PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATEIJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
	OFFICIAL ORGAN OF
	J. S. F. AM) ITS
	EIUJCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 1962
tmtmr^d M HMai-dut
M —.tr,. dk. IM7. «1 «b. .o*. »t	»M.	CHICAGO 2.1, ILL.. 18. APRILA (April 18), 1945.
ua*r Um Act «1 UafrMi at March 1. »m	•___'
Publi»h«Ht VVeek)y at 2301 S. Lawnda)e Ave.
•••
LETO—VOL. XL
NACIJSKI VOJAKI PRIMOKANI odvažati razvaline, kar je veliko teije delo kot pa jih napraviti. Gornje je slika is rashitega mesta hastogne na zapadni fronti.
Kakšna bo nova Jugoslavija in komu bo služila
ZVEZA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV NE BO VEČ ZVEZA LE PO IMENU. - VSE NAPREDNO LJUDSTVO RES DELUJE ZA PREPOROD - V JUGOSLAVIJI SI TITO DEMOKRACIJO PO SVOJE UREJUJE
Vsled zavezniških zmag na znan bolj pod imenom Tito. re-ztp^dni fronti, zaradi razpada- šil macedonsko vprašanje. Ma-nja Hitlerjeve Nemčije in pa cedonija bo v federativni Jugo-
vslcd osvojitve Dunaja po rdeči aimadi t i tke v Jugoslaviji v poslednjih l^tih niso prišle dosti v pcilev. Pa so se v nji vršila vseskozi in ena največjih jc bila za Sarajevo.
Rosna nehala biti nemška trdnjava
Hitlerjeve! in pa Paveličevi "ustaši" so Bosno in Hercegovino smatrali za svojo največjo trdnjavo. Posebno Sarajevo. Poročevalec čikaškega "Suna" M. VV. Fodor poroča, da so ga Titove čete zavzele po težkih bojih okrog sredi aprila.
Ko je Sarajevo padlo v začetku napada na Jugoslavijo v roke Nemcev, je šel tja Hitler osebno in sam snel s hiše napis, na katerem je bilo pojasnjeno, "da na tem oglu je bil ustreljen takratni avstro-ogrski prestolonaslednik Ferdinand in njegova žena Zofija. Sedaj ga bo Tito bržkone pribil nazaj, ako tista hiša še stoji, ali pa bo postavil tam kak bolj pomemben spomenik. Najbrž se bo nova Jugoslavija odločila za slednje.
Sarajevo je zdaj zopet jugoslovansko mesto in pod Titovo vlado. Kaj bo z njim v bodoče, je odvisno od celotnega razvoja v Evropi in po svetu. Kajti živelo je veliko od turistov. Ce bo tako tudi v bodoče, je odvl
slaviji avtonomna edinica. To je bila sijajna poteza, in pravična ob enem Ako bi Angleži dovolili, da bi se k tej federaciji pridružila tudi Bolgarija, bi bilo sijajno. Pa ni. V interesu angleškega imperija je, da na Balkanu razdvaja. (Članek o tem je bil na tej strani v prejšnji številki.)
Spor radi Primorja
Katoliški nadškofi v Ameriki vidijo samo "marksistično nevarnost"
Deset katoliških nadškofov in škofov, ki so v odboru organizacije Catholic Welfare Conference) je izjavilo, da vzlic porazu fašizma preti svetu še vedno silna nevarnost — namreč nevarnost marksističnega totalitarstva.
Njihov proglas je bil objavljen 14. aprila, a napisan je bil pred Rooseveltovo smrtjo in prpti njemu naperjen. Ker je bila stvar v uredništvih ie znana, si nadškof je, ki so izjavo napisali, niso mogli pomagati. Vzlic Rooseveltovi smrti ie niso več mopli ne preklicati, ne je potegniti nazaj.
V nji se pritožujejo proti sklepom v Jalti. Posebno hudo jim je za Poljsko, a udarec radi nje ni na te prečastite gospode prišel samo radi nenadne po-slovitve ameriškega predsednika, ampak tudi vsled izjave najbolj znanega poljskega politika Stanislava Mikolajčka, v kateri je 15. aprila dejal, da odobrava vse sklepe, ki so bili storjeni z ozirom na Poljsko v Jalti. Sprejeli so jih Roosevelt, Stalin in Churchill.
Katoliški nadškofje, njim na čelu newyorškl nadškof Spellman, so napisali svojo poslanico v veri, da ko fašizem pade, naj se na kak način porazi tudi "marksistično total itarstvo", namreč Sov/, unijo. Ne samo radi tega, ker je totalitarna, ampak ker je tudi pravoslavna ob enem in ker bo prišlo po tej vojni v njeno območje milijone katoličanov.
Prav je, da se katoliški nadškofje navdušujejo za demokracio, ki pa si jo predstavljajo povsem drugače, kot pa je resničen pomen te besede.
To so isti gospodje, ki ne rečejo niti ene besede zoper Franca v Španiji, ne proti fašizmu, kajti pomagali so mu. Njihen glavni predstavnik nadškof Spellman je hvalil v ameriških revijah španskega Franca za domoljuba, vzornega katoliškega moia, a niti v enem svojih člankov ni omenil, da je Franco fašist in da je prišel na vlado edino s pomočjo Mussolini ja in Hitlerja in pa po zaslugi "nevtralnosti" demokratičnih detel. Vatikan se boji marksizma, pa naj bo totalitaren ali netotalitaren. Mar ni pape-štvo bilo v boja prav tako ognjevito profi socialni demokraciji?
Hierarhiji je za stari red. Marksizma noče, pa naj bi bil še tako demokratičen. Kajti ona predobro ve, da živi od izkoriščanja mase.
Maršal Tito je minulo nedeljo znova naglasil, da se Jugo-
upravičena1 zahtevati vs^pravU Veliko t^CI, kar SO Nemd pNCelj, SC ce, ki ji gredo. Ena teh je Pri- i	I* I a. J*	••
morje s Trstom. Jugoslavija ga DO p0nCIVl|(]l0 TU(ll DO tej V0II1I
hoče, je rekel. A zdi se. da se v,
Londonu in v VVashingtonu po-L Mussolini je bil menda prvi,| detskih krajin (Krkonoševi
Kai storiti * trinajst LI ~ r r w C Tmman milijoni zasužnjenih "1011/ J. MU ITI d II
d!,ovr v Nen,?i? dobil vodstvo v
Zavezniki imajo posebno na zapudni fronti silovit problem, kaj storiti s talcozvanimi "suženjskimi delavci*', katerih je v | Nemčiji od dvanajst do trinajst milijonov. To je mnogo ljudi. Ker se Nemčija ruši na vseli koneih in krajih, jih ona ni vet sposobna preživljati, torej ima zavezniška armada eno veliko skrb več.
Nemčija je poleg Zed. držav '	--—
najbolj industrializirana država Novi predsednik Harry S. jkle, "navdušuje se za plemenita svetu. in kadar se v taki Truman je prišel stanovati v sko enakopravnost in hujska uredbi kaj izmakne, fabrike Belo hišo po naključjih. Kg je proti prvakom demokratske prenehajo, promet je s tira in bil izvoljen v senat, se je poču- j stranke v južnih državah, masa delavcev na cesti.	til v njemu prav zadovoljnega. Bilo je še mnogo drugih za-
Tako je v Nemčiji danes. Med Sploh kaj pa naj politik iz kulisnih spletk in tako so se zasužnjeno maso proletariata je Missourija več pričakuje!	možaki, ki kade cigare, dome-
večina slovanskega pokolenja, |z revnih plasti, a brez socialnih nUi' da ker že Roosevelt hoče v
najtežjem času
KAJ S KONFERENCO V SAN FRANCISCU7-KDO BO "KDO" V BODOČEM KABINETU? - ALI SE NOVI PREDSEDNIK PRIŠTEVA K "INTERNACIONALCEM"? ROOSEVELTOV 'NEW DEAL' NE BO VEČ NAGLAŠAN
in na drugem mcs'u Francozi.
Mnogo teh reveže v je bolnih. Namen zavezniškega vrhovnega poveljstva je. da jih pošljejo domov, v kolikor bodo transport-
nazorov
Predsednik Truman ni človek iz "višje" družbe, kakor je bil Roosevelt. Niti ni ošaben, kot tudi Roosevelt ni bil, a sled-
ila sredstva dopuščala, toda kaj	nji je bil refiniran, dočim Tru-
naj počno doma. ko pa so jim	man ni. Vendar pa se zna Tru-
domovi uničeni, ali pa izropani	man gibati med navadnimi
in ni tam ne dela ne jela?	ljudmi boljše kot pa se je Roo-
Trebu je torej skrbeti za hra-	sevelt, posebno zato, ker se po-
no pa naj se jih obdrži v Nem-	čuti med njimi kakor doma",
čiji ali pa se jih vrne na njihne	V socialnih nazorih pa je med
domove. Edino za Rusijo to ni	njima velika razlika. Roosevelt
težak problem. Da le dobi živil	je bil svoje vrste liberalec in
za začetek, drugo bo lahko, kaj-	radikalec, dočim je Truman
ti vsled posledic vojne bo lahko	produkt političnih mašin, ki ni-uposlila vse delavce, kolikor jih ' majo za socialne probleme ne
bo mogla dobiti. Ampak za ame-	časa in ne smisla,
riško in angleško vlado pa je to	Morda ^ Truman izjema
četrti termin, in ker ga ne bo preživel, naj pride na njegovo mesto kdo, ki bo sprejemljiv za "free enterprise", za kongres in za "javnost". Ceš, Roosevelt je napadan vsevprek, kaj bi si na-kopavali za njegovega naslednika Wallaeea. "ki je še slabši!"
Ko se je Wallace poslavljal od rakve svojega bivšega druga, mu je prišlo tako slabo, da se je ob nekoga oprl.ki ga je od vedel.
Kdo ve, kaj si je Wallace mislil! Slabega o Rooseveltu ne, ker je prepošten. A morda pa si je dejal, kaj ni škoda, da sedaj, ko tebe ni več, ni mene na tvojem mestu, namesto neskušen, konservativni demokrat Tru-
zelo neprijeten problem.
| man, ki bo morda zavozil vse, Prav raditega, ker je brez so- za kar sva se midva borila?
cialnih motivov, mu je bilo na na svojem umiku niso mogli konvenciji demokratske stranke uničiti, odpeljala stroje. 'Kaj nam
strojev?" vprašujejo Poljaki, I	T*!",*	^
f	/ x i « i nik. jo je hotel, in pa par dru-
pa čeprav so zastopani v vlad ^	£ J
sedaj iz Lublina v Varšavi), ki	toda ^ logični na_
slednik Roosevelta bi bil Wal-
lani nominacija za podpredsed
7 * l. nika usiljena. Henry VVallaee, bodo tovarne brez . . . ,... \ , . ,	, ,
ki je bil takrat ze podpredsed-
jo Moskva podpira
A Moskva je odgovorila, da so bili tisti stroji nemški, ker je stare poljske mašine v poljskih i industrijskih mestih nadomestila s svojimi, torej niso bili več poljska last.
Enake neprilike imajo angleški oljni magnati. Oljna polja v Rumuniji so njihna posest. Ko so jih vzeli Nemci, so namestili tja najmodernejšo mašinerijo. Rusi so jo po okupaciji Rumu-ni je odpeljali v svoje oljne centre, Angleži pa so protestirali
lace, a so ga politične mašine zavrgle. To so Rooseveltu povedale že v naprej. t4Wallace govori preveč radikalno," so re-
Mnogo težkih nalog
Roosevelta so pokopali z vso mogočo naglico, dasi so ga morali dvakrat prevažati v vlaku. Vzrok je bil, ker se njegovemu nasledniku mudi nadaljevati z zakasnelim Rooseveltovim delom.
Pred nami je konferenca v San Franeiscu, ena najvažnejših, ako ne celo najvažnejša v
(Nadaljevanje na 5. strani.)
mišljajo, češ. komu se naj bi ki rekel Nemcem P°d Italijo,	Nemčijo, kolikor že jih bo osta
rajše zamerili: Ali Italiji, ki je d? iih **> deportiral v Nemčijo,	lo. Pripravljena je obdržati v M^va"b"jim Te odgovorila
bila velesila, ali pa Jugoslaviji* ali Pa naJ se »Premene v itali-	svojih mejah le tiste Nemce, ki
janske državljane. Namreč, da	so se skozi ves čas izkazali za
_ Bržkone bo zahteva osvobo- se bi odpovedali nemštvu in se	zveste če*w*!ova$ki republiki, ir.
dilne fronte za združeno Slove- navdušili za italijanski fašizem,	teh bo. po podatkih češke vla- _ .	. . 4
nijo zmagala, razen seveda, ako Takrat Hitler še ni bil mo-	de, ki jih je zbirala v Londonu, T, 0 * l°reJ lareJO lnt®r^sl >e "velika trojica" odloči v prid čan, pa je od Mussolinija mar-! le kak milijon, z ženami in otro- med sabo kakor so se m se bodo
- - ------ci vred	vse dotlej, dokler ne zavlada po
stroji so bili nemški, vaše so zavrgli, torej smo vzeli nemške,
ne vaše.
Italije.	f	sikako požrl. Potem pa mu je
Pokojni Roosevelt, o katerem '	da
Kako bo Nemčija preživljala svet" 2ares vza*mna družabna
j ai	\	uredba,
te deportirance, o tem se zavez-
pravijo, da je jugoslovansko	1)0 s stvarJ° Mu»ol.n. }* P°'tal
vpraianje precej dobro poznal.i "jegova C°pat? in Sedaj pa Hlt" niski drzavniki	»•«*> veliko,
je do konca svojih dni bil na-	druKp8a kot po- ukvarjajo. Vedo. da prisilna veliko pi|e
k Ion j en Jugoslaviji, a pomagal	njegovega zasanjanega preseljevanja niso mir. ampak 1 Vsota, ki Je v zveznem prora-
pa je v glavnem v Italiji kralju	carstva le poskusi ustvariti razmere, v čunu dovoljena za nakup alko-
Umbertu in Vatikanu Kakšno	AmP»k sedaj, ko se priprav- katerih saj narodnostnih manj- holnih pijač, s katerimi tolaži-
,UU1 „ Ui,(1,nt. UUV1. stališče bo zavzel sedanji'pred-	ljaj° konfere"co v San Fran- i šinskih vprašanj nič več ne bo mo in vedrimo ter zabavamo
sno kak. se bo uredilo sveT^o *ednik Truman, ni znano ker c,scu' 8^ vel!ko 8ovore- kako PolJaki »mejo pred sabo v "tuje goste" .na vladne stroške) mine t;i vojna toliko da se bo1 'ma pred sabo nešteto problo-'se % preseljevalo narodne tem o.lru ie težji problem. Vrh znaša $585.000. Za tolikšno vso-
tromaknil snef v normalnost. mov, o katerih se ne more	«e tu<U "lubllnski Poljaki" to so dobi že precej igane pija-
Ceska vlada se je uradno iz- jeze nad sovjetsko vlado, ker če in ni čudno, če diplomati
javila za preselitev par milijo- jim je iz nepoškodovanih tova- sklepajo toliko netreznih dogo-
nov Nemcev s takozvanih Su- ren na Poljskem, ki jih Nemci j vorov.
pomaknil spet
Sarajevo so Nemci močno drsali do srede aprila. Ampak so se morali s te svoje največje trdnjave v Jugoslaviji končno vendarle umakniti, vzlic temu, da so bili oartizani, kot poroča omenjeni M. W. Fodor, zelo slabo oboroženi. A poznali so teren in hoteli so zmagati, negle-de na riskiranje svojih življenj.
vseh naenkrat odločiti. 'Nadaljevanje na 3. strani.)
Spet preiskave in prepir zaradi 'črnega trga
//
Oblika federacije sedaj gotovo stvar
V mnogih krajih po deželi so	udarjajo je, da so se v prejšnji | mesa v legitimnih mesnicah. I času prohihicije. in res je. da
mesnice zaprte, ker ni mesa.	vojni cene življenskih potreb- namreč po dostropnih cenah,	mu ie to nfogoče zato. ker tis»i,
Ljudje, pišejo kongresnikom in	ščin dvignile nad 84 odstotkov, j sploh ne dobi, razen samo še 10	ki so najeti ščititi koristi konsu-
senatorjem in prodajalci na dro-	v sedanji pa samo nekaj malega odstotkov, 90 odstotkov pa je	nientov, ne vrše svoje dolžnosti.
Bosna in Hercegovina bosta bno protestirajo, češ, kaj pa de-	čez 28 odstotkov. prodanega na "črnem trgu", Odpraviti "black market" po-
v novi Jugoslaviji avtonomna late v Washingtonu?	Neugodno je, ker te vrste sta- namreč po zelo višjih cenah kot	polnoma je v takih razme*h
dežela V nji živi ljudstvo, ki Uradniki zvezne vlade odgo-	Mstike veljajo le na podlagi pa jih določa OPA. Omenjeni	nemogoče. Dokaz temu ie Rusi-
govori vse enak jezik, a deli se varjajo senatorjem in publiki,	uradnih cen in legitimnih trgo- uradnik je odvrnil, da on (sen	ia kjer kršilce obsojajo radi ta-
na štiri vere: v pravoslavno, ka- da je pač vojna in da zato ne	vin, izpuščajo pa iz svojih rafu-1 Whecler) in drugi člani senatne	kih prestopkov v smrt, pa so
toliško, mohamedansko in ži- gre vse tako ko* hi šlo v nor-	nov "black market". Vsled tega komisije pretiravajo. To je	skušnjave vzlic temu tolikšne.
dovsko Prvi dve prevladujeta, malnih razmerah. In pa da se	so se v senatu odločili malo po-
a muslimani pa so med njima ljudje po krivem pritožujejo,	gledati v to zagonetko. Senatni
že tradicionalno tisti /aktor, ki: živeža je dosti za vse, "black	odbor, ki ima nalogo nadzoro-
je v politiki posebno v Saraje- market" pa je tu zato, ker ga	vati živilski trg, je poklical
vu zelo na površju. Pa tudi v gospodinje, restavracije in ho-	predse uradnike odbora za do-
Mostarju.	teli podpirajo. Naj bi kupovali	ločanje in kontroliranje cen.
Srbi na eni strani in Hrvati j SJimo pr4 |eKitillinih prodajal-.	M*11 limed nJlh ie bil Thomas
na drugi so zahtevali Bosno	" ~	...........
vsak zase. Tito je odločil, da
stropne cene, pa bi bilo vse
naj bo avtonomna. Tudi macedonsko vprašanje
Na sličen način je Josip Broz,
Kmersona pokopalo, kajti rekli	da ljudje riskirajo tudi iivlje
so mu. da je ali otročji, ali pa je	nja za več dobička, nekaj zelo gnilega (koruptnega) Izmed kapitalističnih dežel je
v njegovem uradu.	proti vojnemu veriiništvu na-
"Nemogoče je," so mu rekli,	stopila najboljše Anglija. Tam
"da hi vi ne vedeli kaj se godi i	kaznujejo grocerista ali mesar-
^____„__	živilskim trgom, ker ste najeti	Ja za mal prestopek toliko, da
cih in plačevali ne več kot do- * Em	ki*e	trdil, zato, da veste."	je oh vse. Tu pa je vse tako ure-
da senatorji, ki vlado, oziroma | Resnica Je, da sedanji "black	jeno, da advokati in sodišča rai-
OPA kritizirajo, zelo pretirava-1 market * veliko boljše trguje, I *c ščitijo raketirje in goljufe, rcdl,•	1®' S«"«*or Wheeler ga je vpra- namreč kuje mnogo višje dobi- kot pa da hi protežirali odje
Drugo, kar vladni ljudje po- šal, ako ve, da se v New Yorku čkc, kot pa so jih "hutlegarji" v malce.
V jubilejno številko Majskega glasa se odzvalo mnogo sotrudnikov
Dasi je letošnji Majski glas posvečen 40-letnici Proletarca, ga le malo oglaiamo. Vzrok so težave v tiskarni. Človek ne ve, pri čem je. Ni papirja. Ni stavcev. In tudi ne preveč volje za kooperacijo. Vseeno, urednik dela, kolikor sploh ^vojiK zmotnostih zmore, da ta revija izide, in upa, da bo uspel.
Gradiva ima že mnogo spravljenega skupaj. Etbin Kristan pile svoj spis, Anton Garden razpravlja o bodočnosti socializma, Anton Slabe je poslal lep članek, Louis Zorko je napisal nekaj o tistih, ki odla-iajo z obnovitvijo naročnin in o netočnosti v splošnem, F. S. Tauchar piše o 40-letnici Proletarca, in o istem predmetu pišejo Joško Oven, F. A. Vider, Ma-rya Omahen-Mohar, Adrew Vidrich, Joseph Snoy, Nace Žlemberger in več drugih.
Nekaj originalnega gradiva bomo imeli iz Jugoslavije, ki ga je nam oskrbel Mirko G. Kuhel.
Anton Shular piše o društvenih sejah, kadar se na njih čitajo pisma iz urada Proletarca.
O mezdah, zamrznjenjih in problemih, ki se jih označuje pod naslovom "ali delaš?" razpravlja Louis Kaferle.
Anton Zornik je lani potožil, da njegov spis k spominski obletnici Jožeta Zavertnika ni bil priob-čen. Poslal ga je znova v letošnji Majski glas. Lanskega nismo prejeli.
Louis Beniger, ki za letošnji Majski glas veliko pomaga, je priredil vanj članek o katastrofi, ki je zadela premogarje v Cherryju (III.)
Janko Zega piše o Otavskem viaduktu (v Belo-krajini), o katerem je že napisal povest o njegovem razrušenju dolgo prej, pa se je uresničila šele lani.
le ta vsebina, ki je sama na sebi vredna več kot 35c, dokazuje, da bo bodoči Majski glas pestrost v člankih in raznih drugih spisih.
Vrh tega bo v njemu mnogo spisov iz zgodovine Proletarca, ki bodo tudi zelo zanimivi.
Kdaj ga bomo mogli razposlati, ne vemo, ker smo pač v vojnem času in nad tiskarnami nismo mi qcspodarji, pač pa delavci v njih. A upamo, da čimprej.

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE D2&*AVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja J»t#«tlovan«ka D«Uv«k* Tiskovna Drusb«, Chic.go, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drtavan s* celo leto 93.00; ta pol leU fl.76,
sa četrt leU $1.00. Inoiematvo: ta celo leto $3.50; ta pol leta $2.00.
Vai rokopisi in oflasi morajo biti ▼ naiem uradu najposnej« do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
itibliahed everj Wedne»day by the Jugoslav Workven'a Publiahing Co.,
Iae. Establiabed 1906.
Editor______________________
Business Msnafer........____
........Prank Zaits
____Charles Pogoreiec
8UBSCBIPTION RATES:
Inited States: Ono Year $3.00; Siz Montha $1.76; Three Months $1.00. Foniffn Countries, Ono Year $3.60; Si« Month* $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
—
——

Franklin D. Roosevelt
Izmed dvaintridesetih predsednikov Zed. držav jih je le malo, ki so si pustili ime v zgodovini. Franklin Delano Roosevelt je eden med njimi.
Ko se je pričela sedanja vojna, se je proti Hitlerju javno oglasil in deloval, da smo takrat Angliji čimbolj pomagali. In potem, ko smo z japonskim napadom na Pearl Harbor bili tudi. mi potegnjeni v vojni konflikt, se je Roosevelt zavzel poraziti' osišče za vsako ceno. Ker vojna ob koncu njegovega tretjega ter-i mina še ni bila končana, si je želel v četrti termin. Bil je nomi-f niran in izvoljen z veliko večino. Njegova ambicija je bila ustva-f iiti iz mednarodne konference, ki se prične — ako ne bo odločena — dne 25. aprila v San Franciscu, novo društvo narodov. In njegova nada je bila. da bo on na bodoči mirovni konferenci glavni krmar. Prepričan je bil, da on ne bo drug« VVilson, ampak da bo vojno dramo triumfalno zaključil z mirom, kakršnega si^ je on zamislil.
Miru ni dočakal. Njegova glavna ambicija se mu ni uresni-1 čila. A preminul je v zavesti, da zavezniki zmagujejo in da je poraz za Hitlerja in Hirohita neizbežen.
Ko je bil Roosevelt prvič izvoljen, je valovela po deželi silna gospodarska kriza. Boja proti nji se je lotil z vso svojo energijo in proglasil je v ta namen svoj socialni in ekonomski program, ki ga je smatral za svojo idejo in ga označil z "nevv deal". Udarjal je po "ekonomskih rojafistih" in obljubljal "navadnemu človeku" lepšo bodočnost. "Nihče ne bo gladen," je zagotavljal, in dobili smo na njegovo pobudo razne pomožne ustanove, ki naj bi preprečile gospodarski krah .in pomagale delavcem in farmarjem, da se postavijo znova na noge.
In jim je res veliko pomagal. Toda najbolj pa "ekonomskim rojalistom". Hote ali nehote, vedoma ali nevedoma je ves svoj i ekonomski načrt zasnoval tako. da so imeli od njegovega "nevv deala" največ dobička "menjalci v templju."
Otel jim je banke. Takrat bi jih bil lahko podržavil, ker je bil zvezni kongres vsled polomov skrajno preplašen in je sprejel vse, kar mu je Roosevelt priporočil. Otel je z ogromnimi vladnimi posojili privatna industrijska podvzetja in s svojimi nared-bami in s postavami, ki jih je priporočil v sprejem, zares preprečil kaos, ki je pretil.
Ampak depresije ni odpravil vzlic velikim vladnim subven-i cijam. Brezposelnosti ni prišel do dna, čeprav je zasnoval velika javna dela in WPA. Mnogim farmarjem je otel posestva in mnogim delavcem hiše, a takozvane socialne varnosti ni mogel ustvariti, čeprav jo je obetal. Dobro zanj in za deželo je bilo. da se je veliko učil iz socialističnega programa in pobral iz njega takozvane minimalne točke ter jih spremenil v postave. Ena glavnih! je socialno zavarovanje, ki pa je še skromno in ga bo treba zelo izpopolniti, ako hočemo, da bo res pomenilo socialno zaščito "od rojstva do groba".
Brezposelnost je bila odpravljena šele z vojno. Ko mine, se brezposelnost znova prične. Roosevelt je sicer obljubil, da je ne bo, da je ne sme biti, a ne on, ne kongres, nista zasnovala načrta, I ki bi bil jamstvo, da se več ne ponovi. Nedvomno pa je on res želel, da bi imel vsakdo priložnost delati za vsakdanji kruh in apeliral v ta namen na privatne podjetnike, na zakonodaje in občine, naj se za zaposlitev delavcev po vojni vzajemno zavzamejo.
Roosevelt je imel močno voljo. Posebno prva leta se je res potegoval za malega človeka Ampak ker veruje v sedanji ekonomski sistem in ga podpira, so se v krizi najbolj opomogli le posedujoči sloji, farmarji na drugem mestu, delavci pa najmanj, kele z oboroževanjem je nastala prosperiteta za vse. A kaj pa, l:o nastane mir?
To sedaj ni več Rooseveltov problem. Z njim se bodo morali ukvarjati drugi.
Ko je kandidiral v četrti termin, je bil prepričan, da bo še veliko storil, bodisi za navadnega človeka v tej deželi, za ves svet in za demokracijo. Delal je veliko a politično se nagibal na desno, čeprav je dejal, da je o/i nekoliko na levi od centra. Ko je začel s sestanki, bodisi s Churchillom, s Stalinom in drugimi, se je naučil, da je veliko laglje idealistične proklamacije napisat kot pa jih izvajati. Uvidel je, čemu je VVilson tako žalostno zatonil. A /ase je bil vzlic vsemu prepričan, da se njemu to ne bo zgodilo. Delal je, se trudil in si zasnoval načrt, ki naj bi bil temelj bodoče človeške družbe.
Ampak delo, ki si ga je zasnoval in ga skušal izvršiti, je bilo težko in Roosevelt je začel pojemati. Že v lanski volilni kampanji so javno govorili, da tudi če bo izvoljen, ne bo dočakal konca svojega četrtega termina Njegovi zdravniki so sicer trdili, da je močan in zdrav, a bilo jih je mnogo, ki so vedeli, da mu zdravje pojema. Roosevelt je poslednje mesece vidoma pešal. Tudi njegova potovanja v Afriko, v Teheran in Jalto so ga utrudila.
Prvaki demokratske stranke so imeli lani pred sabo ne samo vprašanje četrtega termina, temveč še bolj, kdo naj bo podpredsednik. Odločili so se, da Henry VVallace nilt*k'or ne, kajti Jtdor že bo podpredsednik, bo tudi bodoči predsednik Zato je bil Wallace na nominacijski konvenciji v Chicagu zavržen z Roose-
Nekaj drobiža
Chicago, lil. — Ne gre mi v glavo, kako je mogoče, da toliko zdravih diplomatov, ki zagovarjajo sedanji sistem, zboli na-gloma nekaj prej kot pa izgube svoje službe. Na levi strani pa opazim stare in bolne sodruge, kateri se še danes bojujejo za načela revne delavske mase, na da bi imeli kaj odškodnine za ta trud
*
Pred letom me je nekdo vprašal: "Kako je to, da si ti danes bolj radikalen kot pa tvoj učitelj?" VVell. tudi jaz se čudim, da tudi ti danes "ne belongaš" več v klub št. 1 JSZ.
tir
me postavo, 'garaj, ali na Iron to, ali pa v ječo!" Naše "višje družbe" se to ne tiče in v Wash-ingtonu to ve vsak klerk
ti
Poleg naše milijonarske aristokracije (ekonomski rojaiisti se v WaibJmgtoxxu in v New Yorku zelo dobro počuti tudi plemenitaska gospoda. Zabava se in čaka, kdaj bo spet toliko varno, da se povrne na avoje trope ja na svoja veleposestva Temu pravijo "demokracija1, "svoboda" in zanje so to res "štiri svobodščine"
tir
VVashingtonska visoka gospo da s svojimi lobisti je menda nekje čitala, da ako se predsed niku kaj hudega dogodi, bo po
v raju. Pritiskali bodo na elek trične gumbe in vse se jim bo odprlo, kar si bodo poželeli. Tudi jaz bi rad dočakal tega bla-KOLIN j*; MESTO ŽALOSTI ZA NEMCE. Vselo bo leta. predno bo spet to. kar je bil pred vojno goslova, a je vprašanje, koliko Velik del sa je v rasvalinali. Le slovita katedrala, ki je ena najlepših na svetu, je nedotaknjena.	)et bo še vzelo, predno postane
-------------------------------------—--------- ■-- -------------------------------------------- .. . fa planet res raj za ljudi. Pre-
MIRKO G. KUHEL:
Razvoj Slovenije v naporih za svojo svobodo
. stal Truman predsednik kar čez
Tudi pse lahko sodiš po nji- nQČ In je posUl Bil je zaprj.
hovih gospodarjih in učiteljih. seien ^ predsednika takoj po Priznam tudi to. da pes svoje- Hooseveltovi smrti. Ekonomski ga učitelja nikdar ne pozabi, j rojalisti upaj0i da bo 'new deal' Zanj je pripravljen žrtvovati i inil in vse ^ spet kakor svoje pasje življenje vsako se- wlo do leta 1932> In ^tem nc-kundo.	(irie nov polom — pa kaj
../,,,	. , zato! Mar so gospodi polomi, če
Razni iznajditelji m pa tisti, y njih dobi ona milijarde in
ki pišejo reklame, nam obetajo delavci pa nekaj relifa in WPA! po vojni na tem planetu novo, Ako je Truman ukg ueVe-
^	bodo,k?t den, da se ne zaveda, čemu ga
"society" toliko čisla in ga vabi v svojo sredo, je čas, da ga nekdo na to opozori, dokler je še čas
ti
Newyorški župan se je s podaljšanjem policijske ure z 12 na 1. ponoči prenaglil. Byraes je rekel, naj se vsa zabavišča, kjer se toči opojna pijača, za pre ob 12. LaGuardia je odgo-/oril, da za Nevv York to ne dar-
(Nadaljevanje.)
članov izvolil 40 poslancev za i dno se bodo sanje uresničile, bo jugoslovanski narodni kongres,, t eba še skozi marsikak pekel.
kjttn at |a vem v Jajcu no-J__—----
vembra 1943.	| Nek moj prijatelj me je ne-
Vsaka vas s 500 prebivalci je davno vprašal: "Kaj je vzrok, imela pravico do enega delega- da ti v svojih člankih samo kri-. .	. . . . . tm
IU in ,a vsakih nadaljnih 50«>itl^ All ni temu vzrok ne-i t^^t^lo
tvoja neozdravljiva. m ^ tretje ure do ^ ure
prebivalcev do nadaljnega Me- krkšna
I dno za isti program, stari pro- sta in trgi so obdržavaH okraj- kronična bolezen?" gram. le imena so se spreminja- ne on občinske konference in iz- VVell, veš kaj, Pepe, priznam.
in še dalj. Ampak prišlo je
um, iv iMivna ju >>v j^i vuiiiijb	.......v nw...«.«..vv ... •.. vii, ves naj, r epe, p< lAIldlll,	I • ,	J .
Kadar je kak duhovnik zasa- ia. Industrialnih delavcev pa je volili delegate na isti način. Na- da sem že mnogo kritiziral, a ob VmeS P°velJs*vo armaae in mor; Hm	v, /4*1.1	______!i„ L;	»«,0u —™_____narice ter ukazalo, da vojaki
zabavišč ne po-
. . . .. ,	... ... ——- polnoči. Civilisti
kaj mislim?	Ali nisi se __ * ^ ^
čin, so partizanske oblasti zelo pod vpbvom klerikalnih vodi- kot civilni delegati. ......	. . pa smejo po županovem odlo-
strpne in ne podvzamejo takoj teljev, pa niso dobili podpore. To je bil prvi poizkus demo-potrebnih korakov. Najprej pri- Vsled tega narod ni imel pose- kratičnih volitev v Sloveniji, de opozorilo. Ce to ne pomaga, bne prilike izbirati si svojih Toda bil je le poizkus, kajti na-
------------- ------- — ...UU.MMUMU ^ ... , vv v	J*. ----------m.................-	«	IVI 1111.11 d I, U UU narjc<» tpr uka.
cen, da se udejstvuje v delu bilo v Sloveniji premalo, da bi rodna vojska je poslala po ene-	enem tudi hvalil, kar je bilo
proti Osvobodilni fronti kot vo- pH volitvah prodrli s svojimi'ga delegata za vsak bataljon in	hvale vredno. Mogoče pa ne ra-:	T^J2
hun ali na kateri koli drug na-' kandidati. Med kmeti, ki so bili ti delegati so imeli iste pravice	zumeš, kaj mislim? Ali nisi še Z°*Je ? P
šele tedaj se poslužijo postave. Partizanski tisk tudi ne napada cerkve. Duhovniki imajo polno svobodo pri izvrševanju vseh svojih poklicnih poslov. Božič. Velika noč in vsi drugi glavni
lastnih kandidatov za politične vzoenost sovražnika je prepre-pozicije in ker ni pričakoval da bi bil kočevski kongres drastičnih sprememb, se za po- povsem demokratičnega znača-litiko ni dosti brigal	ja Mnogi delegati so prihajali
- .	,	, r iz okupiranega ozemlja, kjer so
_________________„ „______ . *malu P° r™ulu Jugosuvi-1 gospodarili Nemci, in očividno
prazniki se praznujejo v glav-! J® J° manjših mestih, trgih| ^ tam ni mogoče obdr
nem stanu in drugih partizan- .....
skih taboriščih z istim občut
nobenkrat opazil med mojimi vrsticami tudi "flavze" ki so bile vredne kritike, ampak ti si bil z njimi popolnoma zadovoljen?
ti
"Bang!" Upam, da mi oprostite, ako nekoliko pokrtačim tudi že predsednika Trumana
pa smejo po županovem ku krokati eno uro dalj. On bo menda spet kandidiral za župana, pa misli, da mu bo pomagalo. če se gospodi prikupi. A dvomim, da mu bo ta politična poteza kaj koristila. Bo menda ravno nasprotno.
ti
„	.* ., , .	1 Od kar je bivši vojni direktor
Ko so je Dusal udinjat, za re- „	skrajšal nJ sem
klamo neki filmski družb, v zll ^ noc.m krokarji nosjjo^o.
in vaseh nastala velika zmeš- iavali kaklh volitev Vzlic temu Hollywoodu. se je dal nji v ko-
njava in nered. Bilo n. nobene ,adržku pa ^ lahko reee. da so rist slikati kot da igra nI kUvlr	2112 South
kom kot po deželi. Posebno na- oblasti, ki bi vzdržavala red ii. na koievskem kongresu bile za- in na vrh klavirja"pa je sedela nrl"wT"°'"Am"*' ' 9v m vadni voiaki s^ nraznikov vpsp- pazila na \amost m mir. ro or- oti»rvin<» v<u> ki\p slovAnskoi^n nH. mla^a filr^elro Irrocntina T nnvaM
vadni vojaki se praznikov veselijo, kajti za nje ti pomenijo tudi petje, vino in ples.
Osvobodilna fronta še ni kršila niti ene verske tradicije, Ce
ganiziranju Osvobodilne fronte in partizanske vojske je nova organizacija prevzela oblast v nekaterih mestih in krajih, ki
stopane vse sile slovenskega od-, mlada filmska krasotica Lauren _
pora proti sovražniku ter da so Bacall. Sedela je tako, da je bi- \	~
se delegati lotili svojega posla lo jasno, da je njeno krilo ne- ZDRAVSTVENA NAČELA na enakopraven in demokrati- koliko prekratko. Sicer mi ni IN TRINERJEVO
-—.....—	— .... u • • . j . li . na^'n-	zalo. ker bi se sku&alo pred- GRENKO VINA
so bili kaki prestopki, so bili po ^fZ^JZLlZa časa tega kongresa se jejsednika "pohujšati". ampak ker -	VINO
sledica posameznikov in njihovega naudušenja za maščevanje. Partizanska disciplina je zelo stroga in ne dopušča, da bi osebni občutki nekaterih ne-strpnežev delali škodo celokupnemu gibanju. Vsi taki so podvrženi kazni. Nasprotno pa Osvobodilna fronta celo vzpodbuja nekatere verske tradicije, kajti te tvorijo del folklora (šeg in navad) slovenskega naroda in kmečkega življenja na deželi.
Demokracija
je bila bolj vojaška kot civilna pri6ela tudi ^nijska obravna- sedaj je predsednik te de-	,Ml fel° zanimamo za l>
ali politična. Poveljniki so bili'va proti dvajsetim vojnim kri- žele bi lahko bil bolj resen v	. delujemo v društvih in
odgovorni za poslovanje in zve- minalcem (lo je omenjeno že takih stvareh, namesto da ustre-	druSlhuorganizacijah, brigamo
zo med vojaškimi in civilnimi prej v lem članku)f izmed kate_ za kakemu oglaŠ€valcUf ki mu	Pa ^e bore ma o za svoje telo.
oblastmi svoji višji Komandi. Le	rih je bilo 16 obsojenih na smrt je le za interes njegovega bossa *wneiJna naceia zaravstva so,
večji kraji kot Metlika, Črno-	radi veleizdaje, trije na prisilno	ti
melj, Semič itd. so imeli civilno	delo ^^ ^ si je končal živ- Uredniki takozvanih "societv
upravo, ampak tudi te ni posta-	ljenje v 2aporu pred obravna-, page" pišejo, da ima Trumana
vil narod potom svobodnih vo- vo Sodnijski zapisnik te obrav- višja družba jako v čislih Ga htev, temveč stare državne ob- nave ^ ,ahko sluiil 2a dokaz vabi na vsc sorte partije ^
partizanske procedure in porot- j sebno na take, ki so označene
ne obravnave. Marsikaterega za "night life". Na njih se se-	. .
bo zanimalo dejstvo, da se ori- znanja z vsake sorte lobisti, ki	E^L S<? lzvrst™ P^utlte.
ginal tega zapisnika nahaja v v VVashingtonu mešetarijo v in-	fr , ga ^ »avodilih na ste-
t<»rr»«ii ra^ih »r^iniu	posebno v teh nagaji-
lasti.
Slovenski kongres
da držimo naše telo čisto, prosto vsake nesnage, v kateri se rode in razvijajo razni bacili. Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l je na razpolago ljudem že preko 58 let. Pomaga k dobremu apetitu, oljaša prebavo in na-
Načrt za narodno vlado
teresu raznih privatnih družb	J T, nfgajl-
in bogataških posameznikov. To Vlh aPnls£lh dneh. Vsak lekar-družbo je nekdo javno označil I "ar lm?	grenko vi-
f liri 1	® ^ f ' 1 • *
, no z vitamini B-l v zalogi, ako
za najnovejšo ameriško "Clive-
Po kapitulaciji Italije je bil sklican slovenski narodni kon- j Ameriki, dasi ne v slovenskih Slovenski narod je bil nava- greš in vršil se je v Kočevju rokah, jen tujih gospodarjev. Stoletja meseca oktobra 1943 Prišli so pod vlado Habsburžanov so u- zastopniki 1n delegati iz osvo-
koreninila v njemu napačen Njenega in okupiranega ozem-j Ko so se decembra 1943 slo- den Set '. To ime ima iz časa,, . T, n vtis, da mu je za večno usojeno »ja P« številu 572. Izmed teh je venski delegati vrnili iz jugo- ko je višja družba v Angliji —	Corporation^ 1333
biti "hlapec Jernej", in dasi je bil izvoljen narodni svet, ki je slovanskega kongresa v Jajcu, zvana "Cliveden Set" (v nji so
so sestavili načrt za upostavitev bili tudi Američani, med njimi slovenske narodne vlade na Lindberg) "apizala" Hitlerja, podlagi osnovnega načrta, ki ga ruvarila proti Rusiji in pripo-je sprejel narodni kongres v mogla do fainoznega monakov-Jajcu. Poleg tega pa se je parti- skega pakta in v vojno, ki jo je
cele veke napovedoval oni dan.	*tel 120 članov in je postal naj ko se kralj Matjaž prebudi in s	višja oblast v deželi. Izvrševal-svojo vojsko pokonča sovražni-	ni odbor je imel 10 članov: Joka in ljudstvo osvobodi, je imel Vidmar, predsednik, Edo le malo upanja, da bi se te sa-	Kardelj, Edvard Kocbek in dr. nje kdaj izpolnile. Nekoč bo na-	Joža Rus, podpredsedniki; Bo-počil tisti dan! Nekoč! Sloven-	ris Kidrič, tajnik; kot odborniki ski kmet pa je pohajal na voli-	pa so bili Franc Lubej, Franc šče in glasoval, kakor so ga uči-	Leskovšek, Tone Fajfar, dr. li predstavniki njegove politi-	Marjan Brecelj in dr. Zoran Počne stranke, malokdaj zase, ve-	lič.
dno za druge. Glasoval je ve- Narodni svet jc izmed svojih
zalogi, ako ne, pišite ponj naravnost na Joseph Triner Corporation, 1333 So. Ashland Ave., Chicago 8, 111. Kupujte vojne bonde in podpirajte Rdeči križ.
veltovo odobritvijo^n izbrali so si Trumana, ki je sprejemljiv tudi za južnjaške reakcionarne demokrate.
Roosevelt bo živel v zgodovini posebno v dveh ozirih. Prvič, ker je otel kapitalizem v tej deželi ne da bi se mu bilo treba posiliti fašističnih metod, in drugič, ker je deželo organiziral za vojno tako izborno, da je uničil z našo ekonomsko in oboroženo silo vse Hitlerjeve naklepe.
Bodoči mir si je zasnoval na temelju demokracije in kapitalističnega gospodarstva, razen kjer je že odpravljeno, n. pr. v Sovjetski uniji. V tem oziru se ne bo ameriška politika nič spremenila.
VVilson, ki je s svojim mirovnim programom elektriziral svet kot ga ni še nihče v tolikšni meri in v tako kratki dobi, je umrl razočaran nad sabo, nad svojo deželo in nad svetom. Roosevelt pa se je že z atlantskim čarterjem naučil, da je boljše, ako ne piše idealističnih programov. Imel pa je vero, da si postavi spomenik z ustvarjenjem miru, ki bo trajen in pravičen ljudem. Delal je in umrl pri delu. Zadnje njegove besedo, predno je izgubil zavest, so bile. "strašen glavobol me muči " In skozi to njegovo glavo je šlo žejo važno poglavje svetovne zgodovine.
zansko gibanje pričelo zelo naglo razvijati in bilo mu je treba dati globoko podlago iz vrst navadnega civilnega prebivalstva. Več in več ljudi se je potrebovalo za politično in vojaško življenje Osvobodilne fronte — posebno pa novih voditeljev. Edi-
hotela preprečiti z daritvami Hitlerju.
Ta washingtonska "society" predstavlja danes vse, kar je nazadnjaškega v tej deželi. Podpira, kar je trhlega in pro-tidemokratičnega in ovira tiste, ki nam dajejo inspiracije za
Tole mi ne gre v glavo?
na prava izvedljiva pot je bila. pravo, resnično demokracijo! da se da ljudstvu polno oblast Odkrito rečem, jaz mu zabav za volitev teh voditeljev in za- nisem nevoščljiv. 2ivi 'in uži-stopnikov potom svobodnih, de- Vaj, dokler moreš. A ob enem mokratičnih volitev.	bi mu priporočal, naj se tudi on
(Dalje prihodnjič.)	spomni, da smo v vojni. Morda
pa je imel "pomožni predsednik" Byrnes prav, ko je odločil, Zmaga naših lefalcav	da naj se veseljačenje neha o
Letalci Zed držav sa zbili in polnoči? Minuli teden je resig-uničili v času te vojne 50,658 niral, menda, ker se je vsekri-sovražnih letal, oni pa naših le *em zameril. 17.830 Vendar pa je to tudi za	ti
nas velika izguba, kajti z letali Vsak dan prihajajo brzojavi: je bilo pokončanih mnogo naših Vaš sin, ali tvoj mož je padel, fantov in mož A situacija pa je je ranjen ali pa pogrešan.
taka da gre vse nam v prilog i "Societv" v VVashingtonu pa Le kako to, da je Roosevelt Nemci in Japonci so vojno v ltnari in ponočuje, kuje denar postal kar v par urah po svoji zraku že izgubili in bodo jo in se dela, kot da sploh nismo v smrti predmet same hvale celo kmalu tudi na tleh. Na morju vojni.	med tistimi, ki so ga vse iivlje-
so jo Nemci že. a Japonci pa Sicer pa naj velja vojna le za nje blatili, to mi nikakor ne gre 'bodo poraženi v kratkem.	delavce I je zanje naj se sprej- v glave!
POVESTNI DEL
A1
Vladimir Levstik:
Oblodovci
(Dalje in konec )
"Mlinar zbesni, če mu pri-neso te ostanke," sem pomislil. "Kakor bi dajali beraču vbogai-me!"
Toda Mlinar je že besnel. Med našim pomenkom je nastala obča tišina; v tej tišini sem razločni začul iz zadnje sobe obupno zaklinjajoči glas gospe Marice in razjarjeni glas profesorja, ki jo je srdito podil od sebe
"Izpred mojih oči!" je rjovel. "Da te ne vidim! Konec bodi tega. Dovolj! Konec! Konec! Konec! .. ."
"Aha," sem se zgrozil. "Prihaja. Našel je sekiro."
Družba je že nastavljala ušesa. Očividno se jim je. zdelo, da profesorjevo razsajanje to pot presega vsakdanjo mero. Obrazi dam so izražali ogorčeno strogost; tudi sodnik Obloda se je držal kar moči začudeno in strogo. Mignil sem mu, naj mi sledi. Nato sem brez oklevanja planil v hišo.
• Toda borba se je odločila. Profesor je vrgel ženo iz sobe, zaprl se in obrnil ključ.
"Ivan!" je zakričala Marica s presunljivim glasom. "Jezus, Ivan' . . . Gospod Senica. na pomoč!

Ko sem prihitel do nje, je skrbno zaprl za seboj
Uboga žena je zagnala — ne krika; nekaj nečloveškega . . . In je pala nanj, v curkoma bruhajočo kri, krčevito grabeč s prsti po robovih rane, kakor bi jo hotela zapreti. ..
Vse to je šlo bliskoma kakor divje sanje. Mislim, da mi srce še ni trikrat udarilo, ko je prihitel Obloda za menoj. In tedaj se je zgodilo nekaj, česar ne bi bil mogel verjeti, da nisem videl na svoje oči, slišal na svoja ušesa. Nekaj, česar morda še danes ne verjamem tako, kakor je treba verjeti ugotovljeno stvar:
Obloda je skočil k profesorjevi ženi. Kakor iz uma je skočil k njej in jo je prijel za ramena. Ne zato, da bi jo pobral. O ne! Stresel jo je za ramena — da bi vam mogel pokazati, kako! — in ji je kriknil s pridušenim, ogorčenim glasom... ali veste, kaj? Veste li kaj?
"Ne tulite, gospa?... Ne tulite, pravim, dame se bodo prestrašile ... Slišite? Ne zdaji Potem tulite, potem! ...
Ves razburjen je stopil k meni.
"Za Boga, ukrotite jo, zamašite ji usta! Brzdajte jo dotlej, da spravim dame odtod . . ."
To rekši je planil iz sobe in
Obloda se je spomnil, da žrtvuje plemenit človek vse, kadar je treba ugoditi damam, in je obrnil plašč po vetru. Z levico še na kljuki, je že galantno krivil desnico, češ: "Izvolite, milo-stive, kar noter!"—ko sem skočil iz sobe in sem zaustavil na- j val.
"Kaj je?" so planile vame. "Kaj se godi?"
Bil sem kakor iz uma. Krik nesrečne žene mi je v^tal po možganih. Moje oči, naj sem jih obrnil kamorkoli, so videle po-vsod^isto: dvojico nog, suvajočo v smrtnem boju, prerezano gr-| lo, iz katerega je pljuskala kri, in bedne ročice gospe Mare, ki so grabile za rano. Nekaj ne-. znanega se je dvigalo v meni in! me je neslo, da sam nisem ve- i del, kam ...
"Profesor si je pravkar z britvijo prerezal vrat," sem odgovoril s kipečim gnevom. Besede so mi padale od ustnic kakor svinec. Ali mislite, da se jih je • kdo ustrašil?
"Spustite nas noter!" so vz-koprnela nežna bitja. "Dajte,
AMERIŠKI VOJAKI PO DOBLJENI BITKI. Po zavzetju mesta na zapadni fronti so dobili odmor, da se od poči je jo, predno gredo spel v akcijo.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
da vidimo!
da t
da vidimo! vidimooo! .
Zagnale so se vame in moški!	. .. . , . a i
za njimi vsi a^odortimi usti vsi!	Ko scm zadnJl teden koncal
i t vsi z «iprumi usu, vsi	prvi, kl U |e
z lakomnimi očmi kakor tolpa	, . ,J D . a
Hladnih volkov. Poslednja Ukra j	' •>«>•»*..«. Barton O.
moje pameti je ugašala	| Naročil je lu iztisov iviajsKega
Piše CHARLES POGORELEC
"Stojte!" sem zagrmel. "Da se nihče ne predrzne! Nihče!"
'Mar bi Obloda molčal! Toda prilika, da se vnovič izkaže viteza. je bila preveč mamljiva.
glasa in poslal 4 pozdravne o-glase. Kot izgleda, bo vzhodni Ohio s temi oglasi v Majskem glasu dobro zastopan. Zato sta poskrbela zgoraj omenjeni in pa Jože Snov iz Bridgeporta. Iz
Majski glas so do 13. aprila naročila še sledeča društva in posamezniki: društvo štev. 300 SNPJ,, Braddock. Pa., 10 izt.; št. 124 SNPJ, Forest City, Pa., slišalo v dvorani 10; št. 33 SNPJ, Ambridge, Pa , Igralci in igralke so izvrstno 10; št. 10« SNPJ, Imperial, Pa.,
Zaitza, kot šepetavca, smo stlačili v luknjo. Godina je pregledal še enkrat, če se še šminka drži na obrazih. Ko so bile vse podrobnosti na odru vsaka na svojem mestu, se je zastor dvignil. Kljub temu, da je bila dvo-rana polna gledalcev, je bilo vse mirno in tiho. Ako bi padla samb igla na odru, bi se je bilo
i jih prispevala društva, je med članstvom za to preridbo veliko zanimanja. Iz South Chicaga so : sporočili, da bodo knjižice in vstopnice, ki so jih dobila on-dotna društva, vse razpečali in se jih lahko uknjiži kot gotovino. Poslali bodo tudi štab delavcev, ki bodo pomagali na priredbi. Razume se, da northsajd-čani ne bodo zadaj za Southči-kažani. V Ciceru, Berwynu in v par drugih okoliških naselbinah se kuha nekaj velikega. Kaj se bo skuhalo, pravijo, da je vojaška tajnost, ki bo pa razkrita na dan priredbe. No, ja. Bomo le videli kaj da bo. Southsajd-čani in v stari slovenski naselbini se dela na vse "kriple" za uspeh te priredbe, ki se bo vršila v naši naselbini.
Glede programa naj rečem to, da bo bogat in privlačen. Nastopila bosta dva pevska zbora ln sicer ženski zbor Slovenske ženske zveze in moški zbor Prešeren. Posebna atrakcija pa bo Možina trio. Kdor jih je že slišal, jih hoče še in še. Glede igre "Mati" naj omenim le toliko, da imajo vloge izkušeni igralci kot je Mrs. Kušar, Milan Med-vešek, Anton Krapenc, Alice Koshmerl in Jos. Oblak. Govornik pa bo, kot je bilo že poroča-no, starosta vseh govornikov Etbin Kristan, predsednik SANSa. Morda bomo imeli tudi govornika iz starega kraja, ki bodo tisti čas tu kot delegatje na dveh različnih konferencah.
Program se prične točno ob 3. popoldne. Po programu bo pa prosta zabava. In na razpolago bodo jestvine, pijača in ples.
Torej ne pozabite nedelje 29.
pravkar vstajala s tal. Ne da bi kaj pojasnjevala, se je brezumno vrgla na zaklenjena vrata in udarila vanje s čelom, z rokami in koleni, z vsem namah . . . Razumel sem. In sem se zagnal kakor oven, s pobešeno glavo....
Prepozno! Sredi skoka sem začul onkraj vrat... enkrat, dvakrat, trikrat! ... z blazno, nemogočo naglico trikrat zaporedoma tisti strašni, zamolkli, ničemur ne podobni zv^pk, ki je vzrok, da nosim dolgo brado. Odkar sem ga čul, ne morem več videti britve ...
Vrata so odletela. Ko sem ga zagledal, je še stal. Preden sem v svoji grozi iztegnil roke, da bi
Ali r-ska gospoda je že zadu hala nekaj posebnega. Vzdignila se je kakor val in je zahru-mela v vežo, kjer jo je prestregel sodnik z razprostrtimi rokami.
"Kaj je? Kdo kriči?" so ja-skale naše dame, na čelu jim Kosirnica in Cicigojka. "Zakaj kriči, kaj se je zgodilo? Nič? To ni resnica! Kako vpije! Kaj je? Umor, samomor? Dajte, da vidimo! ... da vidimo!... vidimooo! . .."
Krivico jim je delal Obloda, ko je trepetal za njihove živce!
Moški so pomagali hrumeti. Požrešna radovednost in sla do strahote sta se penili v zvoku
Uničevalno me je prebodel z...... _ „ , ,
oomi in zrasel prav do stropa Mifaijtga Bell.tr.ja pa je po-
i_i.i svojQ naročnino in en po-
"Pardon, prosim! Prosim, par-don!" Tako govoreč me je pehal v rebra, da bi me odrinil. "Kakšna predrznost! Pardon, prosim ... Ali ne slišite: dame želijo!"
Tedajci se je izpolnila božja
ga ujel, se je zvrnil . Z vratom | glasov Cepetajoč« človoška bur prerezanim do kosti!	ja je butala v sodnika. In res!
Nerabljeni , električni čistilci so nujno potrebni!
Izdelovalci so zaposleni z vojno proizvodnjo, zato vsak mesec bolj primanjkuje električnih priprav. Čimdalje več žensk, ki opravljajo vojno delo pa še gospodinjstvo doma, resno potrebuje električne čistilce, pralne stroje, likalnike, priprave za pečenje kruha in druge priprave, ki prihranijo delo.
Zato patriotično delite svoje z drugimi. Zberite vse električne priprave, ki jih ne uporabljate, in jih zamenjajte za vojne znamke pri svojem električarju. Vzel bo celo stare in potrte stvari, ker jih navadno lahko popravi in prenovi.
Zapomnite si, da boste pomagali nekomu, ki potrebuje tako pomoč... Vojne znamke pa bodo pomagale dobiti vojno.
slal
zdrav ni oglas Louis Pavlinich.
Joseph Oblak, Chicago, 111 , je poslal dva trgovska in dva pozdravna oglasa Druge nesrečo v. naši vasi ni bilo zadnji teden.
Cleveland: Anton Jankovich volja. Moja pest je šinila kvi- je ^^ še 7 trgOVSkih in 3 po-
šku in pala; pol tucata viteških zdravne oglase Felix Strumbelj
zob. navadnih in pozlačenih, mi svoj popravni oglas. John Kre-
je priletelo v obraz ...	bel 6 naročnin in 29 pozdravnih
Vse moštvo oblodovske voj- oglasov. I^eopold Poljšak pa 2.
ske je udarilo generalu na po- Anton Železnik je naročil še 2
moč. Nadaljeval sem po taktu, koledarja.
ne meneč se za vik in javkanje Lcnhart VVerdinek, Thomas. krasnega spola, ki je frfotal s W. Va., je poslal 4 naročnine, pozorišča kakor jata splašenih Anton Zornik. zap. Penna. 9 jerebic.	naročnin in še dva trgovska in C. P.
In Gospod me je storil Sam-: 5 pozdravnih oglasov /a Majski j -
sona in mi je dal v roke bukovo'glas in naročil še 5 koledarjev. MARTIN JUDNICH PIŠE toporišče. s katerim sem gnal Zdaj je na agitaciji v Detroitu. j (Sledeči dopis je bil poslan že za Filistejce prav do meje njiho- Iz Detroita so poslali: Joseph v prej*njo Številko, a je bil list ob
izvršili svoje vloge. In meni se aprila pridite vsi ker tQ mora 25; št. 44 SNPJ, Conemaugh, je videlo, da so boljše igrali tu- biu prava soiidarna demonstra-Pa. 10; Slovene Social Club, | kaj, kot pa v Chicagu. Ljudje cija dikaških in okoliških Slo-
so bili v splošno jako zadovolj-! vencev v korist našim ljudem y ni. Se jih morate povabiti, sem, slari domovinTT-
Bridgeville, Pa., 10; Joe Kolenc, Aguilar. Colo.. 3; št. 3« SNPJ, Avella. Pa , 10; Joseph F. Dum, Cleveland, O., 25; Izobraževalni dom. Librarv, Pa., 25; št. 407 SNPJ, Windsor Heights, W Va
Na svidenje! — Louis Zorko.
BOLGARIJA TREBI PRONEMŠKE ELEMENTE
Po prevratu z dne 9. septembra je bilo v Bolgariji ustanov-
slišal govoriti. In to bomo tudi storili ob prvi priliki. Dosti užitka smo imeli od vas, a ne vemo, kako ste bili vi zadovoljni z na-5; št. 502 SNPJ, Cudahy, Wis ,|mi in z našo postrežbo. Družab-5; št. 225 SNPJ, Edison. Kans , ni ljudje mi nismo, to priznam 4; št. 69 SNPJ, Eveleth, Minn , jaz sam za sebe in za večino.
10; št. 1 SI)Z, Cleveland, O., 10; Zato je potrebno da se večkrat ljcnih 74 sodišč,~ namreč 14 v št. 689 SNPJ, Helper, Utah 10 snidemo, da s^ bolj spoznamo, i Zofij i in 60 v drugih pokraji-in Frank Masle. Little Falls, N. Na tem mestu se v imenu odbo- nah v svrho sodbe vseh, ki so Y., 2 iztisa.	ra prav prisrčno zahvalim Mi- bili krivi sodelovanja z Nemci
Opomba: V zadnjem poročilu lanu in njegovim igralcem za izvrševanja nacističnih uka-v tej koloni mi je tiskar naredil! njih velik trud. Prav tako lepa 7jOV v deželi. V Zofiji je bil ob-pomoto, ker je iz Karisha nare- hvala tudi drugim Čikažanom, sojen na smrt tudi Hitler, seve« dil Klaricha. Glasiti bi se nam- ki so nas posetili. Ob priliki bo- da ne da bi bil zraven. Obsoien
_________________Obsojen
reč moralo, da je Louis Karish. mo povrnili. Da ne pozabim go-, v smrl je bil tudi preplašeni Bradock, Pa , poslal 12 pozdrav- vomikov. Tudi oni so zaslužili, prjnc Ciril, brat kralja Borisa, nih oglasov za Majski glas. — da se jim zahvalimo. Tudi na- dva druga regenta, dva bivša
šim vrlim kuharicam se mora- ministrska predsednika, 22 mi-
vega kraljestva . Pregnal sem jih,
Klarich 3 pozdravne oglase, na- prejemu že napolnjen.) kaznoval I «>čil 1 koledar in prispeval 75c Waukegan ,„ __ No kako je
za toliko ljudi ni nobena šala. Od 8 ure zjutraj, pa do 12. zvečer. to je več kot šiht v tovarni.
Naj bo na tem mestu iskrena hvala vsem in vsakemu posameznemu, kdorkoli je na tej
sem jih. izpokoril jih nisem. Tu- tiskovnemu skladu John Plafh-, ,	prireditev na veli-|Drireditvj kai	ali kak"
di popravi, nisem ničesar. Ohio- ^J^TJ	nedeljo, jo vprašal ta	£££
dovci so me vtaknili zaradi jav-	pozdravnih in en trgovski ogUs
nega nasilstva pod ključ in so	ter naročilo za 15 iztisov Maj-
se med tem nemoteno polastili	skef?a 8^sa za društvo 518 S.
mrtvega Mlinarja. Priredili so	N p J«*eph Korsič je obno-
mu poslednjo zabavo z godbo.	vil naročnino in poslal dve če-
cilindri, društvi, zastavami in	trtletne nove naročnine. Math.
vsakojako svečanostjo. Sodnik	l'rbas j<* naročil 25 iztisov Maj-
Obloda je imel v pokojnikovo	ske8a glasa za klub H4 JSZ,
čast nagrobni nagovor, v kate-	poslal članarino za klub in Pro-
rem ga je s tresočim glasom pro-	svetno matico in za društvo 121
slavljal kot mučenika znanosti,	SNPJ, ter naročil še en koledar,
hvaleč obenem njegovo družab-	Anton Shular, Arma, Kans.,
nost in gostoljubje. Vsi so bili	Je poslal dve naročnini,
ganjeni: grobar, stari dobriči-	Josephine Slapnik, Milwau-
na, je baje plakal kakor vrč. Za	kee' Wis., je poslala dva po-
ali oni iz druge naselbine Mi i Moralni uspeh je velik, gmotni pa smo odgovorili: "Boljše kot se ^ pa vrtei okoii tisočaka, smo pričakovali." Vreme smo No 0 lem ^mo ^ poročali, imeli idealno. Ves dan je sijalo Mar(in Judnich solnce in mila sapica je za spo- _________________
frances
Swap
, JriO
PRIPOMBA: Common-wealth Edison Company ne kupuje rabljenih električnih priprav, da bi jih »pet prodajala, pač pa z veseljem pomaga čikaftkim trgovcem pri tem domoljubnem načrtu.
poluzmešano gospo Maro sta zbrali Kosirnica in Cicigojka nekaj sto dinarjev milih darov in sta jo nato osebno spremili na Studenec. Kakor slišim, bo to pomlad velika narodna veselica v prid skladu za Mlinarjev nagrobni spomenik... In pravijo, da Slovenija pozablja svoje sinove!
Tudi mene ni pozabila. Vse ličnosti in vsi starejšine so se ukvarjali z menoj. Za viteške zobe in bukovo toporišče sem dobil štirinajst dni zapora, h katerim je dodalo ministrstvo kot posebno nagrado moj odslo-vilni dekret.
Ako je še kje na svetu kak Mlinar, naj za Boga ne hodi v "Mirni dol" na oddih. Slabo bi mu teknilo.
"Slabo bi mu teknilo!" bi ponovila moja nepozabna Matilda, ki mi je seveda tudi dala slovo.,.
(Konec.)
COMMON WEA L T H EDISON COMPANT
Mera za dolg nima "mere"
Po zakonu, sprejet v času te vojne, je dovoljeno zvišati dolg zvezne vlade na 260 milijard dolarjev. Roosevelt je priporočil, naj se dovoljenje za zadolžitev zviša na 300 milijard. — Ugodeno.
zdravna in tri trgovske oglase. Louis Barborich pa dve naročnini,
Anton Gorenz. Springfield, 111., je poslal eno naročnino.
Frank Cvetan. Johnstown. Pa., je naročil 150 Majskih glasov za svoj okraj.
Mike Mente. Oglesby, 111., je poslal naročnino in prispeval $1 v tiskovni sklad. Louis Višni-kar je obnovil naročnino.
Leo Milostnik, Shebovgan. Wis., je poslal tri naročnine, 8 pozdravnih in en trgovski oglas za v Majski glas.
Frank Novak. Los Angeles. Calif., je poslal 2 naročnini, 3 pozdravne oglase in novce za prodane koledarje.
Frank Auguatin, Imperial. Pa., je poslal 5 pozdravnih in tri trgovske oglase za Majski glas. Provizija pa naj ostane Proletarcu kot darilo k njegovi 40-letnici, omenja v pismu.
Andv Krvina, Girard. O., je poslal 4 pozdravne oglase ter naročilo za 25 iztisov Majskega glasa za klub 222 JSZ.
Joseph Cvelbar, Sharon, Pa„ je poslal en trgovski in dva po-
znanje dihala. Nekdo je rekel, da je tudi Bog z nami, češ. da nas ima rad. In zakaj pa ne° Mi hočemo pomagati našim bratom in sestram v starem kraju. Bog
prav gotovo ve za njihovo trp-, ,	. ,
. R .. 4 . J__, .r javnosti je znano, da se bo v ne-
ljenje. Občinstvo je napolnilo J	J
dvorano že ob drugi uri, kar prildelJ° ™ aPnla
nas ni navada.
Milan Medvešek, kot režišer igre "Norec", jo je primahal iz Chicaga že okoli 11. ure dopoldne. Z njim je prišla soproga in mala, a luškana hčerkica, ki se je potem med igro večkrat jokala za papana, zato. ker so ga grdi dedci hoteli najbrž nabiti. Milan je pregledal ako je oder, pohištvo in druga oprema v redu. In ko je videl, da je, je bil kar nekam vesel. Čikažani so se dobro odzvali na naši prireditvi. Pogrešal sem le še Katke in Ja-peta Zupančiča, Udovičevih in Korelna Pogorelca.
Zastor se je dvignil ob pol-treh. Gramofon, ki je bil spojen z mikrofonom, je zasviral ameriško himno. Dr. Andrew Furlan je vodil program. Predstavil nam je Joškota Ovna. kot glavnega govornika. Joškota poznamo v VVaukeganu menda vsi. Je že večkrat nastopU na našem odru, a vselej je prav dobro izvršil svojo nalogo. Govoril je jedrnato, sem pa tja povedal tudi primerno in zdravo šalo. Dorothy Judnič je zapela komad iz opere Sevilskega brivca in Lepa naša domovina. Ma-ry Mrnjac je govorila hrvaško
mo zahvaliti. Pripraviti hrano nistrov. 66 bivših parlamentar
cev in mnogo članov častniškega zbora, policijskih in državnih uradnikov.
Natančnejši podatki glede števila na smrt obsojenih, kaznovanih in oproščenih še niso na razpolago. Minčo Nejčev, minister pravosodja je poudaril, da so imeli vsi obtoženci na razpolago svoje zagovornike in da jih je vlada dala tudi onim, ki jih niso mogli sami plačati.
Omejitve glede zaslišavanja prič ni bilo nobene. Nejčev je omenil enega parlamentarcev, ki je privedel 1100 prič.
Vaš dopisnik (član časniške agencije ONA) ima vtis, da javnost delovanje teh sodišč močno odobrava. Ono malo kritike, katero je čuti, obsoja "nedostoj-naglost v izvršitvi smrtne in areta-
VELIKO ZANIMANJE ZA RELIFNO PRIREDITEV V NEDELJO 29. APRILA
Chicago. III. — Vsi slovenski
29. aprila vršila velika prireditev v korist našim ljudem v Jugoslaviji. Ta priredba no bo v Ceško-ameriški dvorani,! obsodbe princa Cirila
1438 W. 18th St. Kakor je raz-(cije nekaterih vidno iz poslanih oglasov, ki so prvakov".
"demokratičnih
zdravna oglasa in naročilo za 25 jako dobra govornica, pove pri-iztisov Majskega glasa.	prosto a razumljivo.
Mnrv Siurlich. RivorHnl* -jv7d s tem je bil prvi del izvršen, je poslala en trgovski in 4 po- Zopet smo malo skakali po odru zdravne oglase v Majski glas. 1 in ga pripravili za igro. Frank
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSCINESTA
i ii
■LESKO -SLOVENSKI
JAK
Cena $5.00
IN
ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00
Avtor nhch knjig jc DR. F. J. KERN
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL.
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI

ski prvaki so mu dovolili le prvega. In sedaj, ali je bilo vredno tolikšne in tako drage delavske volilne kampanje zato, da se je pripomoglo konservativcu na predsedniško mesto?
Habsburški Oto pač ni pričakoval. da bo Dunaj zasedla rdeča armada. Nadejal se je, da pridejo tja ameriške in angleške čete in potem on za njimi. i\mpak ker so sedaj na Dunaju Rusi. ga gotovo ne mika, da bi šej tja. In z njegovo ambicijo postaj kralj ali cesar menda ne bo nič, kar je dobro za Avstrijo in za demokracijo, čeprav tudi Oto trdi. da je demokrat.
Se pet glavnih mest je pod nacijsko okupacijo, vštevši Berlin. Ostala štiri so Praga na Češkem, Kopenhagen na Danskem, Oslo na Norveškem in Hague na Nizozemskem. A ne bo dolgo, ko bodo tudi te izgubili. In isto tako deželska glavna mesta, kot sta na primer Ljubljana in Zagreb.
Chicago Tribune ni imela za
Politični odbor CIO je hotel, celo v svoji lastni siranki velt-v lanski volilni kampanji Roo- ko požrl. In tudi to vedo, da je sevclta in VVallacea. Demokrat- imel ob vsaki obletnici boljše-
viške revolucije za Rusijo toplo besedo, a le enkrat ga je razočarala. To je bilo v poletju 1939 ko je sklenila pakt s Hitlerjem Takrat je Roosevelta Zabolelo in je temu dal duška ob prvi priložnosti.
Vlada Zed. driav je do Roo-seveltovega nastopa v službo na nek način še vedno priznavala prejšnjo, oziroma nekako "legalno" rusko vlado, ki je si-} cer nikjer ni bilo, a imela pa je palačo in poslanika v Washing«i tonu in pa denar v banki. Roosevelt je tej komediji po svoji izvolitvi v prvi termin storil konec s tem da je priznal tajco ru-1 sko vlado kakršno Rusija v res-! niči ima S tem ji je dal pre-stidž ki ga je takrat zelo potrebovala. in pa priložnost za ožje odnošaje med tema dvema de-
navedla l Imaš prav v tem. da i sirumemi	v»»v(	/a
so zgorajšnje vse dobre gospo- pretakanje krvi v transfuzije, dinje in bi bilo popolnoma gips, sulfa, droge, kacium. milo. prav ako bi bile članice gospo- penicilin, glukoza, vitamini,
navedla..! Imaš prav v tem, daistrumenti vseh vrst, napravi /a so
dinje,
I dinjskega kluba. No pa kar* še zdravniške knjige in časopisi i ni se še vse lahko zgodi. Orne- Ko pa sem končal ta svoj zapi-njene so že veliko storile za po- sek, mi je dejal ravnatelj bolni-
moč Jugoslaviji. » ..........ce: "V bistvu nam gre zdaj že
Pošepcčem naj ti še, da se mnogo bolje kot takrat, ko smo I tudi tukaj ljudje zek> pohvalno se borili še kot gerilske čete v i izražajo o vas Cikažanih, igra se planinah Takrat smo morali ! jim je dopadla in seveda igral- često oditi z vsemi našimi raci tudi. Samo malo prezgodaj njenci in vsemi našimi postelja-ste se poslovili. Dasi nam je Jo- mi in napravami — kar naen-ško popoldne precej povedal, krat. To so bili zares trdi časi
smo pričakovali, da se še več -—
pogovorimo po programu. Pa drugič kaj več.
Pretekli teden tukaj ni bilo posebnih novic, razen da so se ' v soboto dne 14. aprila vršile
volitve srednje-šolskega (High-
SPREMEMBE V URADU ZOJSA
V začetku aprila je odstopil tajnik ZOJSA (Združenega odbora južnoslovanskih Ameri-
school board) odbora, v katere- kancev) srbski pravoslavni du-ga je kandidiral tudi dobro zna- hovnik Strahinja Maletič. k» je
ni, tukaj rojeni Slovenec An-thony Pierce. On je aktiven na delavskem in zadružnem polju. Naj ostanem, brez zamere,
NACIJI SKI'SAJ« BITI NADI TI tudi ko mi v ujetništvu. Gornje Je rn tak prizor z zapadne front«?, žeiama. Na napade se Roosevelt fcden se Je udal, a drugi »e kuja in upira poveljem ameriškega vojaka.
ni oziral.' pa naj so prihajali od	■ .
raznih Coughlinov, iz Vatikana.
ali pa iz njegove lastne stranke, in Moskva pravi, da si bo to prijateljstvo ohranila v spominu
mom, ne drže besede. Nekaj fa-
i sistov ! poti,
so
sicer že pospravili s jih je "likvidirala"
zaslugi obojih Hitler. Posledice, ki so v krvi in v denarju tako ogromne, da jih niti preceniti
POBIRANJE OBLEKE ZA STARI KRAJ
Nekaj slike iz jugoslovanske vojaške bolnice
Poročevalec časniške agenci-
ter ga s svoje strani negovala	italijanska vlada toda stari ta-	ni mogoče, plačujejo tisti, ki so	£ ' " ;
„.„,„ „ „. .„- dalje Ne ve. kako se v tej stva-	s's,'l'm duh V «a?«Jansk.h obla-	krivi, da je H.tler pniel na kr- * J ^
_v , . a u Tn<	se prevladuje. Vzrok je.	milo. Namreč ne samo
napadali kakor ona A ko ri počuti novi predsednik Iru-	^ J . Z u • u t. *•
, , ... .i . i. t • ^ ro^i t«	ker se zavezniška vojaška ob-	ampak socialdemokrati,
nrL je priobčila članek, ki man. In je menda radi te nego-	..... . .. . rr 0 . . . ..
1* LlfL,__'tnvncti niirnlikn v «krh*>h	,asl t>°Jl socialne revolucije v	nisti. Sovjetska unija, i
čijo. in vrh tega, mar je fašistu kje na obrazu zapisano, da
še kaže in nese.
Kari Ilrtmdcr, ki se je v ne-
Roosevelta nikoli prijazne besede. Malo je listov, ki bi ga to-1 dalje. Ne ve. kako se v tej sj:va liko
je umrl	H|
ie poln prijaznosti in sočutja, f tovosti nekoliko v skrbeh.	...
Jl ^ p* »ja*. .	j	.	i Italiji in le fašisti, s hierarhijo, zave, Francija, Anglija
Nemci so z vojnimi ujetniki Napovedovati vojne na papir- . J	. .	J	♦
V . J. \ ,. .. . . • • n * , „„„;,,; „ jo lahko zavirajo ali pa prepre- recimo, ves svet. naravnost zverinsko postopali, ju je otročje Dne 1. aprila n. |J	J p k r
posebno z Rusi, Poljaki in Srbi, pr. jo je napovelala Japonski
Z ameriškimi pa najboljše. Tako naša južnoameriška republika
pripovedujejo vsi, ki so bili os- Cile. Kar tako, da ugodi Zed.
vobojeni iz nacijskih klešč na'državam, ne da bi bilo treba
vzhodni in zapadni fronti. Am- ^res vanjo. Da-li je tako pri-
pak tudi ameriški ujetniki, s (stopanje v vojno res v pomoč
katerimi so
ljivo ravnali
lo hrane, da bi stradali, če jim vedo ministri vnanjih zadev * ne bi ameriški Rdeči kfiž poši- j prizadetih dežel in pa drugi, ki ljal živilskih paketov. A tu in v imajo vpogled v državne tajno-Franciji pa ameriška vlada go- sti. Ampak vedo lahko tudi to. sti nemške vojne ujetnike bolj- da vojne napovedi te sorte voj-še kot pa so živeli v svoji lastni ne nič ne skrajšuje, armadi.	Pij XII. se je zelo razžalostil,
V Franciji se čudijo, ko vidi- ko so mu povedali, da Roosevel-jo, kakšne porcije dobivajo Hit- ta ni več med živimi. Kajti Roo-lerjevi vojaki v ameriških jet- sevelt je bil prvi, ki je poslal I ruških taborih. Pravijo, da no- poslanika v Vatikan in mu dal
Chicago, III.— Z nabiranjem je ONA je meseca marca obis-smo v Chi- kal razne vojaške bolnice v Ju-cagu za kratek čas prekinili, goslaviji. o katerih piše. da jim Toda sedaj, ko je bilo objavlje- j manjka "vsega". V poročilu z no, da je prva pošiljatev srečno dne 25. marca pravi: dospela v stari kraj, Jugosla- Ravnokar sem se vrnil iz ve-vijo, in pa. ker se pričakuje like partizanske bolnice, nekaj vsak čas popolna osvoboditev kilometrov zadaj za sremsko Hitler je prvi uvedel pravilo, Jugoslavije s Slovenijo vred. fronto. V tej bolnici ne najdeš da si lahko med podjarmljeni- j $mo imeli sejo in sklenili, da zo- ni*i posteljnine niti rjuh. Po-
Nemci, komu-Zed. dr-
no.
bil od nove jugoslovanske vla | de imenovan za izseljeniškcjga komisarja.
Najprvo je imel to službo Etbin Kristan, za njim pa Slave Trošt.
Tajniško delo v uradu ZOJSA vrši sedaj Ančka Traven. Maletič je odstopil tudi kot tajnik odbora za pomožno akcijo. Nadomešča ga Charlotte Muzar.
Napredek v produkciji letil
V marcu je bilo v tej deželi izdelanih 7.053 bojnih letal, ali 190 več kot pa hij je določal načrt v začetku marca.
je fašist. Saj tudi on lahke»go-i mi "manjvrednlmi" narodi na* i .K>t pričnemo z zbiranjem stare, stelj pa je tako malo, da leži vori za demokracijo, ce to bolj-' - * * • •»	^ . r '	. J .	f—,------ __ ,
grabi sužnjev in jih je nagnal v a
zadnjih desetih letih v svoj rajh na 1901 W. Cermak Rd , v dr nad dvanajst, nekateri menijo. | Uršičevi hiši. Lokal bo odprt
še uporabne obleke in sicer | večina ranjencev na slami na
tleh. To je bolnica, v kateri vla-
Nemci edino spošt- tistim deželam, kf so z Nemčijo kem svojem nedavnem pamfle- celo nad trinajst milijonov. Se- vsl , so dobili tako ma- in z Japonsko dejansko v borbi, tu pohvalil, koliko zasluge so daj y ljudje tavajo po Nemčiji 7
ben francoski delavec ni dele-	vso moralno oporo in morda kaj
žen tako fine hrane kot jo ima-	tudi v denarju. A kaj bo p6d
jo od nas ujeti Nemci. Ameri-	novim predsednikom, ni znano
čani smo menda edin narod, ki	Znano je le, da se za take zveze
se glede vojne res ravna po ta-	ne ogreva, a se jih bo posluže-
kozvanih mednarodnih zakonih,	val, ako bodo njegovi svetoval-
Angleži imajo z grško vlado.
ci smatrali, da je to v korist tej
ki so jo zaščitili s svojim orož- deželi. Ko so imele nedavno jem. slabo srečo. Prejšnjega protestantske cerkvene sekte premierja generala Plastirasa| svoj zbor, so sklenile, da ji to ni je nasledil podadmiral Petros Voulgaris. a ameriški poročevalci menijo, da tudi on nima hočemo držati tradicije, da je
'meli komunisti za izvolitev Roosevelta v četrti termin, se je ob njegovi smrti v Daily VVorkerju jako razjokal. Ampak ko so reporterji Roosevelta nekaj tednov prej skušali — nam-
sak torek in vsak četrtek od do 9. zvečer. Kdorkoli ima čas in hoče istega žrtvovati v ta plemeniti namen, se prosi, da pride pomagati. Rabimo moške in ženske.
Slovenci in Slovenke
AGITATORJI
\ A DELU
v korist in pa da je to kršenje ameriške ustave. Kajti ako se
zaslombe med ljudstvom. Samo zaščita Angležev pa za zdrav obstoj vlade ne zadostuje.
Moskvo je vest o Roosevelto-vi smrti v resnici pretresla. Kajti če kdo izmed kapitalističnih državnikov, je bil F. D. R. res prijatelj Sovjetske unije. In v Moskvi vedo. da jih je radi tega
kot brez glave. Ne vedo ne kam ne kako. Oproščeni so. a izstradani. zgarani in mnogi izmed njih fizično uničeni. Trpeli so najbolj zasužnjenci iz Poljske,
Ukrajine. Belorusije in iz --1 cagu in okolici! Rojaki v starem reč le skušali vprašati, kaj on Jugoslavije. Stalin smatra, da ^raju so skoro brez vsake oble-misli o Bnnvderjevi moči v lan- bo Nemet*m vrnil zob za zob fce m obuvala. O tem ste lahko ski volilni kampanji, je pokazal Pokojni Roosevelt mu je ugo-	v naših listih in ni mi tre-
tako strog obraz, da so prešli na varjal., in deloma Churchill, ba ponavljati. Mi v Ameriki pa druga vprašanja. Saj vedo la- češ, mi smo zoper Hitlerjeve imamo še vedno vsega dovolj hko sami.kako sta si bila Brow- metode. A Stalin je dejal: "Nam in Rotov sem. da bomo tudi na-der, Lindbergh, Thomas. \Vheel- so mesta podrli, elektrarne, vo- daijc imeli vse. kar potrebuje-er, McCormick. Hearst—vsi ti dne naprave, rudnike, vse so mo. Sedai na pomlad se vrši či-in drugi taki so delovali proti; nam uničili. Naj pridejo in po- ščenje v hišah in marsikaj boste Rooseveltovi politiki, češ, da magajo popraviti škodo. Saj ne našli, kar prav lahko pogrešate nas on tlači v vojno. Browder z^tevamo. da naj pridejo k pa Vam je celo samo na potu je poslal pred Belo hišo pikete nam za sužnje, le škodo naj po- Povežite vse to in prinesite na z napisi, češ, Roosevelt, ti nas pravijo, ki so jo oni storili." i zgoraj imenovani naslov in ob tlačiš v vojni požar, ampak jan- Roosevelt je potem videl, kako napovedanem času. S tem boste kiji to pot ne pridejo! To je ve- izgleda tista škoda, in dejal, da storili veliko dobro
da največje pomanjkanje naj bolj primitivnih zdravniških a paratov in orodja Prvi vzorci j našega čudovitega zdravilnega sredstva, pencilina, so prispeli sem šele včeraj <25. marca Kljub temu pomanjkanju, ki je v Chi-j skoraj sramotno, pa je ta bolnica skrbela v teku zadnjih treh mesecev za skoro 10,000 ranjencev. Smrtnih slučajev je bilo le en in tri četrt odstotka.
Ta uspeh je treba pripisati zdravnikom bolnice, štirim po številu, od katerih je le eden kirurg, petorici dijakov medicine in 40 bolničarkam, ki so skoro vse kmečka dekleta. Predno se je javilo za svojo sedanjo službo, jih je bila polovica nepismenih.
Ko vse to opazuješ in se sprehajaš iz sprejemne dvorane,
Vm naročnine, ki jih poiljejo u-• topniki in drugi agitatorji Proletar-•o »tete na basi polletnih naroč-Natnreč agitator, ki potijo eno
ca
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
cerkev ločena od države, potem nimamo nobenega vzroka delati izjemo pri katoliški cerkvi, ki jo zastopa Vatikan. Rooseveltov osebni poslanik pri papežu R. C. Taylor bo torej ob službo.
"La Parola' v New Yorku dokazuje, da zavezniki, ki so obljubili v Italiji pomesti s faiiz-[vpraša: ,4Kaj sedaj?" Toliko je
-----------r dpiaj da bi bil Wallace podpredsednik. pa so mu rekli toriji demokratske stranke "NO" in se je udal. toda je ostal v
delo. za kar! kjer ranjence slečejo, okoplje-Ijalo Churchillu. A Browder je i ce bi bil on Rus. bi se obnašal v I vam bodo gotovo hvaležni. Ni- jo in njihovo obleko požgo, v svoje mnenje po 22. juniju 1941 tej zahtevi za zasužnjenje nem- kar ne recite: "Ja. bo morebiti operacijske sobe, in iz bolniških popolnoma spremenil in danes skih delavcev nekako tako ka- i dobil mojo obleko kdo drugač- sob v vedno nove bolniške sobe.
kor Stalin. Kaj bo rekel Tru- nega prepričanja kot sem jaz." i si nisi več na jasnem, kaj te je
ga ni večjega demokrata v demokratski stranki kot je Brow-der. A kaj sedaj? Zidali so vse na eno osebo. Browder si lasti zaslugo, da je zmagal. Hillman isto. Ampak, da se ponovi, ka) sedaj ?
Hillman se še posebno lahko
<m<m
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
man, se ne ve, a kaj pravi Wm Green. vemo. Ampak kdo bo popravil nemška mesta, nemške mostove, nemške vasi in tovarne? Saj je tudi tam vse razbito!
.\Icd Srbi v Ameriki je vihra, vse zaradi tega. ali so se nekateri izmed njih "pohrvatili", in pa, če naj bodo za Srbijo kakor je bila. ali za takšno, kakršno si je zasnoval Tito. Ni verjetno, kampanji za Roosevelta. Sedaj | da bodo zmagali, kakor so zad-ima Trumana. Kaj on bo, še ni- njič, ko so imeli Pašiča v vod-hče ne ve. niti Truman sam ne.! stvu. Za Hrvate in Srbe, za Slo-Ali je za unijsko gibanje vre- vence in vse bi bilo boljše, ako dno delati za osebe, namesto da Se bi ti ljudje (velesrbU sprijaz-si bi gradilo svojo stranko? nili z dejstvom, da srbske nad-Hitlcr je pričel, drugi bodo vlade na Balkanu nič več ne bo. nadaljevali. Čehoslovaška se je In Srbom bo še posebno v kopo prejšnji vojni jako trudila rist' priznajo to resnico in dati Nemcem priložnost, da se | pa da se ji tudi prilagode. v nji počutijo kot ako bi bili) "A. D." ima v izdaji z dne 10. "doma". Ko jc prišla ura preiz-1 aprila notico v okvirju na prvi kušnjc, so se zredčile tudi vrste (strani, ki se glasi: nemških socialdemokratov
Dobrodelje ne sme poznati no- bolj prevzelo — ponos nad nji-benega prepričanja, nobene po- hovo čistočo, vestnost in iznajd-litikc. Vsi, brez razlike politič- j ljivost, ali bolestna jeza, da je nega prepričanja moramo po- mogoče, da je bil v tej skupni magati. Narod v starem kraju borbi proti Nemcem prepuščen potrebuje pomoči in ima v prvi eden naših zaveznikov taki rev-vrsti pred očmi osvoboditev, i ščini v pogledu najbolj elemen-
pred
Politično prepričanje pa se zna po osvoboditvi obrniti ravno na isto stran, od katere bo dobil največ pomoči. To imejte pred očmi i darujte. Kdor nima primerne obleke, lahko daruje v denarju, kar se bo porabilo za prevoznino v New York in druge stroške. Morebitni preostali denar pa se bo porabil za nakup obleke ali drugega materijala.
John Gottlieb.
tarnih zdravniških potrebščin.
Poln sočustvovanja sem vprašal, česa so najbolj potrebni. Sledila je ploha besed, ki so mi, v prevodu, povedale, da primanjkuje "vsega". Napravil sem si seznam predmetov, katerih sem se spominjal: Rjuhe, spodnja obleka, srajce, pogri-njače, bandaže. kirurgični in-
nin.
celoletno, jo zabeležen ▼ tem seznamu s dvema polletnima.
Anton Zornik. Penna, Ohio in
W. Va.	62'2
John Krebel. Cleveland. O. 22 John Zornik.#Detroit, Mich. 12 Louis Barborich, Milvvaukee.
Wis	6
Luka Groser. Chicago, IU. 6 Joseph Snoy, Bridgeport, O. S1^ Angela Zaitz. Chicago, 111. 4 Anton Zugel, Butte, Mont. 4 Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo. 4 Chas. Pogorclcc, Chicago, 111. 4 Kathv Horvat in. New York,
N. Y.	4
Joseph Ovca, Springfield, III. 4 Anton Shular. Arma. Kans. 4 John Kosin, Girard Ohio 4 Vinko Peternel Strabane, Pa 4 Joseph Mihelich, E. Helena.
Mont	4
Frank Stih. Shebo.vgan. Wis. 4 Lenhart Werdinek, Thomas,
W. Va	- 4
John Spiller. St. Louis, Mo. 2 Leo Zevnik, La Salle, IU. 2 Felix Strunibelj, Cleveland. O. 2 John Teran, Ely, Minn	2
Martin Judnich, NVaukegan,
Illinois	2
Mary Marinšek. Gallup.
N. Mex.	2
Frank Cvetan, Johnstown, Pa. 2 Kath.v Junko. Detroit. IV^ch 2 Frank Volkar, Maple Heights,
Ohio	2
Joseph F. Dum. Cleveland, O. 2 Mike Krultz, VVillard, Wis. 2 John Vitez. Barton, O.	1
Anton Gorenz, Spring!jeld, III. 1
Skupaj (4 tedne, od 10. marca do 7. aprila) 186 naročnin, prejšnji izkaz (4 tedne) 210f naročnin.
99
ne
Češkem in med Nemci je oril "Heil Hitler!" Sedaj so se Cehi j odločili, da naj gredo vsi tisti ' Nemci "v rajh". Kako se bodo i tam preživljali, to naj bo njih-na briga. Kajti ko bodo izgnani, ne bo Hitlerja, pač pa kak za-I vezniški poveljnik, ki jih bo 1 sprejel, ali pa morda tudi kak komunist in social .demokrat, j Slednji so po prejšnji vojni izvršili največjo zmoto, ker so pod pritiskom Francije. Zed. dr-1 žav in Anglije pomagali vzdrževati "rod in mir" po Chur-
2ii.*7 Sa. Lawndale Avenue chiiiovem sedanjem modelu, ko-
Naročnina sa Zdmftono driav« (ima Ckicaga) in Kanado $6 00
na loto; $3.00 sa pol lota; $1.50 xa četrt leta; sa Chicago In Cieero $7.50 sa colo leto; $3.75 s* po« lot«; sa Inosomttvo $9.00.
Naslov za list in tajništvo je:
< hirago 23, Illinois

\
munisti pa, ker so mislili, da bodo s svojo taktiko, ki je bila enaka Hitlerjevi, Nemčijo spremenili v podružnico Sovjetske I naci j i unije. Zmagal je po nezasluženi 1 šali'*.
I/JAVA REV. TEKNETA
Kev. James Ccrne izjavlja v "Jugoslovanskem Obioru", da v njegovih dosedanjih izjavah nl nikakršnega odobravanja politike komunističnih "sopotnikov" v Amf. rlki. kot so to nekateri mislili.
Ml to beleiimo seveda t največjim veseljem. Radovedni smo. ali bodo "sopotniški" listi prinesli to icjavo Rev. Cerneta, ali pa bodo pustili svoje bravce v napaeni poučenosti
Kdo se je "vjel'* na Cemeto-ve izjave, pisec te kolone ne ve, ker ne zasleduje vseh listov in dopisov. Ampak ve pa, da Proletarec ni bil med njimi. Rev.
DRAGI ... C
(SledeCi dopis je bil poslan že za v proj&njo številko, a je bil list ob prejemu že napolnjen.)
\Vaukegan, lil. — Prav lepo si opisal naš velikonočni program in delo naših rojakov na prvi strani zadnje številke Proletarca. Vem, da si to napravil z najboljšim namenom. Neprijetno mi je vsled tega pripomniti, da se ti je pri tem brez tvoje krivde urinil malenkosten pogrešek. Nič pa ni tako pogre-šenega, da bi se z dobro voljo ne dalo popraviti. Resnici na ljubo ti povem, da se gospodinjski klub. vsled raznih težkoč ni upal prevzeti kuhinje na velikonočno nedeljo. Od gospodinjskega odseka vam je stregla samo M«ry Malovašič. Ostale, ki Cerne je bil reakcionar v pro- so delale v kuhinji so bile Mrs šlosti in ni verjetno, da so mu Jelovšek, Stanovnik, Nage
prepričanje kaj "zbolj-
Velkovrh (Upam, da sem vse
SLOVENSKE IN	
ANGLEŠKE KNJIGE	
	Največja slovenska
	t * knjigarna v Zed. državah
	| Pišite po cenik PROLETARCU
	2301 S. LAVVNDALE AVENUE ..
	CHICAGO, 23, ILLINOIS *
I'roletam1. April 18, 1945
ft
Iz SANSovega urada
3935 W. 261 h St, Chicago 23, ILL.
Ko bo proglašena zmaga nad Nemčijo« ka) potem $ "tretjim rajhanT
Napisi za ONA DCINALD BELL
or-
in memoriam
u
Franklin Delano Roosevelt je uinrl!
Ko sem v SANSovem uradu 12. parila dobil telefonsko po-točilo o nenadni katastrofi, se
moramo z njim ravnati kot z vojnim ujetnikom. Cim pa se je njegova vlada, ali pa Le njegova Nekoč serrv se razgovarjal z vrhovna komanda predala, je nim nemških državnih prav- j tega konec, vojak postane upornikov. ki mi je razložil, da us-1 n\k, zločinec, katerega je mogo-
tn 00
bo miru. V
upprovc his report to tne v leni siucaju nujnu	našem nucictu jc. da pride do
Congress on Crimea Confer- sodelovanje zločinca.	tega čim hitreje mogoče
ko je SANS pfejel iz Bele hiše pismo od predsednikovega tajnika llassctta: .. Your words
jf confidence is most pleasing mrtitev morilca po njegovi-ob- & postaviti pred preki sod ii :o him and he is indeed glad to sodbi na smrt nikakor ni t no- obsoditi v smrt. Dokler tega n knovv that you and your asso- iranski postopek —oblast tudi ^ v Nemčiji, ne ciftes upprovc his report to the v tem slučaju nujno potrebuje j našem interesu je.
cnce.
Predsednik si je želel takih ! pisem, v katerih je dobival mo
To st) formalnosti, katere je
General Eisenhower, kot ko-
na vsak način treba izvesti na mandant na zahodu, in eden ru-icden in zakonit način, mi je skih poveljnikov na vzhodu bi
mi je zdelo kot da se je svet po-; £7™' ' "~ " r —------ ™ reoen in »uauim	mm j* — -
drl. Vedel sem, da preds^™" T™.. T'"	«uta*\» omenjeni pr.vru*
___i talr/i tnrii nnr;ikiiii>mii Ha s«*
je predsed nik bolan, dasiravno je bilo v javnosti poročano, da je pri najboljšem zdravju. Videl sem slike konference v Jalti in zabolelo me je pri srcu, ko sem opazil kako se je mož postaral v zadnjih par mesecih. Izmed "velikih" treh je bil najmlajši, toda zgledal je najstarejši. Vojni problemi Amerike in načrti za trajni mir mu niso izčrpali umske sile, izsesali pa so življenje njegovega paraliziranega telesa in pustile le sivo senco, ki jc polagoma bledela in končno izginila.
Ameriški tisk danes slavi veličino človeka, ki je dal zatiranim in zasužnjenim narodom sveta upanje, da svobodno sonce ni za vedno zatonilo ter da kmalu pride čas, ko bo zasveti-
nostnih skupin v Ameriki. To činec dobi SV0j0 dostojno zad so bila zdravila njegovi razo- večerjo, ker hočemo, da pričarani duši. Prejemal pa je tudi stane ^ to da na njegovi so vplivala na njega	poti spremlja duhoven.
Le ako bomo dobro ravnali
pisma, ki kakor strup. Baš par tednov )rcd konferenco se je vsa reak
tako tudi pričakujemo, da se bo zgodilo. Ali bo to tudi dovolj? Ako bi se to danes zgodilo, ali bi nemške armade ubogale? In ako bi v slučaju odpora hoteli
njim, bo proivašal slavnostno ce- ustreliti vsakega ujetega nem-j	-i«----- —us nam Hitler
Četi nje sedaj spet
glavno mesto
V federativni uredbi nove Jugoslavije je Črna gora določena
za avtonomno provinco, s Ceti-njem za glavno mesto, kakor je bilo v nekdanji knježevini Nje-gušev. Po osvoboditvi so začeli v Četi i) ju izhajati že trije črnogorski listi, namreč glasilo narodne osvobodilne fronte Pobuda. ki je dnevnik, Omladinskt pokret, ki i/haju dvakrat na mesec, in AFZ, glasilo ženske antitašisticne fronte, ki izhaja tedensko. Vsi ti trije listi so torej v bistvu glasila ene in iste organizacije. Poleg ima sedaj Črna gora v Nikšicu tudi radio postajo, ki pa doseza le okolico do petdeset kilometrov.
DKFVORED V KOLIN U, kot je bil pred vojno. Nekaj drevja na-----
njemu še zeleni in precej hiš je le malo poškodovanih. Mnoge pa so do |(q|<q bomo praznovali 1 raja porušene.
ija z vsemi svojimi silami spra- u nj0mjo čitinja obsodbi* in sto- škega vojaka, bi se nam muer vsem Nemcem, da prenehajo Uarrv C Truman vila nad njega, da bi ob času1 ± vešalom aH na smrtni oder brez dvoma os vet il s tem. da bi poslušati Hitlerjeva navodila.	'
■	----- -j ~r>—' -------- ----- jjjf k vl.tčtlolu 411 1io silil »lit vuv. --------«	-------*--- ---------- mm. ■	|
koraj vidne zmage spremenil n ,vložil svoj tilnik na klado pobil vse naw ujetnike, katere Nato bo prišla ustanovitev nove GVOOII VOaStVO V ?voje stalile in se odpovedal ti- „od i.oi ^i-let je morda stra- »ma v svojih rokah	vlade. Nova vlada, naša voja-
tim velikim idealom, ki so ^a z'ltK.llHr	m, vendar z j Trtbu je torej ie nekaj dru- ška vlada, bo potem ukazala
napravili prijatelja vsega sveta, i nnnx t!obro ravnamo. Treba gu <4ega To pa je nova nemška vla-j Ncmcem. da morajo odložiti j Roosevelt se ni uklonil. Uklo- jt. usmrtiti na dostojen način— da. Bila bi velika sreča, ako bi [orožje in se predati zavezniškim rdi a pa se je njegova narava. Za morilca nečemo umoriti. Mi bilo prišlo do revolucije v Nem- četam. Da to povem še z drugi-ljega je bilo bitke konec	hočemo le izvršiti obsodbo. Za- čiji. Ker se to ni zgodilo, nova, mi besedami — general Eisen-
Njtgov tajnik Hassett je na- to moramo zlomiti njegov od- vlada ne bo nemška vlada, tem- hower ne more narekovati kon-znanil v četrtek popoldne: da ^ ^a se ukloni postopku ob- več vojaška vlada, katero bodoica vojne Nemcem kot vrhovni
f_ __	__	------1 sotJhe	zavezniki vsilili Nemcem. V poveljnik zavezniških armad na
Jalti je bilo določeno, da bo zahodni fronti, temveč le kot njen sedež v Berlinu. Šele ta načelnik zavezniške vojaške i
zaspal
je predsednik za večno ob 3:35 popoldne.
Slovenski narod je izgubil v predsedniku Rooseveltu velikega prijatelja. Izgubili so ga vsi
To je ena vrsta sodelovanja, katerega nikakor ne moremo doseči od sedanje nemške vlade, oziroma od Nemčije kot države
najtežjem času
(Nadaljevanje s 1. strani.)
svetovni zgodovini. Zasnoval jo je Roosevelt. Ali jo bo Truman sposoben izvesti do uspeha?
Churchill bi jo znal — morda. Stalin ne, ker se svet boji njegovega ekonomskega sistema. Toda Truman?
"konec vojne"?
Mestni svet v Chicagu je sklenil. da ko bo oznanjen mir, se vse salunc zapre in duhovniki pa naj kličejo ljudi v cerkve k zahvalni molitvi.
Kritiki tega sklepa pravijo, da to ne bo držalo. Morda bo razgrajanja še celo več, kot pa brez te regulacije.
vlada bo odvzela sedanji nem-j vlade v Nemčiji — ako pride do	Truman je novinec
ški vladi svoje priznanje	lega. da bo imenovan na to me- i Vsi v Zed državah, in nedvo-
lo'r vsem'svojem veličanstvu in iVob?do^b1ni "arodi' ki S°.VC: Jasno jc"danes,"da se Nemčija * Kar je namreč najbolj prese- in <*a bo sprejel to svojstvo. mno v Angliji, v Sovjetski uniji ..T."" rcval» v Atlanski čarter in štiri u<? bo |Uvdala General Eisen- netljivo, je to, da mi še vedno K<*aj bodo zavezniki izdali to in drugje, žele novemu predsed-
Hitlerjevo vlado, proklamacijo, še ni znano. V niku srečo. A ob enem se vpra-
cfoui GI returned?
^^rsvo^ffo"^£W	kJ 80 Ver°Vali- V	celo naznanil, da pr.navamo	_	|	( , ^
štvo Slavi 0a ves svet m Jnvi pnncipe demokracije m pr.ea- ne verjame da se ^ ludi le Vojno stanje še ne prekliče pri- modernih časih bo to edini zgo- šujxrjo, kakšne so njegove sku-wvo. o«vi w	njegov kovftH ^ domokratičnih naro- nem4ka armada predala. Seve- znanja vladi nasprotnika Pre- dovinski slučaj te vrste. Do ne- šnje? Kako se je sploh dogodilo,
tem ie ironiia£traaedi ia kaiti d°V V1Jn do	da. vsak dan s- preda na tisoče	ko Rdčega križa na primer, se j ^	J^ mogoče primerjati	da je prišel na tisto mesto, ki ga
mnoJi t3 ki s^Ti^ eio ale- "f svobode in demokracije. Za-	^^ Vojakov - toda pre-	pogajamo z nemško vlado in ji! zadevo z nekaterimi kolonijal-	je Roosevelt hotel imeti do kon-
luio nie«vemu^ii£ni so do- "lJC \C smrl naJ'	daja vse nemške armade bi bi-	s tem dajemo priznanje vsaj de nimi vojnami. Vsekakor pa je	ca vojne in še pozneje, tako ne-
. J ^ _ ™ hujši udarec.	u Lc nemška	jure General Eisenhower je	»acin uspesne likvidacije	znan človek?
iMljubiUmSTn ^večno Natisnil Slovenriri ameriški narodni Vi iu> v na komanda »more izda- nedavno namignil, da se utegne j g«rilskega odpora
oči.
Meni se zdi. da Roosevelt ni umrl — da je bil ubit, umorjen. In ta zločin so storili tisti poli-tičarji in jegovi ošebni sovražniki, ki so ga zlasti zadnje čase nesramno napadali: za nje je bil
svcfc je v svojem zadnjem pismu i ^ uka2 ^ je treba nehati stre-	to kmalu končati. Nemška vla-
liati. Vrhovni komandant Adolf	da je izgubila kontrolo nad šili itler tega ne bo storil. Kdo	rokimi predeli Nemčije. Toda naj torej napove, da je vojne	de facto priznanje je takoj kon-konec?	čano, čim preneha njena dejan-Da je taka napoved važna in	kontrola nad njenim ozem-
^ , . , . . , ... potrebna je jasno. Dokler tega	U^m.
dru- ^ kl bodo odslej vrsi- ni je vsak nemški vo-	Prvi korak k zaključku so-
izrazil predsedniku Rooseveltu svoje zaupanje v njegovo delo in nadaljno udanost. Bil je vesel tega! Naj bo ta udanost sedaj posvečeaa njegovemu spominu. njegovemu nedokončane-
li drugi
Ali bo novi mir po vojni tak, kot si ga je zamišljal Franklin Delano Roosevelt?
Odgovor jc umrl z MOŽEM.
Slava mu!
Mirko G. Kuhel.
Izdajalec in diktator — vse go, samo človek ne. Moral se je boriti bolj proti domači in im-portirani reakciji v Ameriki, da izpolni svoje obljube o izkoreninjenju fašizma in nacizma, kakor pa s problemi, da bo iz-vojevana popolna zmaga. Zavedal se je. da se stare razmere ne
smejo povrniti v povojni svet,____
ako želimo živeti v miru in za-
dovoljstvu. Zavedal se je, da je nemcua tudi ob
vsemu svetu potreben "new	podtalno industrijo
deal ter da bo mir zagotovljen	„ . , ,,.,,■
le tedaj, če demokratični naro-	Pti
di sveta strnijo svoje vrste in si	nau Podzemeljsko tvormeo v kle-
zgradijo tako organizacijo, ki ^ slare«a , orla- uk<""°,rt 50 bo res iskreno in pošteno ščitila Neme. preselil. Focke-Wulf to-
varno iz Bremena. V Parizu so
narode, male in velike, pred zapostavljanjem in izkoriščeva-njem. Reakcija je uvidela, da ji bije zadnja ura, ako se ta načrt uresniči, zato je napela vse
jak upravičen streljati na naše vražnosti bo torej, da bomo pre-vojake. tudi daleč zadaj v za- klicali svoje priznanje Hitler-ledju fronte Ako ga ujamemo, jevi vladi. Potem bomo ukazali
r——— ■- ■■ ■	■ 11	. ■. i *	. "	.n.g ." —............ t ■■
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piie upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno,
naj nam sporoči pa bomo imetik radevolje popravili.
Kakšna bo nova Jugoslavija in komu bo služila
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Sedaj vedo: Prvaki političnih mašin so v soglasju z ' demokratskimi" burbonci z juga zaključili, da mora biti Roosevel-tov naslednik konservativen "demokrat".
Da-li je Truman res konservativec. so si različni ljudje, ki ga poznajo, v sporu. Eni pravijo. da je liberalec, toda v politiki ' praktičen" človek. Dru£' menijo, da za službo, ki jo je
T>o*t't
bili deli podzemeljske železnice spremenjeni v podzemeljske tovarne, v katerih so izdelovali krogljične položaje V drugih
sile, da ustvari med ljudstvom! Ja™h n» *>*ncoskem *> N^mci
1 izdelovali svoje takozvane leteče bombe. Na ukrajinski fronti pa so ruske čete našle popolnoma opremljeno podzemeljsko tovarno za letala, katere Nem-
nezadovoljstvo in odpor, da širi neslogo in sumničenje napram našim zaveznikom ter da jih razdvoji.
Vse nazadnjaške sile so se združile in zarotile proti Rooseveltu. Ker je skušal doseči traj-
ci niso imeli časa poškodovati, ker so Rusi prehitro prodrli na-
no prijateljstvo in sodelovanje Pr€| Iov»rna je bila pod popol-med Ameriko in Rusijo, dve no kontrolo nemške delavne or-najjačji svetovni sili. je bil ime- Racije Todt, katere vodja je novan za "komunista". Zadnji! bl! ub,t na ruskl frontl-poizkus proti njemu je bil, da Rusi so prepričani, da je v se ponesreči delo Mednarodne Nemčiji široko razpletena mre-zavezniške konference v San ža takih podzemeljskih tovaren, Franciscu in podere vsa zgrad- nastanjenih v starih rudnikih, ba, ki je bila postavljena za do- v kleteh starih trdnjav, v kata sego njegovih demokratičnih kombah in podzemeljskih želez-idealov.	nicah. Vse, kar so zavezniki na-
Tako sta želela tudi Hitler in šli dozdaj, je bilo zgrajeno z žu-Hirohito.	lji, znojem in krvjo suženjskih
Sele nekaj tednov je minilo, delavcev.
CALIFORNI A.
Fontana: John Pečnik. Oakland - Anton Tomiit. Lot Angelca: Frank Novak. San FrancUco: A. Leksan.
COLORADO.
Crc.trd Rutic: Ant. Slobodnik. Pueblo: Ludvijj Yoxcy. VValtrnburg in okolica: EHward
Tomšič.
ILLINOIS. Chicago in okolica: Frank Bizjak, Jofccph Oblak, Cha«. Pogorelec, IVtcr Veihovnik, Frank Zaitz in Frank S. Tauchnr. La Salle. in okolica: Anton Udovich
in Leo Zevnik. Springfield: Jo«n»»h Ovca in John
(ioršek. Virden: Fr. Ilcrsich. Waukegan-No. Chicago: Martin Judnich
INDIANA.
Indijtnapolia: Mary Stroj.
K \NS AS. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shular. W«l Mineral: John Marolt.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL f Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
TELEFONI: CANAL 7172—7173
DRŽITE CENE ŽIVILOM NIZKO
Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljen je določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite.
OFFICE OF VVAR INFORMATION
MICIIIGAN.
Drl r oil-Dr «r bor n: John Zornik, L«0 Junko Sr., Joncph Klarich in John Plachtar. .
MINNESOTA. Buht: Mas Mart z.
Ch:»hotir: Frank Kitu.
DulutK? John Kobi.
El>, Jfchn Teran in Jacob Knnatclj,
• Bridgeport in okolica: Joseph Snoy iti John Vitez.
Cleveland: John Krebel. Anton Jankovich ln Frank Hribar.
Fair por t Harbor: Lovrenc Baje.
Girard: John Kosin in Andrew Kr-vint.
Li»Kon Powrr Point: Jacob Bergant j Maple Helfhts: Frank Volkar.
Powhatan Point, O.: J.din Guzel.
Warren: Joseph Jež.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Geo. Smrekar.
Avella: Frank Dregar.
Crafton-Moon Run: Jcnuic Jerala.
C dnon-hurg Strabanr: John Tcr-č<*lj, Vinko Peternel in Marko Tckavc
Esport: Jos. Hritz.
Foraftt-Cil/t An*h«>ny t)ra.*ler Jr.
Point Marion: Tony Zupančič
Herminie: Anton Zornik.
Imperial: Frank Auiruštin.
Johnatown in okolica: Andrevi Vi-drich, llija Bubalo in Frank Cvetan.
Latrobe: John tn Mary Fradel.
Ilouston: Louis Britz.
Librarr: Nick Triller.
Meadowland«: Martin Baje.
Park Hill • Conemaugb: Frank Pod V)y.
Rew: Anton Stopar.
Sharon: Joseph Cvelbar.
Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski (jIhs za zapadno Pcnno Anton Zoniik, Herminie, 7.a Cambria in Somerset okraj |m Frank Cva-ton, Johnttown. t
MISKOmi St. Louis: John Spiller. MONTANA.
Butte: Anton Zutfel,
Eaat Helena: Joseph Miheli^b.
Hod Lodga: K. iCrznoftnik.
*MFW j£RSEY. Elisabeth: Amnlia Oblak.
v NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie Marinšek.
NEW YORK. Gowa.ida. James Oeklfva.
OH t O.
, Akron-Barberton: Mike Kopach.
Zahteva po združeni Sloveniji velja
Zahteva Titove vlade je. da
mora v bodoče pripadati vsa	dobil, 111 sposoben, razen ako si
Dalmacija Jugoslaviji. Torej tu-	dobi sposoben kabinet, di Zader in Reka ter vsi otoki Nedvomno bo v njemu na-
ob Dalmaciji.	mestil marsikoga izmed seda-
In pa Istra, ter da dobi Slove-	njih. A ko je Koosevelt umrl. je
nija Goriško, Trst, ukradeni del	sedanje prosil, da naj ostanejo
Notranjske, in pa tisti kos Ko-	na svojih mestih In zadnji pon-
roške. ki ga je nerodni plebiscit	deljek je kongresu in vsemu
do prejšnji vojni Avstriji dolo-	svetu |k> radiu zagotovil, da bo
čil.	nadaljeval ^ politiko svojega
V	tem oziru mj za Slovenijo v	prednika. Obljubi! jc veliko, in tej vojni veliko boljši izgiedi.	svet upa. da bo obljubo tudi iz-kakor pa so bili v prejšnji.	vršil.
Bodoča oblika vlade bo po	r\d-*a\/i i a kici/i
ruskem modelu	državljanski
Velika zagonetka o bodočno-	rKIKUCNIlv
Sti Jugoslavije je tudi oblika nova knjUica, s poljudnimi navodili njene bodoče vlad«* Ampak kako posuti ameriški dr2av-"bodoče" vlade sploh ne bo ljan.
Ohranila se bo sedanja, ki pa Poleg vprašanj, ki jih navadno sodbo pod Titovim vodstvom in z niki stavijo pri izpitu za državljan-rusko podporo izrivala polago- stvo, vsebuje knjižica Se v II. delu ma ven vse "stare elemente", nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-
Ta proces je v teku že dolgo, od dinjenih držav v III. delu pod na-. : .	. u slovom RAZNO, pa Proglas, neod-
J* nastal° partizansko g-ba- J™. Us(avo Z(Pd dri*v, Lincol.
nJe-	/	nov govor v Gettysburgu, Predsed-
V	Londonu in v VVashingtonu n|R| Zedinjenih držav in Poedin«
smatrajo, da to ni razvoj v de- d^ave z glavnim mestom, številom mokracijo, a Tito trdi, da je. In prebivalstva in velikostjo, izgleda, da je tudi večina jugo-.	.............
.	,	....	Cena kniiuci >• umo 50 centov i
slovanskega ljudstva njegovega po.|nino
mišljenja.	Naročila sprejema:
Razliko v takih mnenjih dela	..	D ,
to. da si Američani in Angleži Knjigarna Proletarca
predstavljajo demokracijo na podlagi svoje družabne uredbe, ki je gospodujoča in ob »nem prinaša v normalnih razmerah (pri nas tudi v vojni) blagosta-
SSLfSSjr« ^nTv^- vseko nedeljo prvo ,n no,-
boljših'* razmerah.	StOrejŠO JugOSlOVOnSKO TO
Vzelo bo dolgo, predno bo Ju- ^ yr0 v Chicagu od 9. dc
Cv^fTatl^lr^ailO. ure dopoldne, posteč
šla pa bo v bodočnost povsem Vodi jO George Morchan
drugačna kot tista, ki so jo za- ^g^S 1360 klloCVCles. snovali v Versaillesu in v usta-	___________
PIAY AMATEUR SURGEONI
THE medical diviaiona of the armed force« give ezcellent aervice, but your returned fighter m«y stili have an ailment. pbvs-iral or men tal, that needs com-peto nt care. Many men are dia-charged dunn< convaleacence ao that they m«y enjoy the invig. o m t ing benetita of home. frtenda . and a congemal job. Profesaional belp should be obtained; problema should not be allowed to drag on. Moat nervoua ailmenta respond well to p8ychiatric treat-ment. Social vvorkers can help with famdy and social adjuat-menta. Vocational counaelora can aid* in the choice of training or in employment problema.
ILLINOIS S O C I C T V POK MCNTAl NVGIINI
34 3 South Dearborn Street,Chicago TeUphove: VTahash 5560
M COMMUNITV ruND .hinll iciahr
-M-
2301 S. Laundale Avenue CHICAGO 23, ILL.
POSLUŠAJ TE
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PltOSVETA
99
*• Slane sa pol
calo leto $6.00, leta $3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset članoviic) je treba xa novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
f

W ASHINGTON.
ScattU. Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA Elm Grotret Frank Kosem. Star Cltjr: Ia»wrenc9 Selak. Thoma«« Lenhart Werdinek.
WISCONSIN.
Mjlwaukee in We«t Allis: Louis Bar-
| borich SK»Koygani frank Stih. tVillard: Mike Krult* in Matt Mal-nar.
WYOMING.
Kemmersr in okallca: Anton Tratnik
in John H. Kr*i*nik. I Ročk Springs: Frank Rcmitz.
vodajni vojni.
skupščini po prejšnji
Naročite *i Ameriški družin-ski koledar 1945. Stane $1.25. a*...................%........................
Proletarec je bil ustanovljen. d » služi delavstvu. Tej nalogi je «vest v vsakem slučaju, v krltah in "dobrih" časih, v vojnah in miru. Pod-pirajte ga.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
! ADRIA PRINTING CO.
Tal. MOHAWK 4707
i 1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL.
PROLF.TAREC SE TISKA PRI NAS
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weat 261 h btreet
T nI. Crawford 2212
OFFICE HOURS:
1:30 lo 4 P. M.
(l5xcept Wcd. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M.
(Evcept Wed., Sat. and Sun.)
Re*. 2219 So. Rid«rway At«. Tal. Crawford 8440
If no iBiw«r — Csl Auatin 8700
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
A Yugosl»v Weekly Devoted to the
Interest of the VVorkers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTH
NO. 1962
Publ..h.d W»«kly mi 2301 So. L««>d«U A»«.
CHICAGO 23, ILL., APRIL 18, 1945
VOL. XL.
HIS COUNTRVMEN MUST CARRY HIS BURDEN
Our great and beloved President has laid down his life for victory, decency and peace.
His task was always the task of aH of us Henceforth, because he is gone, it is, in incomparably greater degree. ours to serve, with mind and heart and vvill, the noble ends for vvhich he died
We, his countrymen, vvill long sorely miss Franklin Delano Roosevelt, and he vvill be sorely missed by the vvorld. More men looked up to him than to any other living man. More confidence vvas placed in l.im than in any other. More inspiration came from him.1
No other statesman in this epic period of erisis for mankind has
tqualed him in the art of co-operation, and of leading others to it.
• * •
As a strong. young man he vvas stricken vvith a disease vvhich long left him prostrate and aH but helpless. He fought against the paralysis lisulting from that disease vvith the courage of a heroic heart; ne never surrendered to it; he surmounted it. In doing so he made far stronger end richer a character already strong and rich.
He came to the VVhite House at the lovvest point of the most ver-rible economic catastrophe that had ever stricken his country. His in-hpired courage and vvisdom led us through.
He vvas the President of the forgotten man and of ali men. His Nevv Deal, devoted to the building of economic democracy vvithm the framevvork of political liberty and free enterprise, has vvritten upon the statute books of the nation more permanent boons for thc common man than ali the lavvs from the Civil War to his first administration.
But the vvorld erisis, vvith fascism on the march around the globe against ali for vvhich free America and Franklin Roosevelt stood. at last crovvded the unfinished task of domestic reform to the 3ide. We can thank the farsighted vvisdom and leodership of Franklin Roosevelt that vve vvere prepared vvhen the inevitable blovv fell upon us.
We can thank him—vvith Mr. Churchill, surely, and Marshal Stalin, and many others, but above aH vve can thank Franklin Roosevelt—that this, the most terrible vvar of ali time. has been fought as the most ( fuccessful coalition vvar of aH time; and with a strategy nnsurpassed Because it has been thus fought, Germany is at the verge ol total de-feat, and Japan ever more closely approaches the time, hovvever distant
it may yet be, vvhen she must surrender unconditionally.
• • *
Franklin Roosevelt could not live to see the end; not even the I taking of Berlin. But vve can be sure that he died confident of the coming victory in vvar.
VVhat he could not knovv vvas that vve shall vvin through for the i peace. He knew that the problems, the difficulties, are vast; but he also | knevv that the people's vvill to vvin, this time. an organized and democratic peace of co-operation vvas unprecedented. and that vve had come a long way tovvard it.
He, above ali others. vvas the architect of the great milestones to peace: the Moscovv Conference, Cairo, Teheran. Dumbarton Oaks, Yalta—and the San Francisco Conference vvhich is to fourul the basic organization of peace under vvhich the agencies of securitv and ol vvorld economic and social progress are to be grouped.
Franklin Roosevelt had confidence of the result. He knevv it vvould r.ot be perfect. He knevv that the fight for peace must continue on, through and far beyond the life of the youngest living American Bu; he had done hi* part in preparation incomparablv vvell,—The Chicago Sun.
THE MARCH OF LABOR
6000000 AM*«***
MMllteS EAUH UNPfR * 1 OOO A XtAK .
AFL OMOHS SEM ftfECIS SAM Ovt-NTi* PKihOM 7RAIN iNHATIS is	Mrr M£W MOftK
lUCTRCin ANp cMOS. vvAft TftADtS.
IN THE WIND
From THK NATION
ONE RABBIT; ONE HORSE
Russias demand for three voU»s in the assembly of the proposed
v.orld security organization vvill produce a lot of heat and hysteria;
but let's try to keep our shirts on.
j.u...-	There are tvvo primary methods for detei min ing represenlation in
kal beliefc, wa« asaured tha they ,uch ^^ f)m, corrMpondi lo lhe form0,a in lh(. old whc0,e about
......,he bl«c" """-kft operator who was am «„ .1 for selllng ground horse-
meat as rabbit sausage.
You recall his defense: It vvas a.s much rabbit sausage as it vvas horse sausage. It vvas strictly 50-50—one rabbit to each bateh and one horse.
That is the soveriegnty formula that Rives equal representation ;n the U S Senate to Nevv York vvith a population of 12,858.203 and to
An AMG man in Aachen, qucs-tioning civilians about their political vvei
ilwtyi had been • Thats strange, ie said. "I thought the Nazis had quite a bit of popular support " ' Nonsense!" replied the German t(>okcKman. "Thafs just pluto-emocratic Jevvish propaganda."
Of AMfAtCAN A44Mt*AC(U&»fcr> SHTFS fASflCf l£SS -TKAN U> vvtOfthCRS.
as HAS OOO MAHPfACk Ti>wrs >
The Maryland House of De:e-tjates has passed a bili making it illegal to use obscene language >ver the telephone or to use the elephone for the purpose of naking immoral engagements The oill doesnt say hovv it is to be en-forced.
Nevada vvith a population of 143,3i8 lt is the formula that vvould give Russia and the United States each one voU- in the vvorld security
VVant ad in the Minneapolis Tribune of Match 22: 4 Do you vvant to contribute to the heaith
LA&oP. £/?<«. f|( 4T.AC.
6 jv b^os/
^HAfEVeR Ibu* »HOOMI.
eesrsuv »w »uti i«> 1U£ cm Bf AfciisB nc iMllOAl LA&EL, THECe iS a UA6£i MAT IN 1He StVlE	tVlf
FOiCi Vtoo	tO fAf.
MOVING OF PEOPLES IN EUROPE
International Labor Office charts shovving the uprooting of European peoples, indicate that Poland has suffered the displacement of 4.320.000 persons to other parts, France 2,350,000. Germany 2,730,-000 and Russia 2,584,000. Moved about inside their countries vvere 10.000,000 Russians. 2.000.000 Ger mans, 1,000,000 Italians, 2,194.000 Poles 1,747,000 Frenchmen, 1,000,-000 Dutch and 1,000,000 Belgians, not to mention other nationalities vvhich make up a total of 35,627,-000 uprooted persons.—VVorldover Press.
MORE SYNTHETIC RUBBER
Syntetic rubber produetion vvill be boosted this year about a mu- j lion tons, the Rubber Reserve Cor j poration discloses. Most of the in- I crease vvill go to the armed forces. |
TRINER S NEW PLANT
Having outgrovvn their long established. manufacturing plant, the Joseph Triner Corporation, fo* over 58 yeara manufacturers of Triner's Bitter Wine, have just moved to a nevv, larger and more modern quarters at 4053 to 4059 West Fillmore Street, Chicago 24, Illinois.
The Joseph Triner Corporation' is under the personal direetion of Col. Joseph Triner, a veteran of VVorld War I, vvho has also served vvith great distinetion in the present vvar vvith the Chemical VVar-fare Division since October, 1941.
Col. Triner participated in the Libyan, Tunisian, Sicilian and French campaigns. He vvas in on the Normandy invasion on D-Day and vvas decorated vvith the bronze star.
After being placed on an inaot-ive service status by the army, Col. Triner returned to his former civilian occupation as president of the. Joseph Triner Corporation, manufacturers of Triner's Bitter Wine, a stomach remedy first dis covered by Col. Triner's father nearly sixty years ago Triner's Bitter Wine busines has grovvn gradually until more space vvas necessary in order to fill the de-mands
Col. Triner is a graduate Chcm-ist, fully equipped wlth the scienti-fic knovvledge requlred In his business He is a man of many accom-plishments and a great sportsman. For eight years he served as a member and chairman of the State of Illinois Athletic Commisjion,
RIGHT TO A JOB "AN ABSURD FALACY"
WASHINGTON — Leveling a broad side at the Henry Wallacean ideas of 60 million postvvar jobs. Rep. Roy O VVoodruff (R , Mich.) iccently read into the Congress ional Record an attack on full cm plovment bv John W Seoville. economist for the Chrysler Corpo ration.
The Chrysler expert stated that "one of the most absurd of our current fallacies is thc idea of a man being insured the right to a job. The guaranteed right to a job in private industry is a promlse the government cannot meet — a right the gov t cannot grant—vvithout replacing freedom vvith Communism.
"Repeal Wage Lavvs"
"Can the gov't create greater prosperity and help the people to produce and exchange?" Scoville asks7 "Yes," he ansvvers, "by repealing every lavv to regulate trade, vvages, prices, and employ-ment, and by restoring economic freedom."
Union oficials here pointed out that Scoville's statement must be taken as the official atitude of the Chrysler Corporation. "Othcr-vvise." they pointed out, "it vvould have been quickly repudiated by the company, vvhich has union contracts covering its vvorkers."
"Rack to Dark Ages"
"These proposals," said one CIO official, "vvould throvv industrial relations back to the Dark Ages Scoville's program vvould destroy the VVagner Act, the NLRB, the Hailway Labor Act, and every other piece of labor legislation.
"VVhat Scoville, and apparontly Chrysler, want," he concluded, "is a United States ruled by a Sevvell Avery philosophy. VVhat vvould happen to the vvar effort if—as Scoville demands — ali lavvs gov-erning prices and wagcs vvere sud-denly abolished?"
The New Management-Labor Code
On March 28 the heads of the AFL, CIO and the United States Chamber of Commerce announced a nevv set of principles vvhich, they hcpo, vvill control labor relations in this country vvhen the restrietions cf vvar are removed. Recollections of vvhat happened after the last vvar riake some sueh plan for industrial peace seem desirable. At that time v\e had a savage attempt on the part of the big industrialists to assissin-ate the labor movement VVilliam Green, Philip Murray and Eric John-ston are trying to head off another sueh drive back tovvard the jungle.
The ideas formulated in the 7-point code are good. There is en-Visaged an expanding economv vvith plenty of jobs and provisions for sjcial security. Management is to manage and labor is to be free to organize. Differences are to be settled by collective bargaining.
The statements made to the press by the three authors of this code shovv that they do not overestimate its importance. VVilliam Green feels sure that "labor and management . .. vvill subjeribe wholeheartedly and accept this oode." Eric Johnston says, "It is a good beginning." fhilip Murray remarks that "the plan is conceived to help America." Ali of tiiese vvords seem to indicate that the plan is nothing more than picasant vvords designed to spread an idea
The propagandi3t nature of the announcement vvas revealed by the attitude taken by Ira Mosher, president of the National Assoeiation of r£anufacturers. It is Mr Moshcr's notion that the peace project is stili cnly on the idea stage. Hc is, obviously, right. And there is a real oanger that many vvill get the notion that from novv on cverything vvill bc !ovely clons the industrial front. That concept ijr,x to say the least, "premature " Both capital and labor stili have to face the basic social problems of the postvvar vvorld and find a aolution or there vvill be no l>cace on the home front.—The Nevv Leader.
organization and vvould give the same vveight to Belgium and Cuba
The other formula si the one based on population—one vote for each thousand inhabitants, or each 10,000, or each 100,000. That is the formula that vvould give the combined population of China and India approximately 40 per cent of the voting povver in a vvorld organization.
We could operate under either formula in the proposed peace organization; or vve could have both.
We could have a unicameral vvorld organization based on either formula or vve could have a bicameral organization utilizing both as v. e do in the United States in our upper and lovver houses in Congress and happines of those vvho eat But none o/ three systems vvould be universally approved. dovvntovvn? If so, apply for a Job Regardless of vvhat system of representation may be determined in the dishvvashing room at Rich- on San Francisco or at later intemational conferences, there vvill be ard's Treat.	recriminations and loud vvails of anguish. But the realities of the situa-
tion are these:
A Detroit real-estate firm. j. Regardless of hovv many votes the United States may have Homer VVarren and Company, ran n its ovvn name, vve should ordinarily be able to count on the support the follovvmg advertisement in De- 0f fr0m 15 to 18 votes from our sister republies of the VVestern Hem!-troit nevvspaper of March 23: sphere.
"There s a vvar on. The last vvar 2. The basic setup vvill give ali lavvabiding nations—great or m your lifetime. Last opportunity small—an opportunity to be heard, to state their čase. to vote on issues to pick up good income property and to enlist support for their causes. That, in itself, provides a brake at a priče to double your money in i (,n the forces that make for vvar.
the coming post vvar boom. Get 3. Regardless of vvhat voting procedure is adopted the votes that ali the facts and figures from Mr. I really count vvill be those of the United States, Soviet Russia and the
British Commonvvealth of Nations. Any aetion the organization may take must be implemented through the povver of the Big Three.
'. The little nations vvill be the rabbits in the sausage; the Big Three vvill be the horses.
You can call it rabbit sausage if you like; but thc flavor vvill be strongly oquine - The Chicago Daily Nevvs
Bodford
In an editorial vvhining about the OPA. the Marshalltovvn, lovva. Times-Repu bi ican of March 27 summed up its argument thus: One vvonders vvhere the salvaged tin to vvin the vvar is coming from if the point system makes the pur-chase of canned goods almost prohibitive "
Clothes for Europe^ War Viclims
Aleng about the last vveek of this month a drive vvill be launched .o gather old clothes for the benefit of the poor people of Europe vvho The Lcgislature of Saskatchevvan c.ave been made destitute by the vvar
has advanced to the second reading We want to say jight novv that vve hope this drive vvill be a huge a bili amending the Vital Statistics success. The need of millions of Europeans of ali ages is great and Act to end the practice of putting j r,iteous. If vou have any garment that is too old or too out of style to the vvord "illegitimate on the uarrant further use by you, throvv it into the pool and be happy. And birth certificatcs of children born when vve say "any" garment, vve mean just that; the vvorst you have out of vvedlock.	probably is better than the best that is ovvned by the man, vvoman
jjrr child vvho ultimately vvill wear it.
So. ^vvhen you are confronted vvith the slogan, "VVHAT CAN YOU SPARE THAT THEY CAN VVEAR." give some thought to the matter We give this early boost to the "( lothing For Europe" drive, not niT w"hich win contiTinf i ve hun- b'c™s* 11 hju anj;th*n* d« with the Socialist phil«M,opliy or program; died ročki n g	k^ ! 11 hasn * not » ihtnl t® do uith Socialism.
ms
The Hollywood Reporter March 13 announces that plans have been approved for a post-vvar theater in Palm Springs, Califor-
chairs vvith head
rests. VVhat. no hot tovvels?
UNDERTAKER SAYS HIS BUSINESS IS AN ORGANIZED RACKET
VVashington Mortician Turns "State's Evidence" and Re-veals Some Startling Facts
SC A PEGO ATS
The young men die in battle, The old men sleep in bed. Thc tortured earth of Europe It furrowed deep vvith red.
The old men sat conferring With sniile and acheme and lic. The old men made the blunders, Today the young men die.
in Thc Christian Century. Eleanor D. Breed
Why So Excited Over Germany's
Gold?
Like little children, vve vvere greatly exciled by the seizure of Germany's gold reserve. salted away half a mile under thc earth.
Some of us vvant to keep it Army lawyers say that the bullion, vvhich fills a room 130 .vards long and 30 yards vvide to a depth of three feet, belongs to us by right of conquest
Ever since tne first savage savv the stuff glittering in the sands of a river and decided it vvould make a good ornament, vve have been h.vpnotized b;> gold.
For thousands of years empires vvere ^built on gold, and fell for the iack of it.
The Kingdom of Israel vvas! founded by the.vvarrior, King Saul. vvho laid his hands on considerable gold lt flourished under David, a inen of commerce, vvho u.*ed gold to finance vvorld trade. .
Then came Solomon, and defla tion.
*
Solomon used ali thc gold in thc kingdom to plaster the Temple, and emblnzon his splendid palače To decorale Jerusalem. he even stripped the provinces of silver, making "silver to be in Jerusalem as »toneš "
There vvas no currency left to finance trade, tmd vvhen Solomon died his country vvas imi>overished and torn by civil v ar. No vvonder he said: "Vanity of vanities . . . ali is vanity."
Solomon, the vvisest of men. was nn economic ignoramus. He thought that gold vvas vvealth. and could be hoarded.
The same fale overtook thc* Per sian Empire. Alexander the Greal did the vvorld a favor vvhen Ii • marched in, melted dovvn the st;,.
tucs, and distributed loot ali over the Mediterranean. j* So much currency vvas released by Alexander that a boom started ci ca t ing a market that Rome vvas to exploit for hundreds of years. j Then gold began to pile up again. and vvhen Rome disintegrated the currency «upply vvas one eigth of vvhat it had been.
The vvorld didn't really get started again until the discovery of America released a nevv supply It didn't take much at first.
The German gold reserve, vvhich vveighs a hundred tons, vvould have sunk the Santa Maria, the biggcsr of Columbus' tnree ships. It ts a hundred times as much gold as the Spaniards stole from Montezuma.
And yet, by modern standards. it is nothing at aH. It is half of 1 per cent of the gold vve have buried at Fort Knox. It vvould not finance our part of the vvar for more than eight hours.
As a matter of fact, vve couldn t use it. VVc have so much gold vve have to "sterilize" it—pretend It isn t there. VVe have almost ali the gold in the vvorld.
It vvould be demeaning for us to accept any part of Germany's gold reserve. It'3 so pitiful that by rights she has no business fighting a vvar at aH.—Kenesavv M. Landls II in The Chicago Sun
On the contrarv, the fact that millions of people have died, that billions of vvealth has been destroved. that starvation, disease and itakedness afflict large areas of the earth is strictly the fruits of the t apitalist sv stem. These are the things that Socialists savv coming and vvarned against. They are the priče that the human race is paving todav lor the crror of rejeeting Socialism during the vears that have passed Hovvever, the sufferers vvho are to be helpod vvith contributions
of clothmg aren t to blame—much They simply didn t understand_
just as most Americans didn t—and stili don t—understand vvhat vve meant vvhen, years ago, vve vvarned that a vote for the private-profit cconomy vvas a vote for VVorld VVar II. So they, like the majority of us, Here is another čase of an in- j continued to tolerate injustice, to accept "lesser evils," to vvork under sider turning "states' evidence" I r.n economic arrangement that breeds poverty, erime and vvar and disclosing facts not gcnerally One thing about these European vvorkers. hovvever. that does in-knovvn or only dimly suspeeted. lercst Socialists is that the.v re our brothers and sisters. That s some-Thirty-seven years ago W. VV. l^iPK that no Socialist can deny, because it is the common red blood of Chambers, a leading VVashington »H workers of aH raccs, colors and creeds that is exemplified in the red undertaker, enbalmed his first fla« of Socialism. And if vvc ever hope to build a vvorkers* cooperative body in a livery stable. Today hel lommonvvealth vve must accept the responsibilitj of being our brother's is reputed to be a millionaire and l^eeper.
is called a "mortician."	So here s your chance. After ali the bestial cruelty of vvar. it's a
Testifying before a committee of j chance to be kind . . . a chance to be human, the Maryland legislature, vvhich is; VVere going to have lots of chances like that before capitalism'8 considering legislation tightening j ir.css is cleared up And for our ovvn good vve d better take advantage restrietions on the undertaklng j of ever.v one of them.—Reading Labor Advocate. business, Chambers pronounced	__ ___________
$57,000,000 FOR RELIEF
VVASHINGTON. (LPA) — Gen-erosity of American people to vvar sufferers In other lands vvas again demonstrated last year. According I to the Preslrlenfs VVar Relief Control Board, more than $57,000,000 vvas given during 1944 for relief of sufferlng abroad. This is a rise of almost 15% abeve the 1943 gifts, and is an all-time high. Union memebrs, giving through ♦he CIO VVar Relief Commltteee nd the AFL Labor League for tuman Rights, did much to swell .he total.
his profession "the most highly specialized raeket in the vvorld," and added:
No Limit to Charges
Any old horse dealer can be an undertaker. Any ordinary man or vvoman, vvho cannot even read or vvrite, vvith proper teaching can be made an expert embalmer in less than a year."
Chambers told the legislators that an average funeral need not cost more then $95, to include cvery essential care of the dead."
In general, he charged, ' the funeral raeket is one that has no standards of priče. VVhatever can be charged and gotten away vvith is the guiding rule.
"The average funeral direetor might charge as much as $100 for a casket the material in vvhich did not cost more than $5.
"The embalming proeess costs but 50 cents for materials and not more than a dollar or tvvo for labor and time. Why, a big elephant could be completely embalmed for $1.50.
"Door crepes, reclining pillovvs and shrouds, vvhose materials are vvorth less than 35 cents, and vvhen made up not more than 75 cents have been charged out at from $5 to $15.
"Hair-dos and face treatment materials, also amounting to but a fevv cents, are apt to appear as multi-dollar Items in the funeral bili. x
"The public is at a mercy of an organized funeral business super-
vised by state boards and necdlcs.* rr\IIAii T v	r -________
law» and regutation,."	EQUAUTY O F SACRIFICE?
Chambers traced "the undertak- In erack dovvn on luxury ing raeket" back to Nthc livei> j Hving tlic U. S. stopped operation
stable era," sa.viing:	0f the race tracks - and some
"It vvas distasteful to people to n nna u »	i . ... . j 11.00J citizens novv have teleDhone
have to worry about their dead. So i	wwtHHme
along comes a smart guy vvho ad-1	the> had Previously been
vertised himself as an undertaker.' dcnied.
Nobody asked this smart guy his The phones came from the book-priee for taking epre' of a body, i les—the gamblers—vvho had ob-so the raeket started.	tained the instruments on official
"Cabinct makers. seeking a priority orders by contending they
touch, cvt t lemselves in uere nevvs serviees
sweet
And there you are. The question is, VVhat aie you going to do about it?"—Labor.
Although 31,000 is a lot of tele-phones, that number could be found multiplied many times if the FCC vvould force the telephone companies to take out the extra phones in the residenees of persons vvho are to tired to vvalk up or dovvn stairs to one. There are some multi-phoned homes in VVath-ington that have as high as 16 Instruments. And every community has its share of 3-5 phone houses
LEST WE FORGET!
The vvar situation is l:>oking better cvery day and no doubt svili come to a finish one of these da.vs vvhen the German vvar ma-chine collapses.
Let us ali remember that after the last vvar there vvere some 7,-000,000 members in the trade unions of the country. In a period I.EASt-LBND ROOSTS FXPORTS ali to short, that number vvas re- TO NEW llltill duced to les.i than 2,000,000 rnem- j
bers.	United Stat6s exports last year
Today there are approximately hit all-time high of $14,065,* 14,900,000 union members VVe 000.000, but before you get readjr hope that there vvill be an educa- to cheer you should be reminded tional program of suffcient value that 80 P<*r cent of that figure to keep these 14,000.000 members represented lease-lend shipmenta. in the trade unions after tliis vvar, Ordinary commercial shipmenta
and that there vvill be no repeti
amount cd to about $2,800,000,000,
tion of the decline in membership or eonsiderably lesa than half of
vvhich follovved gressive Miner.
1918 — The Pro-
the average busineta
peace-time foreign