pri omenjenem mestnem uradu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri pristojni naborni komisiji. 5. Onim, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti. 6. Sinovom vojaških oseb, služečih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih, se je ravno tako zglasiti. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitvp, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičiti z izgovorom da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon. Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10 do 200 kron ali pa s primernim zaporom. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. oktobra 1910. Namestnik za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno rostav-ljeneqa c. kr. dežeine vlade svetnika: V imenu svoje matere, bratov in sestra in v svojem imenu naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da so se nas preljubi oče MIHAEL OPEKA danes, 24. oktobra dopoldne, previdenl s sv. zakramenti, 70 let stari, preselili iz zemeljskega trpljenja v boljSo, večno domačijo. Pogreb bo v sredo, 26. oktobra, ob 9. uri dopoldne na pokopališče sv. Pavla na Vrhniki. Prijatelje, posebno duhovne sobrate, prosim, da se spomnijo pokojnika v svojih molitvah. Vrhnika-Ljubljana, 21. oktobra 1910. Dr. Mihael Opeka, 3135 c. kr. realčni profesor. Srednja predvčerajšnja temp 8 3'. norm. 9 3. Srednja včerajšnja temp. 7-9' norm. 9 1° Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu fl&aijavac, pošta in postaja Hoč v Istri, čtno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—i Smatram za svojo moralno dolžnost, da se zahvalim najtopleje gosp. dr. Jos. Pogačniku na Slovenskem trgu. Tri leta skoro sem trpel na trdovratni in nevarni ušesni bolezni, ne da bi se bil kak zdravnik z uspehom zavzel zame, a on me je ozdravil popolnoma in v kratkem času. Ne morem si kaj, da ne bi obrnil nanj pozornosti, saj on je moš vede in strokovnjak za usesne, očesne, vratne in nosne bolezni. Hvala mu! 3i3i Vinko Gaberc. Vodstvo deželne bolnišnice naznanja, je gospod ). Friedrich asistent kirurgičnega oddelka kratki bolezni dne 23. oktobra t. 1. preminul. Pogreb se vrši v torek dne 25. oktobra 3. uri popoldan iz deželne bolnišnice. V Ljubljani, 24. oktobra 1910. 3134 Vončina 1. r- 3132 DR. EDO SCHLAJMER naznanja v imenu svojem in zdravnikov kirurgičnega oddelka deželne bolnice, da je danes dne 23. oktobra 1910 ob 8. uri zjutraj preminul njegov zvesti prijatelj in sotrudnik dr. Julij Friedrich asistent kirurgičnega oddelka deželne bolnice v starosti 33 let, po kratki, težki bolezni. Pogreb bode v torek, 25. oktobra ob 3. uri popoldne iz paviljona deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 23. oktobra 1910. Potažntca avstro-ogrske banke sprejme za svojo hišo v Ljubljani zakonski par brez otrok kot 3107 2 Prosilci — zmožni obeli deželnih jezikov — naj sc pridejo predstavit od 12 do 1 ure v bančno pisarno v Knaflovi ulici. posestvo 3100 Proda se iz proste roke ki obstoji s hiše za tri stranke, goveji hlev, svinjaki, klet itd., vse v dobrem stanu, poleg tega se nahaja precej velika njiva in travnik ta prostor bi bil ugoden za vrtnarstvo. Cena temu posestvu znaša 12.400 K. Na željo se proda pa tudi en del njive ter gori navedeno poslopje za znesek 9.000 K. Plačilni pogoji so zelo ugodni. Podrobnosti o tem sc izvedo pri g. Mart. Rozmanu, posestniku v Brš-linu št. 2M, p. Novomesto (poleg kolodvora).