'JÜK-t-liU fl PRO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE «I ED NOTE irrttä-Ä cbku* R. u»*, zi. »lue (a«,. zd, im 5"wfc¡£w'00 stev.-number i»7. |jE LOPUT-SEBE S SVO-GOVORAHCO. »AD JE BIL OVXiW IIA mm PEIKOIPI SVOBO-DE TRDI KANDIDAT. Prtglad dnevi (»ftiv. je povedati, kdo ft je ixvrüL ___o, HL — Tam v Evanato- predmestja Chicaga je bilo. _ ¿pil je Charles Gates Dawes, ¿pmlsedniiki kandidat stare di r republikanski stranki. Iz-j je seveda, da sprejme kan-ituro in ob tej priliki je obdr-I ivoje govorance. Nabralo sc eeej ljudi. Tisti, ki imajo dp-oči, pravijo, da je množica okoli petnajst tisoč ljudi, ki, ki podpirajo Wall Street gove kandidate, cenijo mno-■ trideset tisoč ljudi. Naj i kakor hoče, kajti petnajst do et is Se več tisoč ljudi pri ipaj v č iraškem predmestju horou, kjer se vrše konjske I Chicago ima več ko sto ti-I ljudi, za katere je vsaki dan sik. Njih glavni iivljenjski je pohajkovanje. Torej ni ni [izrednega, sko se je v Evan ni zbralo petnajat tisoč ljudi, ogledajo Dawesa, umetalni spuščanje raket in razzvet-bomb v zrak. ej množici, ki je priila iz vednosti, da si ogleda prire-i zabavo, ao bili tudi profesi-M politiiarji, stebri današ-kapitalističnega gospodarjema, . podporniki Wäll »ta in drugi, ki se preživlja-i udovi delovnega ljudstva. I njimi je bilo navadno delov-■tvo, ki ni prišlo is' rado-iti, pa tudi ne zaradji ume-ognja, aeket» ill sijSi bomb, ampak je hotelo na ušesa slišati, kako bo pod-(dniiki kandidat star« gar* republikanski stranki večal te v interesu velike denarne Ijl v Wall ßtreetu. 11» je sicer spisal govor, da i pozabi. [ je svojo jezo izlii nad la-■ zrnom in rekel, da to strai-Jlevarnost podpirajo aocialiati, iovoljnrži in uporniki, salon- sdečkarji in boljicviki iz čaj-rucapanci in še druge aku-Ciknil je nato na La Folia rekel: "človek ae pozna ¡••fori tovariiji." J&ugi strani je etala akupl-«aveev in eden izmed njih ae Hiuii: "Dobro si povedal, ,v°j« tovariiji te pozna-^ ne boi zastopal intereaov ljudstva, ampak pod-W finauine kralje v Wall ">i" *srhertjr, oba ljub ■ ▼«H Streetn, čuvala prin K ni opesil takih dogod* "»"pljen je bil v pa ■ katerega je fital govor in P™«!. da ee vodi zdrava rf zopet se je čolo go-Ej:v mnoiiei, da je sunanja ■ zdrava in koristna in njegovo skupino r' ,Tfck" j" potekal čaz in r * kot,,-.»].h |,,„ neki ftr. Jefferia 'potrebo, da zlomi L , ""''''late. priloži eno EL*"" »frankiHH General in bankir Dawes je na padel progreaiste v svojem govoru, ko je sprejel kandidaturo. Viharji in povodnji na srednjem zapadu $ velika škoda. Zakaj so organizirani rudarji brez dela. Loeb-Leopoldov proces se blila h koncu; država; zahteva smrtno kaaen. Astronomi po vsej deieli skrbno opazujejo planet Mars, ki se bliia zemlji. . Inozemstvo. Francoska vlada je odobrila Herriotovo delo t Londonu. Nemška vlada je pričela delati za ratifikacijo londonskih paktov. Francoske čete so Spraznile dve nemiki mesti. Angleški taboriti storili prvi korak sa združitev moskovske in amsterdamske internacionale. Ameriška avijatika na poletu okoli sveta ie vedno sadriiuia v Islandiji. ZAKAJ SO UNIJ-SKI RUDARJI BREZ DELA? i J^NAlOOtLA HPREMOOA. Ampak premog js bil naroda« neunijakih rudnikih. Poplave na srodnJem za- padu zalo škodonoana. • DOEDAJ JI PADLO V AVOU-8TU 0.77 PALCEV DEŽJA HAD NORMALO. Reke in potoki so prestopili Ira- Chicago, HL — Ko je v sredo nehalo deževati, je padlo ie 6.77 palcev dežja nad normalo za me-aec avgust, Koneo deževnih dni pa ie ni, kajti vremenski prerok je za prihodnji dan napovedal lo-" deža - - Minn. — North* em States Power kompanija, ki je nejvečja privatna kompanija, katera dobavlja takozvane javne potrebščine, je naroČila 350,00( ton premoga. Ampak premoga ni naročila v illinoiskih rudnikih, da bi delo imeli unijski rudarji, tem več je naročila premog v odprtih ali neunijskih rudnikih na v shodu. Naročila ni premoga direktno, ampak oddala je naročila štirim družbam, ki uvaiajo premog via Duluth in Superior is vzhodnih skebskih rudnikov. Največ premoga kupijo pri Pittsburgh Coal kompaniji. ■Meddržavna trgovska komisija je pa pred kratkem zvižala vozni-no na železnicah za premog, ki ga kopljejo v Illinoisu- Tako je kon kurenca is Illinoisa izključena kajti voznina je povišana za 28 centov pri toni. Nova voznina stopi v veljavo že 10. septembra. Ta povišana voznina bo udarec illinoiške rudarje, kajti premog is Illinoisa ne bo mogel konkur rati skebskemu premogu iz vzho da. in dve pa I k,r ta podpirajo ao- rakete so bil« "fn^telnege ognja /M" 1 '»ditvo ee j« pri •M|- Koliko "manšsj ¡¡S?» >v*nje Hiti L "'' ^»nja se je spilo Ev»n«tost, ttarodav- ftsHmsstti, o tem pa ^rosvsia" Polet okoli ovoti. pridmiil ^meriia* t Islandiji. Italijaa Reykjavik, Islandija, 80, avg Ameriška lstaloa Smith in povedan vrp5 val, kajti toplomer ¡e dosegel v Kansaau, Oklahomi M Texasu 102 stopinji toplote. Deževalo pa ni le v Ohicagu in okolici, ampak po vsej dolini Mississippi, severnem Illinoisu, južnem in zapadnem Wiseonsinu in na raznih krajih v IowL Brzojsv-ke pripovedujejo o škodi, ki so jo napravili deževni nalivi na polju-Živilski oderuhi se vesele takih poročil, ker bodo lahko zopet navili cene za iivljenjske potrebšči- Dva farmarja sta utonila pri Bertramu, Is., ko sU hotela rešiti svojo Živino. Tri in dvajset motoristov je taborilo v parku za turiste v Da-venportu, Ia. Prižgali so taboriščne ognje, ampak voda je napravila kmalu konec taborenju. Potok Duck je izatopil in je poplavil okolico. Pjtljaga motori-atov je kmalu plavala, z njo pa tudi šotori in druge taboriščne priprave. Otroci in lene ao se pa driali dreves, da jih ni odnesla voda. Vlaki na železnici Chicago In Northwestern so stali pri mostu, ki se nahsjs med Bertrsmom in O tisem, la.t ker je voda odnesle most- ^ , Potok Wslnut v lowi je zapustil svojo strugo in vods je po-plavila vso okolico. Razlile se je prek Olina in stanovale! so bili v veliki nevarnoeti, da jih odneee voda. Rešilei so delsM vso no* Pri Dubuquu, Ia., j« reke Mississippi narsala v eni. uri za osem palcev. .j Ls Crossu. Wis., je strele udarile v dve cerkvi. V Kenoshi ni vt-her prisanwl rmsko-kstoliški eerkvi sv. Merka. Cerkev ni b»U še dovršene, sdsj je pa š* tiato podrto, kar so sgradili- Nekaterim fsrmarjem sU vihsr b poplava unUila vie. tako da bo-do prišli na beraško palieo Zdrižanja dveh dolov-skih internacional. Uboriti v Angliji poskušajo sbli žati moskovske in amsterdamske unije. Washington, D. O. — (Fedsr [»resa.) — Voditelji Ameriške dr avske federacije skrbno opssu jejo poskušane korake v Evropi ;:a združitev moskovske Rdeče nternaoionale delavskih unij Mednarodno s vezo strokovnih unij v Amsterdamu. ftrvi koraki so bili storjeni Angliji. Sporazum med Veliko Britanijo in eovjetsko Rusijo političnih in ekonomskih zadevah je dal angleškim strokovnim uni jam povod sa inieiatiranje enake ga sporazuma med mednarodno organiziranim delavstvom v dveh Internaeionalah. Predlog za pre liminaroo konferenco je bil spre jet na zboru Kongresa strokovnih unij v Angliji dne 5. avgusta. Thomas Johnson, vodja delav ske ttranke v irski Svobodn državi, je dejal na omenjenem sboru, na katerem js sestopa irske unije kot gost. da irski de lave i ostanejo zunaj vsaks inter naeionsle toliko časa, dokler «ae pride do hermonije in sdruŽitvc med Moekvo in Amsterdamom. LONDONSKI PAKTI ODOBRENI V PARIZU. Pranootki kabinet potrdil Herriotovo dalo; danes pridejo zaključki prod francosko «bor nioo. NLMOUA IMA 10 DNI CAIA, DA ODOBRI POGODBI. Paril, 20. avg. — Francoski kabinet je včeraj soglasno odobril delo franooske delegacija aa mednarodni konferenei v Londonu in se ji zahvalil, ke je — mnogih osirih dobro 9t>adla > interesu Francijo. Premijer Har riot je podal ministrstvu dolgo svojem delu v Londo Prad desetini lati. je 5^tüllije, italijanskega avljet ke, ki je dospel semksj, nsj ju spremljs ns njunem nsdaljnem poletu čez Atlantik v Združene države. Loeatelli je sprejel* po- nudbo in vsi trije poskusijo s skokom v Grenlsndijo morda Še Bmi, Indokina, 20. avg. — Major Zanni, argentinski tekmovalec na poletu okoli sveta, je imel včeraj novo nesrečo. Psdel je s letslom vred v riž na polju. Zanni se ni poškodoval, tods leta lo ss je zlomilo. Avijstik je nsro-Čil novo lj»tyl4 is Jokohama in preteklo bo« nsjmsnj tri tedne, predno bo mogel nadaljevati polet v Haiphong. REKA BLATA XV SKAL OORO-2A MESTO. Saaramsnto, Cel. — Prava prav-eata reka blata, velikih sksl in pepela, ponekod petnajst do dvajset čevljev globoke, teče is zese-ke Mod Creek osem milj nad Mo-Cloodom v okraju Hiakijrou ob vsnoŽju gore Haata v reko Mc-Cloud, je rečeno v neki vesti, poslani listu Asersmento Bee. Hudournik nosi s aabo skale, od katerih ao mnoge po več ton težke« Takih še niso videli ljudje v meeloudski okoliei. Odkod so. pa tudi nihle ne ve. Stari prebivalci pripitujejo ta Zsshssais zs Msrs naraiča ts dal. Nemški astronom podpira teorijo, da je nU sosednji planet obljuden. Berlin« 20. avg. i- Profesor Oraff poroča, da js ua observatoriju Bcrgedorf blizu Hemburga odkril znake na Marsu, ki pričajo o življenju na tem planetu. Oraff e prepričan, da ima Mars suhs (ontinente s rastlinstvom in velike oeeane, ki so eden glavnih pogojev življenja, kakršno je na semlji. Profesor Graff, ki ja še 80 let star, je bil prvi, ki ja odkril na Marsu omrežje črt, katere je imenoval 4'kanala*'. Italijanski svss-dosloveo Sehiaparslli ja podprl teorijo o poročilo o svojem delu v----- uu. Poročilo je bUo sprejeto > {torija Končdo je bilo aklenjeno, da dvomljiva. Harriot predloži popolno poročilo H"*» Mara a izpustil »a tla, ker ja popustila njegove obleke. Vee opraskan je ( snninfhem ss-pjet^] «jede v ograje is šiee, kjer je ptičs strU neki meščsa. / ¿eppi tatovi va DAWESO ti slatuotti Bvanston, Dl. — Med zbrenimi goeti, ki ao prišli proelevljat D»-waaa kot podprMs^dotškega kan didato. ao bili tudi žepni tatovi. Neki ženi ao izmuznili $123 v go tovlnJ in diamantno iglo za «37> vel ko dva ducata ljudi se je cgla sile na poUeijl. ki ao tožili, da ae eev. To je bil vzrok boja v zadnji zim«, v keterem je ene oseba izgubile svoje Življenje, Zdaj pravijo, da je bila bojna ladja saradl tega poslana v Ceibo. da •ugeetlre i/rsvnavo in mir. ICevolueija — no, to je pe dogodek, ki m je slu-čejoo rsvao zdaj pripetil. POftTBVOST JB MALEBEOST «O VPRAiABJB Tako sodi Ohiosfo, ID- — "Zele netre/oo l*i bilo, eko bi bile pošteooet slav jim žepni tatovi ismsknili od $30 tt0 pri^ipijeloo vprašanje v kam- do $100 Chicago Im okoliae neetelno ■ lalivL Hrt uU> ob I M V petek ie Mfnimi b» %xvi* ob pes ji leta )t24," koa»eatirs "Chi eege Jonrael of Ommeree". list se trgovino, ki ima selo široke essore glede poštetoeli "Sever noet za naše ■•teme prtae pe je v I a Poltet tovem giben j« ia v tak trki Mok»v, ki ga to gibenjo aa st*pa," meni list aa trgovino. . Je ki \ .r.. i . i ^ "kanalih". Zadnja leta o "kanalih" postala isldu konferenev nižji zbornici in senatu v Četrtek. Ratifikacija protokola in prilo ženih pogodb o isvajanju Dawe-sovega načrta in vojaške ispras nitve Porurja, ki so bile podpisa pe zadnjo soboto v Londonu, ae mora izvršiti pred 30, avguatom, nakar bodo val aklepl uradno pod-piaani. Poinearejev desničarsk blok bo vsekakor skušal preprečiti ratifikacijo, ali dvoma ni, da zboraloa i večino odobri llarrio* tove pogodbe. Pariško časopisje sa selo hudu je ns Anglijo in MiteDoutlda rad piama, v katerem MaeDtnald ur gira Francijo, naj aa potari s ls-praznitvijo Porurja še pred enim letom. Bsrlia, 90. wg. — Kancelar Marx in zunanji minister Strese mann zdaj mobilizirata vae damo kratične sils v Nemčiji ta ratifi kaoijo pakta? londonska kanfa-rence, ki mora bili izvršena v dr šetlh dneh Kemiki parlsment «e snide takoj In vsi potrebni sskoni sa uveljavljanje Dawesovega ns črta morajo biti sprejeti do, 30 avgusta. Včeraj so sa aešli v Berlinu predsedniki possmeznih nemških držav in rešetali osnove potreb-nih zakonov, ki so dsues na dnevni m redu. Vsi predsedniki se po po dolgem razpravljsnju odobrili Stališče nemške delegacija v Londonu. edino predaednik Meeklen-burga ja bil kategorično proti vsem sklepom londonske konference. Odhod frsneoskih čet is Offen-burga, Appenweira in aosednjih vaai na Badcnskem je selo vara-doatil ondotne prebivalce. Bil je pravi praznik za Nemce. Offen-burg In Appenweir sta bila v rs-publikanskih zastavah. Prvič po revoluciji v Nemčiji ata ae dve meeti javno sahvalili republiki aa izvojevsno svobodo. To je prva velika tmaga za republilunizem v Nemčiji. Nemci so reokupiraii hiše, katere ao Frsncozi rekvirireli, ko eo sssedli 1 tedenske kraj«. Prtneo. ekim vojstkim četom so sledili francoski civilisti z družinami in zapustili nemška bivslišča. SENATOR OOLT UMRL. Proviilence, R. I. Pogreb se^ natorja U Itsrona Bradforda Colts, ki je umrl ia erčao boles nijo v pondeljek sjutraj, ae je vršil donet. Smrt senatorja Cotta je ispraz niia me«to nač«lništva v eenat-oem r^l»e k u za prieelnttke saode sveše fotografij«- in spektografi-Je. Mara Je te dni selo leps, veli-ka, mlms, rdečksata ivezda aa jaenem večernem nebu. Nahaja se na juinosapadni strsni. Madrid. 30. avg. — Dtr*kt/>rlJ poro/s ursdao, da je velika bitke, IH je trajala tri dni na vae j črti v taped»*« Maroka, ispsdle ugoVfcN»>irj<^pNE POPPOKNj JIDNOTt ofl.X>QT^o dogovm. » B» mlaj». Naročnin«: ziinj." dri^iUss. Chi»*») M-00 a» lato. ilMjm pol Uu in 11.26 to tri mmwi Cbleaf© f«.»0 m WU, MM m f»l Wt», M.M - tri »—es, to s» taosemeft» Ü M. ' t ln»«omotyo Ž8.00. NuUv M TM, br iM *dk ■ UMmbi "P R O S V E T A" III74> »o. Uw4l» Aw*. CM——, THE ENLIGHTENMENT'9 Org.. •t «k« »tooooU WstU—I Bm^Ht lodoiy. O^U Wy tho Moto'U Hsrto—I jo—Ik f—Uif. KB «rtUln» riUt^OT j^wwwit^ ^ ^ ^ ^^ — ..... Bubtr nptiojit jjniudi umi (»aooyi OMs—> fad Caaada W pm f*; |6i0, I and for«lrn eooatrim tf'MEMBKR uilm Dolom v oklopojo 7 r». CJ»ly I-«4> roUf nitfa lMM M ■omool 4s »s« )• • «•» doovoai oorocalao* W—mwIU >o 00*00, to vom «o «U»l lisi KAJ IMA DELAVSTVO PRIČAKOVATI OD REPUBLIKANSKE IN DEMOKRATIČNE STRANKE? SLIKE IZ NASELBIN. Delavstvo ne more pričakovati ničesar od republikanske in demokratične stranke. O tem se že prepričamo, ako si ogledamo dog6dke na konvencijah obeh starih strank in njune programe. Ameriška delavska federacija je poslala deputadjo na konvencijo republikanske stranke v Cleveland, da predloži delavske zahteve. In kaj se je zgodilo? Delavski deputaciji so dali malo časa, da je hitro povedala, po kaj je prišla in na to je sledil molk o delavskih zahtevah na konvenciji. Obračajmo program republikanske stranke, kakor hočemo, nikjer ne bomo našli besede, da republikanska stranka zahteva, da se odpravijo sodnijske prepovedi proti delavcem ob času sporov med delavci in podjetniki. Zastonj iičete besede v programu, da republikanska stranka^odločno zahteva, da se delavcem ne krati svoboda govora in svoboda do zborovanja. Ampak republikanska stranka izjavlja, da se obdrži železniški delavski odbor, za katerega ne marajo železniški uslužbenci jn delavci. In veste delavci, kaj to potaeni? Zadnja stavka železniških delavcev je vam gotovo še ostala v spominu. Železniške družbe niso mogle same ukloniti železniških delavcev. In razvili so se dogodki, konec konca je bila sodnijska prepoved in železniški delavci so se vrnili premagani na delo. Zastonj iščemo v programu republikanske stranke priporočilo državnim legislaturam, da naj sprejmejo ustavni amendment za varstvo otrok. Republikanska stranka se torej ni izrekla za odpravo otroškega dela in prav nič jo ne peče vest, ako drobni prstki otrok groma-dijo profite tekstilnim in bombažnim baronom. Noben delavec ne more glasovati za kandidate republikanske stranke, ki se zaveda delavskega dostojanstva. Predsedniški kandidat je stri stavko policajev, ko je bil governer. Vse velebizniško časopisje ga je hvalilo zaradi tega Čina. Podpredsedniški kandidat je poznan kot nasprotnik delavstva. Ustanovil je organizacijo minutnikov, v kateri se člani obvežejo, da bodo delali za odprto delavnico. Ta organizacija je tudi podpirala sotjnijako prepoved proti železniškim delavcem. Ampak če kdo mislf, da je demokratična stranka bolj naklonjena delavcem kot republikanska, je v veliki zmoti. Tudi na konvencijo demokratične stranke je prišla de-putacija Ameriške delavske federacije z zahtevami organiziranega delavstva. Na demokratični konvenciji so de-putacijo malo dalj časa poslušali kot na republikanski, ampak uspeh je bil enak uspehu na republikanaki konvenciji. V programu demokratične stranke je nekaj obljub, da bo demokratična stranka s postavami uredila delovni cas in razmere za vse delavce, ali proti takim načrtom se je Ameriška delavska federacija bojevala, odkar postoji. O sodnijskih prepovedih proti delavcem ob času sporov med delavci in podjetniki ni besede v programu. To delavsko zahtevo je demokratična stranka enostavno prezrla kot republikanska, kakor da je delavstvo zadovoljno, da se proti njemu izdajajo sodnijake prepovedi. Ravnotako ne izjavlja demokratična stranka, da je za odpravo ielezniftkoRa delavskega odbora. Ampak njene besede se dajo tako tolmačiti, da so jih nasprotniki delavstva lahko veseli. Odprava otroškega dela in varstvo otrok je tudi za demokratično stranko nedotakljivo dete. Profit bombažnih in tekstilnih baronov je svet Ako sta obe stranki odklonili take delavske zahteve, ne more delavstvo pričakovati od njiju, da nastopita proti gospodarskemu sistemu, ki je kriv, da se na eni strani vedno bolj množi in kopici bogastvo, na drugi strani pa delovno ljudstvo vedno bolj obubožava. Obe stranki sta orodje privatnih bianiških inUraaov Ipton/Pa. — Tudi jaz nekoliko opitem iz aaie male naselbine, kako se imamo tukajšnji Slovenci. O delu nimam kaj posebnega dobrega, ker delati moramo hoditi •koro uro daleč pel. Drugega de la ni v tej okolici kakor premo gorovi in ti so oddaljeni ter prenapolnjeni z delavci, tako da srno drug drugemu v napotje. Nihče ne more dosti zaslužiti za najbolj nujne življenjske potrebščine, posebno pa ne družinski očetje, kateri imajo kopico otrok. Kako pa bo izhajal družinski oče, katerega pbišče še nesrečna bolezen v hlli. Tako je obiskala tudi mene in po dolgi in mučni bolezni osemnajst meseeev vzela mojo ljubo Ženo in mater šestib nedoraslih otrok, katerih najmlaj-ii je star štiri leta, najstarejši pa 16 let in šest mesecev, kateri pa ia ne ve, da mu je mati umrla. ^okojnica je bila doma iz Vrha pri Žireh. Stara je bila 42 let in šest mesecev. Umrla je v bolnišnici v Woodville dne 21. julija ob pol Štirih zjutraj. Iz hiše ftalosti smo jo spremili na mirodvor dne 23. .julija na Kasel Sanon, Pa. Ker umrla ni bila v nobenem slovenskem društvu, sem tudi videl, kakor težavno je dobiti ljudi, da nosijo krslo, akoravno aem jaz v treh različnih organizacijah, in sicer pri S. N. P. J., 8. 8. P. Z. in O. O. of Moose. Nisem mogel dobiti ljudi pri vseh treh, da bi spremili mojo ženo h pokojtl. Ne vem, kaj je vzrok, ali so morda mislili, da jo bom kar sam odnesel in pokopal. Bratje, ki še nimate svojih Sena pri društvih, ne odlašajte, da se vam ne pripeti kaj enakega, kajti jaz iMm za eno šolo na boljšem, ne želim pa take preizkušnje nikomur. Prav lepo se zahvalim vaej družini Komat in Resnik ter Antonu Vogrinc, Miku Paulin in Johnu Smithu ter fkem tistim, ki se po-kojnlco obiskali na mrtvaškem odru. Hvala vsem za naklonjenost v bridkih urah, a ti, ljuba žena in mati, počivaj v miru. Tvoje delo je dokončano, naše še ni, a gotovo bo tudi enkrat, ako ne prej pa poslej. - Ale* Kokalj. Farroll, Pa. — Vroče je, vroč* solnce pripeka, a dela pa malo. Saj naši baroni že vedo, kaj delajo, da ae je ilobro malo ohladiti v hladni senci, da pozabimo krizo in težave in nam gredo žulji z rok. Pripravimo naj se na drugo naporno delo, ko naa zopet pokliče tovarniška piščal. Pričakujemo naj kupico grenkega pelina, ki jo bodo postavili pred nas, da jo iz-pijemo do dna. V št. 191 vidim dopi« iz Puebla, Colo., od našq sotrudnice Mary Babnik. Poroča o Tončku, ki je imel v Pueblu svojo vezanje otrobov in obrekovanje na irskem vrtu. Vzel si je na piko rdečkar-je. Kako da moremo trpeti to, da imamo živino socialiste med seboj, je rekel. To da niso človeška bitja, temveč živino brez pameti in uma ter brez katoliške duše. Kdor ne verjame v katoliškega boga, da ne spada med ljudstvo Tako slišimo vsaki dan. da so veliki grešniki le rdelkarji ter sa me barabe, ki podirajo "naše sve-to ŽivH«nje". Z«to vam svetujem, vsemite orodje in naženite jih ven iz valega kraja, oni so živali, ne ljudje. Tsko da je torej hujskal oni Ordina, ki se drži na zunaj kakor lirbaaov Martin. Tako je «čil mir ne rojake. Tam na Polici pri Vil-nji gori je tudi Živel dobri gospod fajmošter, jako dober katoličaa, ki je učil ljudi morale. Sam pa je zapeljal 12 letno deklico. Lepa šola in vzgledi, kaj ne, gospod Ordinal * Zgodovina nam pove, koliko gorja so še naredili spodreeanl, črni krokarji Človeštvu. Ves svet stremi za napredkom, oni rinejo nazaj. Nikamor ne moremo priti, če bomo poslušali nasadnjakr. misliti ne moretntf na nikaka izbolj šanje, če se bomo držali tega, kar učij«, da se moramo ravnati po tem, kar so učUi stari pradedje. Morali bi biti podložni svoji Uačiteljem. — J«oob Jert. Detrolt, Miefc, — Kakor po vseh drugih mestih so tod! tukaj de-m------------• r---------— ' lat »k« raimer« preeej sl»b«v Prav in kot taki ne moreta delati za ljudske koristi, ker nihče malo tovarea je, da bi obratovale ne more služiti dvema gospodarjema: privatnim blaniškim • p®1*» ^ kot » Pfwl >#ne 31. svgueta priredi drnitvo št. 518 piknik na prostorih brata P. Pukeka, na iatem mestu, kot je bilo zadnjič, na zapadnl strani mesta. Ker je precej oddaljen in tudi malo skriven prostor za on«, ki še ne poznajo mesta in okolice, podam bolj natančno navodilo: Tisti, ki imate svoje avtomobile, vzemite Michigan ave. do Middle Belt Boute in tam s« okrenite na desno po gori imenovani ceati. Potem približno dve milji po Middle Belt Routu boste opazili znamenje od druStva (namreč zopet na desno stran). Za one, Vi nimate svojih kar, pa imamo mi truck, ki bo prevažal ljudi na piknik in spet nazaj. Ta bo vozil večkrat. Torej vsi tisti, ki se mislite peljati s truckom, se zberite skupaj na Fort St. in West End (pri Fisher Body Co.) okrog ene t popoldne. Zadnjič bo tiW odpeljal okrog treh popoldne. Torej vabimo vse rojake iz mesta in okolice, da se udeležite našega piknika. Olede zabave, pijače in drugih atvari preskrbi od bor. Na svidenj« 31. avgusta. — J. Skrbina. Oglesby, Hl. — žalostnega srca naznanjamo, da je umrla dne 17 junija ob desetih dopoldne, moja nepozabljena žena Mary Dusak pO šestmesečni hudi in mučni bolezni sulici. Rojena je bila 10. maja 1894 na Komarji vasi, Bovno pri 8t. Vidu. Zapulča žalujočega mo ža in tri otrok« starosti 10, i in 5 let. Bila je zvesta članlea društva Vrtnica Št. 155 Slovenske narodne podporne j«dnot« od leta 1913 v Oglesbyju, Hl. Društvo Vrtnica št. 155 jI je priredilo krasen pogreb s zastavo dne 19. junija ob dveh popoldne iz hiše žalosti na 8t. Vincent pokopališče v C«rvl SatBe^po katoliškem obredu. Članicam gre prisrčne zahvala za udeležbo sprevoda in pogreba kakor tudi za krasni vene« avežih cvetlic, ki so ga darovale v zadnji pozdrav umrli sestri. Izrekam jrisrčno hvalo članatva društva iilija, it. 95 S. N. P. J. za udelež->o pogreba in članom društva sv Roka, št. 245 N. H. Z. I., vsi ▼ O-glesbyju, 111. Prisrčna hvala sestri Josephini Zamlan in aoprogu sa krasni darovani venec svežih cvetlio, bratn Franku Dusaku in njegovi sopro gi Mary Dusak za krasni darova ni veneo svežih cvetlic ter prisrčna hvala mr. in mrs. Frank Se-nica za lepi darovani šopek svežih cvetlic, predsednici ženskega društva it. 155 za cvetlice in njen ganljivi govor na grobu. Prisrčna hvsla mrs. Mary Meglič sa krasni darovani Šopek svežih ovetlic in vsem, ksteri so bili v tolažbo in pomoč za časa pokojniČine bolezni in smrti. Posebna hvala glav| nim uradnikom S. N. P. J. sa toč-1 nost pri izplačilu smrtnine po pokojni ženi. Naj bi ne bilo ni ene-Iga Slovenca ali Slovenk«, ki bi ne bila člena Slovenske narodne podi pome jednote, katera ob pravem času priskoči potrebnemu na po| moč in briše solse v slučaju smrti loatalim zs pokojnim članom.^H ■Žalujoči ostali Johan DuiakJ soprog, Mary in Anni, hčerki, Jo han, sinček. Počivaj v miru, ne pozabna nam msti in soproga l*hka naj ti bo ameriška gruda 1 Lin ton, Ind. — Čudila sem se. ko-sem dobila št. 190 v roke, ks fco smo vendar postali Slovene napredni v našem malem mestu Lintonu. V kratkem času sta bils kar dva dopisa od tu. Torej si nI šojam tudi jaz dati malo odgovoj ra na dopis s dne 13. avgusta m jaku Johnu Kpeekn. On pil« prn-ti A. Orarju, ki j« poročal renske razmere od tu v dopisu v Prosvetl. Jas nisem brala njegovega dopisa, ker nisem naročale» dnevnik» kakor tudi ni rojak Speek. Dnevnik dobiva, ker ga m* i« zapustil neki rejak sorod aik, k« •• j« podal v staro domovino. Vendar on pravi, da so tu- nim taHSit «n» obratujejo vel, drug» manj. Tak« na primer največja podjetje v tem mestu. F on Motor Co. dela p« tri. Miri do p«t dni na teden. NI pa s tem rečen«, d» s»»e mor» več dobiU del«. It mojem iniAlj»nj«, kot čit»m dopta» is drugih nae+lbin. Upe»vidim, da In ji rojaki naročeoi na enega ali več listov. V reeniet s« t odi Mh«teri, ali on nI med prvim L I sposodil» sem »i številko Pro ko sem izvedel«, d« j« bU . s od A. Cerarja is Untona. Tadi jas aamreč rada barea liste In sem naročnica ali pravsaprav ssoj saol j» a» ročni k treh skih listov poleg glasila S. N. P. J. Kar je pisal A. Cerar o razme rah med tokajlnjimi Slovenci, je vs« resnično- ' Pri nekaterih ljudeh, ki se jih i« drže starokrajski nazori, je navada, da nasprotujejo človeku v javnosti, kateri se res trudi sa napredek in*blagor svojih sobratov. Olede Speckovega priporočila, naj se ne predlagsjo na aejah obtožnice za vsako malenkost, mislim, da obtožnice kot jo je predložil lila d 8. N. P. J. pri naiem društvu n jo ima oni v mislih, ni malen-costna. Prisadetl j« bil napaden od nekaterih, ki so mu radi tega pokvarili prst na roki. Jaz tudi menim, da se ne morejo, tolmačili pravila Slovenske narodne podporne jednote za vsakega člana drupeče. ■Na drugo za brata Cerarja ne bom odgovarjala, ker mialim, da ma sam toliko razsodnosti, da odgovori kakor se spodobi. Čast komur čast in hvalo tiftemu, kdor jo zasluži. To mi bo potrdil vsak razumen rojak. Rojaka Cerarja poznam U 13 let in kolikor ga poznam, vem, da je poitenjak v vsakem ozira. To mu morajo prir znati celo njegovi nasprotniki, če imajo količkaj čuta resnicoljub-sti v sebi. A. Cerar je delal vedno le na to, da ie naredi mir med nasprotujočimi strankami. Pa če (e človek ie tako mirne in poltene nravi, si lahko • kakim malim naaprotstvom nakoplje sovražnike. Na ta način ima naaprotnike tudi on. Čltatelji eo pač is zadnjih dopiaov lahko dobili dobro aliko, da Cerar ni to kakor bi ga očlvid no rad pokazal dopiaovalee Speek. V tem mestu ima veliko prijateljev, nasprotnikov pa malo, da jih : ii vredno omenjati. Naseljen je tu že od svojega prihoda v Ameriko, to je od leta 1905. Nekateri ljudje imajo nelepo navado, da takoj zasovražijo druge, čim ae oni pokažejo, da se povssm ne strinjajo a njimi Najhujše pri tem pa je, da sačnejo kmalu pri-nalati tudi osebnosti na dan, kar >1 ne amelo biti. Sploh bi priporočala uredništva, da ne priobČa dopisov, v katerih« pisci napadajo druge osebe. V Cerarjevem dopisu jaz nisem spoznala nobenega napada na oaebe, da bi mogla slutiti ,kdo je v tej ali oni stvari za-popaden, ker pinno je bilo splošno. čemu tedaj tak izbruh f Sedaj si seveda ne morem tolmačiti drj^ gače kakor da ae tiče dotičn« o-sebe, katera je odgovorila. To stvar imam od moje strani za končano, da ne bo kdo mislil, da imam namen spuičati se v prerekanja s dopisniki. Rajia berem kot pa piiem. Sploh je ta dopis prvi od mene v katerikoli slovenski list v Ameriki, odkar sem tu, kar je že skoraj 17 let. Boljie je, da se porabi dragoceni papir natega lista sa poučno in koristno čtlvo. Tako pisanje pa nam ni ne v korist in ne v izobrazbo. Pozdrav vsem Slovencem, posebno pa članstvu S. N. P« J. — Jennie Dolenc. CBTRTEK, 21. AVGUSTA, lj Vesti iz Jugoslav!] V spomin pidleau. Zanemarjen grob s narobe postavljeno stfifclemco na vrhu In koščkom papirja v steklenici, ns katerem je zapiaano njegovo ime, je ie edini spomin na Jamesa Be thela Greshama, prvega vojaka vojaka ameriške ekspedicije v Evropo, ki je bil ubit v vojni. (> bi James zdaj videl navduic nje vodilnih državljanov te deže le, da počastijo njegov spomin, bi bil lahko iel ie dalje na vojsko, nsjbrž s mslo manjšim zsupa njem, da ga eel Aret smatra za veliko in čudovito osebo. Vsekakor pa je Jsmes varen, varen od pro sto voljnega vplaanja v sedanjo ogromno armado nezaposlenih, ki bojazljivo vprsiujejo za delo, va ren pred sramočenjem, ki ga mo-rajo sedaj prenaiati deset tisoč i biviih vojakov one ekspedicije, fantov, ki -eo danes prisiljeni trpe ti pod peto surovih podjetnikov, ki jih nahrulijo, ko ponižno vpra lajo sa delo: "Nikogar ne rabimoM, varni eo pred oponaialci pri hajajočega mobilisaeijskega dne, ki spada v stari vek, varni so pred pogledom na ameriiko zastavo, ki vej« demokratakim ia republikanskim državnikom, kateri jo bve Ujo In so jo pomasali s oljem. James je bil mogoče odkritosr čen kot vojak. Tega n« moremo reči niti o mnogih velikih driav nikih, katerih epoas«nikl n« bodo steklenice sa sadje s koščkom papirja v notranjosti, ampak jim bodo postavili na grobe he marmorja s isdolbenimi imeni la lažnjivimi pohvalami. Ubogi James ni rasam»!, kaj ae vrli z njim. ko je ponosno korakal doli po «eati ia potom na vejfka, jo ga lokalni političarji hvalil«. Nevaren tiček pod kljLJ lojzij Gradišek iz StahovicJ Kamniku je dne 26. junija i J nil lesnemu trgovcu Troh«v3 Vrhpolja 34,500 dinarjev tejl tem pobegnil is domačenM Dne 29. junija so ga brežH rožniki izsledili in aretirali! je Gradišek uvidel, da ne I več uteči orožnikom, je skajl vršiti samomor, pred aretacij je z nožem prerezal ¿¿le na I rokah. Maščevanje zapuščenega ta. V Vrbanji v Dalmaciji ji ko Justini janovič del j časa I v ljuba vnem razmerju i| skim dekletom. Posledica m ja je bilo nezakonsko deteJ je zahtevalo, naj ljubimec M očetovstvo deteta ter izpolnil ljube, da jo vzame za ieno. I bimec je zahtevo odklonil, kJ deklico razžalilo tako, da || vrgla v oči živega apna in | tem z nožem zabodla. Xel ljubimec.se je mrtev zgrudil, tla. Dekle je bilo aretirano i^ ročeno sodišču. Č« kovač bije po granati. Gjevgjeliji se je 30. jul. prij grozna nesreča. Štirje dclai popravljali nek stroj. Za vilo pa so potrebovali kos 1 Našli so grsnato, o kateri | slili, da je mrtva ter jo odi kovaču Vojislavu Zafirovicu is nje izkuje za stroj potil deli Čim je padel na granate vi udarec s kladivom, je naJ eksplozija. Drobci granate «o li kovača in vse štiri delavcj so stali v bližini. I^jubavna žaloigra v Med\ Dne 1. avgusta zjutraj je| neka deklica 15 minut odi dvorske postaje v Medvodah nekim grmovjem mesarskega] močnika Frana Jenka in nafl ribo Faniko Jegrišnik, ki ■ poprej v službi mesarja in gc ničsrja g. Josipa Jesihs, mr Njiju trupli sta ležali zleknj na tleh, poleg pa je bilo vei nih steklenic lizola in stekld piva, v kateri je bila octovs | na. Pri njih so našli tudi piši sledečo vsebino: "Vsem pril ljem in prijateljicam! Umrla čista in nedolžna. Ne štejte na smrti v zlo. — Fran in Fanil Vest se je bliskoma raznesli Medvodah in okolici in vzbn splošno sočutje. Očividno se ji vriila velika ljubavna trage< To potrjuje tudi dejstvo, da bili obe trupli prevezani ski čez pas z belo vrvjo. O dogo je bila obveičena takoj orožn postaja in sta bili trupli pr ljani v mrtvainico v Presko, je pognalo nesrečna mlada ljubljenca pravzaprav v prei grob, ie nI čisto jasno. Domn pa se, da najbrže beda. Bila zadnje čase'oba brezposelna. < ko se je pravkar izučil mesai obrti, a je bil sedsj brez slu Njegova izvoljenks Jedilnik je bila poprej natakarica pri sihu, zadnje čase pa je bils v i bi v trgovini Antons Marjsi ki pa ji je bila odpovedana. St sta bila oba korosj 24 let; J« doma iz vasi Zbile pri M'dvo< Jegriinikova pa iz 6t. Psvls Preboldu. Bile sta oba mirt značaja in marljiva. Zločin | ključen ih je najbrž« J«*nko privoljenjem zastrupil najp svojo izvoljenko nsto pa ie « Kova železniška proga. lezniiki most pri Verieju rs ni železniško proge Murske SoW Ljutomer-Ormož bo v nekau tednih dogrsjen in do oktobra ročen svojemu nsmenu. Intra so mnenja, da se bo prog« l» kom novembra lahko izročila | met«. Roparski «nor. — N» 1 Kresnicami pri Litiji in Smsr, je bil Izvršen 27. julije drzen parski napad. Ko se j* Jernej Štrukelj vrsčsl . «)« Šmsrju, mu j« ¡-fP^ snsn moški, ki je fttroklj» V* vil, nato pa ga « ku. Mladi Sodnik ga molče posluša. Naposled si mlali Brezar: Ker še govorim, naj mu vaa povem. Vedel je sieer, da Matija rad ima Seljano-vo hčer, ali pravzaprav, da jo je rad imel, toda mislil si je: zdaj snubi drugo. Naravnost mn torej pove, kaj se je zgodilo Beljann. V tem sta bila doapela na vrh hriba. Konji se sami ustavijo. Breiar sede na svoj vos in požene, da »e je kar pralilo za njim. JOSIP STRITARt SODNIKOVI IS kallkor plltola POSEBNI MAGAZINE «a SI kali kar atana... POŠEVNI MAGAZINE M U kalikar «tant .. 110 patron ta ti kalibfr .1 ........... I« patron u It (Dalja.) In tudi on stopi z voza ter se bliša Brezarju, rekoč : "Kaj me ne poznaš, da me ie ne pogledaš, Antoni" Brezar se res ni bil preeej ozrl proti njemu, dasi ga je bil takoj spoznal po glasu. V strašni stiski je bil; d# ni bilo klanca pred njim, pognal bi bil svojo kobilicq. naj se vae razdrobi! Tako pa se ni mogel ogniti neljubega mu tovariša. Obrne se proti njemu: "Ti Matija!", " "Matija Hodnik. Andreja Hodnika sin!" " "Skoraj bi te ne bil spoznal, tako si se izpre-menil. Kam pa kam t " " "Čudno vprašanje! Ali povej mi, kaj ti pa je, Anten T Tako si bled, in zdi se mi. kakor da bi se tresel t morda vendar nisi bolan!" "Ne, bolan nisem, Matija; ali tako nanaglo-ma si mi prišel, prej bi se bil nadejal ne vem kog«!" " "Ti si Še kakor si bil nrkdaj! v šoli si se vselej tresel, kadar te Je učitelj nanagloma poklical: Brezar Anton! Ali ¿daj ni mož in mene se vendar ne boš bal t" " Ali Brezar »e je res hal svojopa htaroga prijatelja in tovariša, posebno ker ra j»« videl tako veselega! Vpraša ga, da bi le kaj govoril: "Kako kaj, kako. Matija!" " "Nič napačno, hvala Boku! KreČo sem imel. veš, Anton!" " "Dolgo te ni bilo. dol«o!" " "Morda je bolje, da mr ni bilo; obhodil sem nekaj sveta in ne zastonj! Kako pa «loma, Anton!" " "H* preeej t mati «o zdravi iu meni tudi ni nič hudega." " "To me veseli, Anton; ah kako je pri uai doma!" " "Tako, tako!" — "Samo to mi povej, ali »o \ai alrsviî" " "Zdravi so vsi!" " "Da so le zdravi, drug.» me ne »kriti. Vri, Anton, da ae mojemu očetu un go-li posebno dobro. da naša hiša ni več tr.lna, kakor je bila nekdaj, to sem še vedel, ko *el r doma. In tudi pozneje sem ališal, da so oč« v veliki stiski. Prišel bi jim bil rad preerj pomsfat in upal »'m od dne Jo dne, da mi bo modi priti; ali opravil« so me ladrftevala.) In pa na*« mu o.etii. v «4, tudi ne fckodi, če se malo me^, »aj vri. kaki *o. Bof v«, da »ein jim vae il are« odpu»til, kar ao mi storili; ali lep« vendar ni bilo. kako »o me pognali od h T ¿e po maščevanje 1».» to. kako »e ga veselimi poglej, ta le notri )« nekaj, da bo za silo in 4« mah več. ftifno%t !>o p« vetular; ottoa bo treba lepo prositi, da »r tako pomlajo in si dajo pomagati. Prav pametno bo treba ravnati i njimi, ne, polen« me aop^t. kskor »u me te." " "Torej er«fa «1 Hael. M«>ij«; kdo bi ti j« n« privoščil It sroa! V tovsrilijo t«» )• vid tvoj prejšnji gospodar, kakor »a govori!" " "Tako je; in meuim. ds to tudi njemu nI «a škodo.- " "In svojo edino k***br..> ao opoaarja na to, da Ja t« or..lj« tal« lahko, prlljublioi naaljlvo In vara«. Plltola t loaonlm rolnifcom vrad tabu la S M fanta, in a rolnlkom V rod la 14 paloov. Zalo pripravna io. da ao naal a aaboj na lav. lahko v taka« t lop povrlnlka. Ljuh.i.ijl Iporta j« aolo radi J«mlj«jo • a« v««m iv«« aa lav na jaloaa. m«dv«d«. volkova, dtvjaaa prallla. na mai V vojni ja krrala Mavaarlca voliko vlo*o «nako kot La«Orjfva MlwaH»» ki aa jo rabili MNU v NamIIjI In druaod v m lolnim vajakovanj«. Zaradi ■.•tan«n.»ti. i>r«bitn* mnii, na daljavo. 8swtra aa, «a ta pt»a ha-vanota jokla, pravilno kaljoa«ca| lak K o aa rabi aa oddajo paoamaaaoca «trola. aH pa Mat drag aa dni«tm. Opr»n>IJ«n jo a vnrnoatnlm aaelraSam, patantlraaha a «aa IS. maja, IS 1?. PaUaaa iipadojo avtomatično, ka ao rov oi vor odpr*. Jam« «Ima vam. 4a bo i>o»«laoma aaak kot kalo U «Mka la r#ra oata. Aha telit« Im«ti poaaaa la prttjablM NHNf pa MS« «oat. todaj mmm aaMJHa vala na-rodila aa u ravoivor. PavajU. ako «a kol «t« lm«tl Jablano plava barv« sN p», nlkljaaata. ta «a ra vol ver aa rablja na* vadno 11 Rim Plro II M U kalibra a a W. c«ator Pire Patroaa. ...... $i3« SI kaMkoml ratolvor | a pa damo aa...........i...... I«».311 kaliber nI ra vol v «r 16»2S IS« patron aa SS kailkor eK aa........................ tmW ISO patron aa II kaSber 2 5Q ia« pštron «a ŠŠ kailbar " 9 «A 1M — SS kalibra patron ... «............ Import Ire a tal H kravje«« Sno^i pa je JUn'ca pala na aelene travnike . . . Ha ni o te dve vratiei prelepe narodne pesmi /a«*uj In otolnoat ti obaen£l radostno duio. Ali ni pa tndi rsres žalosten pogled: mlada narava, katero je v r vetju aamorila strupena slana 1 Mlado selen je, ki je bilo ainoči le tako sdravo, krep* ko in veselo, kako velo, sa^rnelo viai po drevju, po grmovju; evon^ki. jagelei otolno povelajo plaviee; pti.'i prej Uko flasno veseli, letajo cdaj l>obiti po vejah, peti aa jim no#et Trdega area mora biti, kogar bi ne faail ta pogled. Clovekn s« tdl, kakor da bi kaj takega ne smelo biti j prava mačeha se mu vidi narava, ki akrbl Uko s» svoje otroke» on sam ae foti tako oaamlieneg*« tako ne»re<»nef« na «vetu; in da solnee ravno idaj tako lepo, tako vaaelo «ije a jasnega neba doli na v»o to nearetoi to je pravo bridko aa-«mehovanje! ' rl~ AM «e je le to aloatno, kolikanj laloatnej| fte je videti talujofo, potrto druiino. kateri je nemila smrt rsela gospodarja, obetat Ceno videli, ki ftalnje pO molu, otroka, ki caatonj poprs*uje)a po svojem o^etul Tak pogled je «akal wla !-ol*a, ki ae je v««el, pola nade rralal domov |> tuj« delete. In ta nesrečna druMna je bila njegov» drullna i ta Uloetn« «mw jo Mla njegov, mati t la bleda, objokana deriea in ta skefana d< kliea bili «ta mu saotH; ta dafek, ki je pobit, plalan Uai! p* kili bil j« njegov bratee? fn «mn. ki j« v toMko neeref»i pofretnfU to druiino, ta smrt nI bila »tvndna naravna, katera prej ali alej prid« nsm vae» kar na« j« mati rodila (Dalje pnkedojU.) KAKO NAROČATI r« o"¿ra, ¿a^t^sr^