Večera* 110*1* 462. flCMDNL i umni t Mfc * femhi isn. Cma n flaaijov. HDlleto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani ni dom dostavljen v upravniitvu prejeman: ćelo leto......K 24— ćelo leto......K 22*— pol leta........ 12*— pol leta........licem leta ........6*— cetrt leta........550 na mesec....... 2"— na mesec......., 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vričajo. CrednUtroi Esallova ulica *L S, (v pnUicju levo), ftelsJsa št M, Ishaja vsak ltw svstar taJfesssM as4si|# tai swsjiBika> bserati veljajo: peterostopna petit vrsti za enkrat po U via^ za dvakial po 12 \in., za uikrat ali večkrat po 10 vtn. Pri »ečjih inscrdjib po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo najočnine, rdOa^nadje, inscnti Ud. to je aaministrtuvne stvari ------------- r■■■■■■■■ sttrtlka volta 19 ilmlu. ------------- Ka pismena narodla brez istodobse vposlatve ntroćninc se M ozira, Hir+sss tt ■■■!■* talsiaa št as. .Slovenski Narod* velja po poSti: sa Avstro-Ogrsko: za Nemčl)« <*k> teto.......K 25 - ćelo leto.......K «— ?etrtCleU* '.'.lili ' 650 ** Amcriko in vse druge delele: na mesec........ 2*30 ćelo leto.......K 3» — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamVi OpravnUtvo: lasltova mlica St S, (spodaj, dvorile levo), tsltlsail II Poslonec dr. Treslć-Paulč'ć o IJudlJansKl županskl »rl}l. (Govor v seji poslanike zbornice dne 16. decembra 1910.) Visoka zbornica! Mi Hrvat je iz Dalmacije in Istrije bi se nad marsi-čem pritožili v tej visoki zbornici- To smo tuđi vedno storili, pa kakor nas izkušnja uči, je bil to vedno izgubljen trud. Vlada tuđi sama skrbi, da nam za te pritožbe ne ostane nit- ea-sa fcer smo primorani v enem siimeni dnovu dokončati drugo branje začas-noga proračuna. Pustil bom torej naše pritožbe na strani in se bom pečal z eno samo stvarjo, ki zasluži splošno zanimanje; s stvarjo, ki ne zadeva samo avtonomije občine z lastnim statutom, temveč tuđi državne osnovne ziakone in poslansko iimmiteto. Dne 3. maja t. 1. je bil naš tovariš Ivan Hribar v šestič soglasno iz-voljen za ljubljanskega župana. Voli! ni akt, ki je bil predložen c. kr. de~ želni vladi kranjski v svrho izposlo-vanja najvišje sankcije, je ostal ne-resen, dokler se ni v začetku avgusta t. ] izvedelo, da izvolitcv župaua 1\% Hribarja ne bo potrjena. Due 2'2. av-giista je dobil podžupan dr. Ivan Tav-čar dekret c. kr. deželnega predsed-stva, s katerim se mu naznanja, da šeste zopetne izvolitve župana Ivana Hribarja cesar ni potrdil. Ta no vica je vzbudila v ljubljanskom prebivalstvu največje ogorčenje, iu kakpr jozabil; 4. da je slednjiČ v neki seji ob-činskega sveta prebral telegram »Zveze slovanskih časuikarjev«, v katereni se je aahajal izraz > soldateska«. Govor, ki ga je Ivan Hribar imel pri navedeni priliki in v katereni je sijujno ovrgel vse takozvane vzroke, so dobili že vsi visokočislani Mani te zbornice v spomenici izvrše val nega odbora slovenske narodno - napredne stranke in odveč bi bilo na tem mostu ga ponavljati. Vendar si ne morem kaj, da bi ne reflektiral na nekatere teh takozvanih vzrokov. Visokočislaui tovariš dr. Šu;-ter-šič je v kranjskem deželnem zboru v tej zađe vi vložil interpelacijo. Dobil je tuđi dne 5. oktobra 1910 ori deželnega predsednika barona Sehv.nrza izogibljiv odgovor, v katereni ni imel baron Sch\varz ix>gunia od Hribarja njemu v usta položene vzroke bodisi zanikiiti, ali pa i"K>dpreli jih z dejstvi. Vse, kar je mogel navesti v svojo obrani bo, je to, da ima krona pravico, izvolitev župana statutarič-nega mesta sankcijonirati, ali pa mu sankcijo odreci. To smo vedeli mi tuđi, vendar kljub temu ta odgovor nič ni, nego »sic volo, sic jubeo<'. Da je v tem slučaju bil meroda-jen stavek »stat pro ratione volun-tas«, dokazuje najbolje dejstvo, da je deželni predsednilc še pred scj), v ka-teri je bil Hribar izvoljen v sedmič za župana, izjavi 1 podžupanu , da od-dajo pri župan.ski volitvi prazne gla-sovnice, sicer bi si morali p »slexliee sami pripisati. Dne 30. avgusta je nato v resnici manjkalo na seji pet občinskih sveto- valoev — uraduikov. Nekateri so se opravieili z boleznijo, drugi z nujni-mi uradnimi potsli. Pozneje se je ugo-tovilo, da je bil nek občinski svetova-lec, ki je državni uradnik, eigar dopust še ni potekel, dj^e 30. avgusta pokličan v službo in delegiran v neki, nikakor ne nujni zadevi v Postoj-no; dalje, da je bil občinski svetnik-uradnik južne železnice telefonično pok ličan na inspektorat v Trst zaradi nekih ne uujnih inforinacij. Xa ostale tri uradiliko so njih uradui pred-»tojniki direktno priti&nili, uaj se ne udeleže seje občinskega sveta, na ta način, da so jim zagrozili v nasprot-nem slučaju s premestitvijo iz Ljubljane. Vsa ta dejstva kažejo, da je deželni predsednik kranjski, Teodor baron Si*hwarz, na čigar inicijativo so se brez dvoma izvršile oue odredbe, ravnal direktno proti določbam ^ 5, alinea a zakona z dne 26. januar ja 1907, drž. zak. list št. 18, in da je s tem zagrešil kršenje zakona. Župan Hribar je informira] brzojavno o teh dogodkih nj. eksceleneo ministrskega predsednika; a doslej se ni dobil no-• benega odgovora Iz teh vzrokov se mi zdi potrebno vložiti sledečo interpelacijo: »Poslauska zbornica izreka, da je bilo postupanje c. kr. deželnegu predsednika kranj>kega povo*lom ljubljanske županske volitve dne 30. avgusta t. 1. protizakonito in pozivlja vlado, da ukreue vse potrebno, da vladui organi ne budo veČ na tak način j>osezali v volitve.« Zdaj pa naj preidem na takozvane vzroke nepotrditve Hribarja za župana. Govori 1 bom na kratko, predstavi jajoč, da so visoko čislani go-spodje poslanci brali doposlani jim Hribarjev govor. Če zahteva go^pod kranjski deželni predsednik od ljub-ljanskega župana, naj nasproti časnikom opravlja dolžnosti državnega pravilnika, pač najbrže ne bo zahte-val nazaduje še od nas poslancev, da mu borno za to izrekli odobravanje. Kar zadene drugo točko obtožbe, da namreč župan v dnevih od 18. do 21. septembra ni svoje dolžnosti iz-pohijeval, moram pripomniti, da je Hribar s tako vnemo izpolnjeval svojo nalogo, da je v nevarnost postavil ćelo svojo dobro znano populariteto pri Ijubljanskem prebivalstvu. Tretja točka obtožbt^ je pa poseb-nega interesa. Dozdeva se mi, da go-spod deželni predsednik kranjski in ćelo njegova ekscelenca minister zu-nanjih zadev in ministrski prexist-diiik Ijubljanskemu županu najbolj to v zlo štejejo, da kot okrajni glavar iste-ga mesta ni hotel in mogel pozabiti, da je tuđi njegov za&topnik v [Milanski zbornici. To mu je očital, kakor sem omenil, deželni predsednik; kar mora pa še bolj vsakega poslanca osupniti, je, da sUl mu oba oiuenjena ministra — kakor se razvidi iz citi-ranega in nikdar dementiranega govora Hribarjevega — očitata, zaknnu z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 141, se glasi: >Člani državnega zbora se ne morejo zaradi svojega glasovanja v izvrsevanju svojega pokliča nikdar, zaradi izjav pa, katere store v tem pokliču, le pred to zbornico, v katero spadnjo, na odgovor pokli-cati.« Gospodje ministri si torej aro-girajo absolutno moč in vse pravice, ki jih ima le - ta visoka zbornica. In jaz menim, da bom tolmačil mnenje ćele poslanske zbornice, če najodloč-nejše zoper to protestiram. Cetrte točke te obtožhe mi ni treba izpodbijati. Prav gotovo je nepotrebno. Omenjeni ekscelenee so pa še ne-kaj očitali poslancu Hribarju, kar čitamo prav pogostoma tuđi v nem-Ških časopisih. Očita se mu namreč, da se je udeleževal neoslavističuih kongresov. Ta očitek zadene tuđi mene in marsikatere druge člane te visoke zbornice. Govoriti moram torej tuđi pro donio mea. Nemški listi označujejo nas kon-gresiste kot navadne veleizdajalce. Mi smo na to že navajeni in mi že ve- uio, kako sšc naročajo dokumenti, da se fabricirajo veleizdajalci. Ne nio-reoi pa razuineti, zakaj bi mi bili ve-leizdajalci, mi, ki snio na vseh neosla-vističnih kongresih naglasali, da ne za>sledujenio nikakih pnjlitičnih snio-trov ali kvečjemu, da delamo le za prijateljsko sporazum ljenja Avstrije s slovauskiini držav;ini in se zbira-mo le v posp>eševaiij<* kulturnega na-predka slovanskih na rodo vt ne da pri tem gojili niti najmaujšo i>kri(*o ^o-vrastva zoi^er katerikoli drugi na-rcxl. Teui manj mi j** pa razumljivo, če se spominjani, da Rusija ni nikdar niti drobtine zemlje Avstriji odtrga-la, da je Rusija Avstrijo resila fran-coske invazije, da smo Hrvati in Srbi s pomočjo Rusije naši dinastiji nazaj osvojili ćelo Ogrsko, med tem ko je Pruhija ravno tej dinastiji iztrgala nemško cesarsko krono in eno najlep-ših provinc. Totla dovolj o tem. Naj se o nas misli, kakor se hoče; nam zadošea., da je naša vest čista i u mirna. Kar zadeva poslanca Hribarja bom Še sleđeče omenil: Ko je bil pc svoji prvi izvolitvi za župana >-pomla-di 1896. sprejet na dvoru v Budinipe šti v avdijenci, mu je rekel cesar do-besedno: »Veseli me, da ste bili ravne vi izvoljeni. O vaši delavnosti iii eueržiji sein slišal mnogo hvale ir vas srnatraui za pravega moža, da po-vzdigne Ljubljano iz razvalin. \*slevDa bi le gor ne poskusil priti,« je rekla Cena in se prestrašila zelo pri tej misli. »Ne bo si upal,« je odvrnila učiteljeva, glas se ji je še vedno trese! in Ceni se je zdelo, da sama ne verjame, da bi ee ne upal. A čudno, — nikakega glasu ni bilo več od zunaj. Sedeli sta dolgo, uro, dve in se več in sta posluša li s strahom in se zganili, če je udarila kaplja moeneje o-b okno. Ničesar ni bilo; naposled sta legli skupaj na Co-nino posteljo in deli otroka na sredo. Cena je zaspala pozno v jutro. Ko se je Cena zbudila, je učiteljeva ravno vstajala; videti je bilo, da pazi na vso moč, da ne vzbiuli so-sede. Cena je gledala izza polzaprtih trepalnic na njeno počet je, čutila se je trudno, bolelo jo je po \^sem te lesu in rada bi se s> odpočila. Zaspala je zopet, ko je odšla učiteljeva z otro- kom in ko se je zbudila drugič in je pogledala proti oknu, sr ji je zdelo, da sije zunaj solnee. To jo je razveselilo, a ko je vstala in stopila k oknu, je videla, da ne sije nič več solnee. Ni bilo jasno; me^leni, bledi oblaki so se pomikali jx)časi čez nebo, kakor da plava široka umazano - siva reka enakoinemo in tiho, le sem-intja je posijalo za minuto solnee skozi modro špranjo in lazlilo bledo-rumeno luč čez pokrajino. Cena se je opravila in šla dol k učiteljevim, kjer je imela hrano. Začudila se je zelo, ko je zagledala učitelja v kuhinji. Scdel je sam pri mi-zi, topo, brezbrižno strmel skozi okno, samo v očeh, čisto zadaj, v globini se je zdelo Ceni, da se giblje nekaj mrač-ne^a, pretečega. Ves njegov obraz je bil čisto navaden, mogoče nekoliko premračen, a v očeh je bilo nekaj tu-joga, temnega; zdelo se ji je, da živi tam v očeh nepoznano življenje, ki je kakor zaprta, uklenjena sila in preti... Če se vzbudi to življenje, če se osvobodi ta sila!... Ceni je več-krat prišla ta misel, kadar ga je gledala, in prestrašila se ga je, a danes ni občutila strahu, samo razumela je nenadoma, da se ne razume z ženo, in da je streljal nanjo. Odgovoril je na kratko na pozdrav, kakor navodno in strmel dalje skozi okno. Tuđi žena je bila v kuhinji; tako mirno in molče, kakor druge dni, je hodila po kuhinji, dela- Ia in prinesla Ceni kavo, kakor da bi se ne zgodilo nič posebne-ga prejšnji večer. In nikakega sledu ni bilo na njenem obrazu o prestanem strahu, iste trde, umerjeno - resne, »koro brezizrazne poteze so bile na njem, topa vdauost in mrtva resignacija. Postalo ji je tesno pri njih, tako tesno, kakor v njeni sobi v nočoh brez spanja. Odhitela je brž ven, v svojo sobo; tam je slonela pri oknu in gledala na mokro jesensko pokrajino in na oblake, ki so pluli enako-inerno nad polji. Mislila je zopet na prejšnji večer in se čudila, da se učiteljeva nič ne boji. Ko je minila tista huda ura,se ji že zdi, da ni nevarnosti nikjer in nikdar več, zdaj bo spet mirno in mehanično gospodinjila, kuhala in delala, in kadar priđe zopet tak večer, bo pač isto ... In tako vedno, do konca . .. Na vaši je zazvonilo k maši. Vstala je in odšla; na čolskem pragu je stal učitelj in gledal proti vaši, zdaj je bil njegrov obraz skoro ve-sel, tuđi oči nišo bile tako temne. Po-gledal ji je na klobuk, nato v obraz in se je nasmehnil nalahko. »Ne smete nositi lakih rdecih trakov na klobuku. Od tukaj, od Sve-tega Antona je osem ur do železnice, ampak Ijndje vendar že poznajo to barvo. Ko sva midva prišla sem, takrat pred devetimi leti, je ona pelja-la včasih otroka v voaičku po oeati. Pa Test«, kaj so dejali Ijndje t Ta uči- telj je antikristovske sorte, le po-glejte, rdeče trakove ima na vozič-ku.« Zasmejal se je na gla^. »No, zdaj so že pozabili, tuđi tišti otrok jo že umri —« Uniolknil je nenadoma, Cena je odšla naprej in pusto ji je bilo vedno bolj. Cesta je bila vsa mokra in blatna in luže so stale na široko. In blato in umazana voda, bledi brezbarvni oblaki in mrtvi jesenski dan — vse je bilo tako brezupno, brez smisla ... Pot se je nagnila navzdol; od sole do vaši je bilo pet minut, za solo je So stalo nekaj hiš, rastresenih po po-ložni rebri. Dalje ob cesti, višje v hri-bu je bila še ena vas, in ob straneh še veČ manjših; iz vseh teh so prihajali otroei v solo. okrog sto v \-saki razred. 0 idejali filantropov! — Šla je počasi, somintja jo je preli itela gruda kmetov, ki so sli k ma-ši. Nenadoma je začula za seboj utru-jeno sopihanje, osrla se je; visoka, suha kroetica v veliki, pisani ruti je na vso moc itela za njo. »2e doma som vas iskala. Povo-dati sem vam mislila, da vam ni prav nič tr^ba zapirati naSe«ra fanta. Je asadosti, da morm tako toliko časa pre-sedeti sa prazen nič notri; če g* ta čas ne morete ničesar nančiti, pa pustite. Se posebej g* pa ne boste dria-li notH, j« rečem, da ft ne boste,« »6e posnam tm ae, mati!« Kmetica se je spačila. »Kaj bi me ne poznala! Pa jt tuđi vseeno; otrok naj priđe o pra veni času domov, drugr.če ga še notri ne boni več pustila. Pa če pridejc žandarji in birici, otroka ne pu^thr zapirati.« Zadaj >e je zasmejal nekdo. »Brnica že spet rahta. Salameni ima ta jezik__« »Kaj pa tebe moj ;ezik briga! L<* plfj-------« Kmetica je godrnjala na vso jez<: in odhitela naprej. Kmet je priše] vštric, pogleda 1 jo je očetovsko usini ljeno in je dejal z glasom, ki je bila v njem naivna prostodušnost in dobrota. »Saj ni tako hudo, le naj nikat no mislijo. Ta baba klepeta in dela zgago zmironi, pred ma^o, po maši, in ve« tedon. Kar nic naj se- no bri-gajo zanjo; zato so pa tukaj, da jih malo bolj hiulo vzamejo, paglavco. 2 lerjo se pa nie ne opravi, jaz vera to.« Ceno je postalo sram; tako majh-no brei moči so jo eutila in vsi ti hri-bovci da ji lahko ukazu.iejo in \"«oni mora biti poslušna. Kmet je fcel da-Ijo; hiteU je toliko, da je bila vedne v enaki raxdalji za njim. Bala se je, da bi jo došel še kdo in bi jo ouner jal sredi ljudi, pred ćelo vasjo. (Kmm srlteđa^e.) rtaširjem rsgnladja m«ta. Navito© vsemn temu pa njegove šesto izvolit-ve nišo predloiili cesarju v potrdi* tev. Iz vseh teh vrrokov priporočani visoki zbornici sledečo resolueijo: »Poslanska zbornica smatra po-etopanje vlade v vprašanju Ijubljan-skega župana za kršitev obfcinske av-tonouiije in pozivlje vlado, naj pove vzroke, ki so bili merodajni, da je predlagala, naj se šest i č izvoljenega rapana Ivana Hribarja no potrdi.<; Dl Kovfli in novomeiko okrožoo soditte. (Iz pravni«kili krogov.^ Opetovano se je pisala o veliki iurivici, ki se je prizadejala dr.Kavči-ču, ni se pa nataneno pojasnilo, za-kaj jv Elsnerje-vo imenovanje 7.a dr. Kavčiča tako kruta žalitev. Kdor ho-c-e to žalitev do dua spoznati, razumo-ti in vsaj deloma občutiti mora vede-ti, kako je dr. Kavčič živel, kaj jo sto-Til in kaj jo žrtvoval svoji službi. Dr. Kavčič je žrtvoval življenje svojemu pokliču. Kar pra ]>oziuim: torej že v Lgitblj&ni, in kolikor sein zastopal v Novem mestu, vedno som pa videl iti v nrad točno ali pa prezgodaj, če je imel dosti dela. Vprašal som nekecra uradnika, če je vedno tako točen. Bekli *o nri, da se nikdar ni zamudil minute nradnih nr, tuđi zdaj, ko je bil predsednik. Pa tuđi iz u rada je šel vedno točno domov. Ce si $ra videl izstopiti iz sodnegra poslopja, si lahko prisegel, da je ura ravno pol nio ali pa šest oziroma da ni manje nepo toliko. Rekli >o mi, da ni znmudil, od-kai je bil predsednik. ne enega av-sknltantskega kurza. Na minuto tov-no je prišel li kurzu, razlagal. pripo-minjal iu ]x>nm$ral ter odše-1, ko so odšli po končani uri vsi. Dr. Kavčič je žrtvoval vsako zabavo svojemu pokliču. Ker pri zme-tsanih današnjih odnosujih ni ne eno nevtralne družbe, ne enegra nevtral-nega zabavišča i 11 ker je stal na strojem stališču, dii mora biti sodnik nad stran ka ni i ne le v uradu, nego tuđi zunaj u rada, kar ie gotovo pre-■tirano, 11 i prišel nikdar na nobenn ■prireditev in na nol>ono zabavo, niti k orkestralnim koncertom ne. Edina !>ot mu je bila kavama, kjer je sedel no kosilu sam ali im v družbi dvorne-#a svetnika Gerdešiea in čita! časopise. Tako visoko je držal prapor svojega nadstrankarstva. Tišti, ki g:a nišo poznali v dno blage duše, so mu to ■— rekel bi — separatist i čno težnjo •za zlo vzeli in jo napačno tohnaeili. Ih*. Kavčič je sel v objektivnosti in nadstrankarstvu tako daleč, da ni »el nikdar k volitvam. Le letos se je moral vdati volilni di>lžnosti, pa je od-dal prazno grlasovnifo, samo da bi se mu ne moglo očitati, da je 7, eno od obeb strank, tedaj ne nad straukami. Tako sem vsaj izvedel, ko sem prišel po volitvah v Novo mesto. Iz tega se vidi, da je živel dr. Kavčie le toliko, kolikor je rabil življenje za u radovanje. Odrekel se je veselicam, zaba-vam, neprisiljenemu družu-bnenm oivljenju, splok življenju, kakršno bi moralo biti in vse to na 1ju1k> uradu, državi, ki pa vsegra tega ni vpošteva-la in mo-ža v zahvalo kruto žalila. Motijo se, ki bi mislili, da boli dr. Kavčiča žaljcno samoljubje, neizpol-njena častihlepnast ali kaj |>odobne-gu. Boli gu le zavest, da ^e je motil v po-štenosti iu ide jalnom naziranju aopogrodnika — države. Imeti mora •zavest — dru grace biti ne more — in potrebo, da vzklikne: ^vitam perdi-ot»eben vzrok, ki ga honi označil koneeni te-#a spisa, pri vseli drug-ih pa jo vzrok to, da se novoaneško i^išče omalova-'/uje^ajenovomesko sodišč^ past ore k justične uprave memla zato, ker je vseskozi slovensko. Toda ixmdarjati moram, da ^em se vedno vesolil, kadar sem šel zastopat v Novo mesto. Osobito eivilne razi»rave so bile uži-tek. Kratke, jedrnate in popolue in ravno lake so bile in .so se sodbe. Nikoli se v Ljubljani ni tako lepo razpravljalo, o Orađen pa sploh ne Kovorim, kor je skoraj vstf polovi-čarsko in kuže.io sodt>e nini.^okmt površno ]M>znuiije. aktov, da eelo neznanje zakona. Ni mani pa pri tem v inifilih zadnje kazenske obra\-nave proti Tržačanom, marveč govorim hplošno. Graš>kiJi sodb ovrže najvi^ji sodu i dvor prav mnogo. Dobro bi bilo, da bi prinašal ^Pravnik« stroge kritike tak ih ponesrečenih sodb gra-3kih prospodov, ki misli jo, da so zato učeni, ker so v Gradcu. Da je novo-Tneško sodisče re« paiitorek justični "upravi, kaže dejstvo, da je med 11 fcom-eptnirui u radni ki, ne vračunSi avskultantov, le ode>n nads\*etnik in fifs ta le trtularni. V Ljubnem pri^e-ta na 12 sodnikov (v širftem smislu) 2 nadsvetnika in en podpredsednik, — v Celju na 17 sodnikcv 5 nadsvet-nikov — v Ljubljani na 26 sodnikov 0 oadBvetnikov iu en dvonii sretnik itd. Take so torej razmere, krivična razniere, ki ne npoitevajo maslufr ili lastnoAti imlnžbemeev, marvee ^ledaje le na politiko, ki zasuinjuje naše sod-nike. Kako ae bo upal — reeimo — npreti kakim ev. krivičnim »ahte-vam nemftkeflra Volksrata ali dr. £gerja, kdor ima zavest, da oo pa spravili na stolec ravno ti faktorji? V interesu neodvisne jratice je, da nihče ne vplivaj na imenovanja, ki naj jih narekuje 1c strofa objektivnost in sposobnost. Ce bi se pri nas vedno ravnalo po tem principu, bi mi danes ne bili primorani konstatovati žalostno in za justično upravo ne ravno častno še manje pa korist no de/jstvo: dr. Kavčiea, poosebljeno pravičnost je vrgla politika ii ju-stiee. __________ Učlteljstuu no {tolersfiesn. V. »Učiteljsko gospodarsko iu krt^ditno zadrug-o v Celju, reg. zadr. z om. zav.« preosnovani ^Socijalni odsek Zvezi» slovenskih štajerskih učiteljev in imitoljicc je razposlal »Narocilni in plačilni list«, katerega se je učiteljstvo s pridnostjo posluže-valo že dve leti, vsemu učiteljntvu na Slov. Štajerskom in ^ieer m vsa-ko solo skupaj. Ako bi ga pa kdo vendar ne bil dobil, naj s«» taki>j oglasi z ilopisnieo [khI naslovom »Učiteljsku zadruga« — Grize pri Celju. Ravno tako se naj blagovolijo oglasiti tuđi tišti izvenštajerski tovarili, ki se liočejo zoi>et poslužiti skupuega uarivčovauja časopisov. Pri tem o požar jamo, da smo v »Narovil-ueui listu« med drugim označili tuđi lh»ta »Narodni Dnevnik« in »Slove-n-ski Narod«, jutranjo izdajo, ki pa z novim letom ne bodeta vee izhaja-la. »Narodni Dnevnik« se združi s »SI. Narotlom« (večerna izdaja) z avto-uoni-nim oddelkom in uredništvom. ^Slovenski Narod« pa bo stal za nas vseeno, kakor je označena cena v uaročilium listu, večer na izdaja. Na to se naj v naročiluem listu ozira. Kdor hi gra že bil odposlal in naro\-il ■^Dnevnik«, oz. jutranjo izdajo »isiuv. Naroda«, dobi nov naročilni li=,t v izpoinjevanje. Prosimo, ilu se naro-čilui list takoj odpoišljo ua uas jutranjo izdajo uaseira lista so nam zaplenili zaradi skromne noti-ce o sotlnem postopanju proti pilar-skemu pomočniku Francu Brdovni-ku, ki je tožen zaradi klica »Živela »Srbija«. Prišli so list kont'iscirat tako pozno, da že ni bilo niko^rar več v tiskami, ko je bil list žv ves tiskan in otldan ua pošto ter pripravljen, da g^a razna šale i zjutraj raznesejo po Ljubljani. Vsled teera ni bilo njojroče napraviti drujcre. izdajr. -— »Slovanska Enota« (»b&toji inenda samo še na papir ju. kajti v ravnokar minolem zasedanju po-slanske zbf/rnice ^ploh ni dala nobe-n«'-pru znaka, da se živi. Znajio je, da so Čeh i zahtevali temeljito rvnr#a-niz;iir*ijo »Slovan>ke Kn ote«, a «n» te ni prišlo. Na dan, ko je v proni''-iin-skeui odsek u bilo glasovanje o proračunskom provizoriju, ^> imeli &e dr. Fiedler. dr. Ploj in dr. Šust*-ršič liosvetovanje o reorganizaciji »Slov. Eunte-', a od tedaj ni <» njt*j ničesar več slikati. Jutros] ovan i se izg-ovar-jajo na Čehe. da ti zadrzujejo reor-ft"aniz«eijo, Ćobi fce iz^rovarjajo na Jugroslovane. Oči vidno je, da je med (Vhi in med Jugoslovani v držav-neia zboru nastalo nesoglasje, vsled katerega je. prav lahko moprore, da bo »Slov. Enota« zaspala, če se že formalno ne razbije. -1- Združen je »Nar. Dnevnika« s »Slov. Narodom« je naše nasprotni-ke, klerikalce kakor Nemce prav ue-prijetno presenetilo, ker so tako eni kakor drugi spoznali, da je žanje to veliko neugodnejše. Ne čudimo se nič, da skuša jo dela ti težavc in bodo storili kar bo mogoče, da preprečijo nam 011 tega združen ja, a kaj bolj šega bi si bili že lahko izmislili, kakor to čenčanje o bankerotu »Narodne stranke na Stajerskem«. Kdor stvar trezno presocli, mora priznati, da je z^lruženje »Nar. Dnevnika« s »Slov. Narodom« za narodno in napredno stvar le jako koristno. S tem, da se ustanovi pri »Slov. Narodu« poseben oddelek za Štajersko in da bo imel »Slov. Narod« lastno redakcijo v Celju, bo zagotovljeuo, da bo »Slov. Narod« popoluoma nadomestoval »Nar. Dnevnik«. Razloček pa bo ta, da «e bo »Slov. Narod« svobodnejše gibal, kakor se je vslod celjskih razmer mogel »Nar. Dnevnik«. Tega so se Neinei hudo ustrašili in ravno tftfko klerikulci. Vsled udruženja obeh listo v bo na Kranjskeni iu Priinor-hkfm nastalo večje zanimanje za štajerske stvari, na Stajerskeni - pa večje zanimanje in bolj&e pozoanje kranj*kih in primorskih zadiev, kar bo slovenski stvari in Sata sknpnosti le u« korist, klerikaleem in N«me«m pa na &kodo.. Je. Od razlftnih strani dobivamo pisma, ki kaiejo, kako neugodno je vse inteligentne kroge na Sloven-skem pr—iuetUo naaaanilo, da pre-neba » novim letom jatranja ii^aja našega lista. Naj nam dotični dopisnik i ne samerijo, da njihovih izvs^ janj ne priobčimo, a na »tvari se ne da nič več izpreraeaiti, kajti jatra-uja rzđaja velja ogromno mnogo. Samo telegrami \ eljijo okroglo 1000 K na meaee, elektrike se po rabi za okroglo 1000 K, kje je ne vse drugo delo, kje poštnina itd. List bi moral imeti 7000 narodnikov, da bi bil mo-gel pokriti vaaj efektivne stroške. Ker jih ni imel, smo ga ustavili. Pri nas občinstvo pac Še ne zna eeniti kulturne in praktične vrednosti veli-kega modernega dnevnika. Na tem je umrla ju t ran ja izdaja našega lista. Bfl'J^to med Slovenci prvi po-skus ust variti dvakrat na dan i ah a ja-joČ du^vuik in najbrže tuđi zadnji. + Klerikalni in obrtne nadalje-valne sole. Kakor znano, je de&elni zbor krmijbki v svoji t»eji dne 1. t'e-bruarja t. 1. storil sledečo sklejie: 1. Deželnemu odboru se naroea, itaj iz-posluje pri M>Ukih odborlb obrtnih nadaljevalnih sol in pri šuUki oblasti, da se uvede pouk v veronauku v vseh, torej tuđi v zadnjih oddelkih teh šol. 2. i>eželnemu i»dboru »s«* iiaro ča, da i»ospe-8iije ustanovitev obrtnih nadaljevalnih sol in v zvezi s šolski-mi odbori in dezelno vlado i>Obkrbi, da se dosedanje obrtne nadaljevalne sole [»ovsod iz}x>polnijo na strokovni podlagi. ti. Deželnemu zjo, da bode vajen-eem in učiteljem omogočeuo zadostiti kršćanski dolžno^ti. -— Ta sklep je deželni odbor intimiral odborom obrtnih nadaljevalnih šol s prirw>m-nj«.), da bo v bco-re samo tištim obrtnim uadaljeval-nini šolam, ki se bodo ozirale v uč-nem načitu na navedene sklepo de-želnega zbora. Ti sklepi dežolnepra zbora pač najlepše dokazuje jo, koliko je klerikaleem leieče na razvoju obrtni li nadaljevalnih šol v korist obrtnoga stauu. V prvi vrsti jim gre za verouk. To pa zopet ne, da bi se učen-ei priličili krščanskenm nauku, marveč samo zategadel, da morejo razni kaplani politično vplivati na obrtne vajenee i 11 jih vzjrojiti za svoje organizacije. Nnmeu je prozoren. Pouk v verouku na obrtnih nadaljevalnih šo-lah je toliko pt>treben, ko ]>eto kolo pri vozu. Ueni čas na teh šol ah je tako omejen, da ne zadošča niti za res-nično potrebne strokovne predmete. O avstrijski šolski oblasti se najbrže ne more trditi, da je napredna in vendar ta oblast še mislila ni na vpelja-vo verouka, ko je ustanavljala pravilnik za obrtne nadaljevalne sole. V vladneiu statutu se namreč glasi: Obrtue nadaljevalne sole edini namen je, dati vajencem in pomožnini delav-cein obrtneg"» stanu teoretično iu po možnosti tuđi praktično izobrazbo v obitnoumetnih, tehničnih ln trgov-skih ]>redmetih, ki jim pri izvrševa-njti njihovoga pokliča koristi jo in po morejo k povzdigi njihove prido-l>itne zmožnosti. () kakem krščan-skem nauku ni torej niti govora. In kako tuđi! Verouk bi se moral i>ouče-vati (dino na škodo drugim strokov-nim predmetom. To pa bi bilo gotovo v največjo škodo obrtnemu stanu, ki bije danes težak boj za svojo eksisten-eo. NaravnoRt nezaslišano pa je, da stavlja deželni odbor poučavanje ve-rouka kot predpogoj izplačilu dežel-ne pod]X>re. Tn podpora je pač malen-kostna in bi krila komaj remunera-cijo za vermičitelja. Obrtne uadalje-valne sole torej pravzaprav nišo nič oškodovane, če ne dobijo pod takimi pogoji izplačane deželne podpore. Odbori obrtnih nadaljevalnih šol, ki so večinoma v naprednih rokah, naj bi povedali klerikalnemu deželnemu odboru odkrito, da so obrtne nadaljevalne sole za strokovno izobrazbo obrtnega stanu, ne pa za klerikalna stremljenja. Ce torej dežela ne izpla-ea podpore, tuđi nima pravice do imenovanja svojega zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne Sole, ki je današnjim razraeram primemo vedno najzagrizenejši klerikalec v dotič-nem okraju. Obrtniki pa bodo po tera novem in značilnera slučaju zopet lahko spoznali, kaki prijatelji ao jim klerikalei. + Iz ftanitetue službe. Višji oki. zdravnik dr. Friderik Seemann je imenovan za deželnega sanitetnega inspektor ja za Kranjsko, visji okr. zdravnik dr. Ivan Vavpotič je bil pomaknjen v sedmi činovni razred, okrajna zdravntka dr. Julijan Kotz-muth in dr. Bdvard Savnik sta imenovana za višja okrajna zdravnika. + li daveae službe. Davčni praktikant Karei Golia je imenovan za provizoričuega davčnega asistenta. + Promoeija. Bane« je bil nm dunajftkem vvenSiliMu promcnrirafi doktorjem prava g. 3mip Huoađ, konc«ptni praktikant deželne vlade v LJnbljant C^trUmo! — Speimik Ivmii Adamiću in R«Mf« L«Mlm iigotovljen. Spomenik mučenikoma Ivanu Ada-miftn i u Rodolfu Lundru je po-polnoma dogotovljen ter se nsbaja ie tu x Ljubljani. Razume se amo ob sebi, da je ie tuđi plačan. Lthko bi ga torej postavili vsak trenotek na pokopalićču, ako bi to dovolila s ško-foro v sporazumu stojeća državna obltft. »Združeni narodni odbor« je irael snoči ^ejo ter sklenil, da vloii proti prepovedi, da bi se spomenik postavil na pokopališču, pritoibo na ministrstvo notranjih del. Obenem se napro«ita ol>a jugoslovaruska kluba v parlamentu, da posmlujeta pri centralni vladi, da razveljavi brezmi-selno pretM>ve4 pod neodoljivim vpii-vom svojega polieijskega kaiH-elinla stoječega barona Sehwarza. — P)e*karski in slikarski moj-stri l>odo prihodnje leto, kakor se nam poroča, zaradi draginje pri teli stro-kah rabljenega blaga, ki se je dosedaj v cenah podražilo za 50 do lOO'/I-, svoje eene za v to stroko spadajoea dela povisali. — f Umrla j^ včeraj v Ljubljani pose^tnica ga. Marija K u u č i č. N. v ni. p.! tiskar ušel iz napora. Z Dunaja poroeajo: li'JU'tni ntizarski jKimočnik Sran<- JumU Jauk o \r, Šiške je i'^'l iz /a|K>ra v Peldkm-hnu. lAivnki tatovi ntt delu. Pred kratkim je na^'l lo\>ki paznik Janez Hribur iz SoU^ko v gozflu pri PckI-borštu, v revirju racunske^a svetnika Ivana Kovača iz Ljubljane, okoli 50 zanjk, ki >u bile nastavljano srnam iu zaj^-em. NaŠtl je tuđi uj**t<>, ze mrtvo srno. Nadalje so našli v črnu-ški meji, v revirju barona Lieehteu-lH?rga 11. t. 111. mrtvo bino, ki se je tuđi u jela v nastavljeno zanjko. Tato vom no na sledu. Zasot. 14. t. 111. je šel Teletu i Anton Stunonik iz Podobenega v škofjeloškcm okraju delat v jamo. kjer se koplje >krilj ii> ki se na ha ja v Veli-kem Griču pri Gaber^ki CSori. Kamenje se je podrlo na njega ter ga ubilo. Tatinska baranUvka z jajei. 14. t. ni. je prišla k Ne-ii Ttt ^iovi v Do-lenjeui Logateu neka ženska, preno-čila pri njej ter rekla, da je barantav-kn l jajci iz Idrije. Na*!ednjega dne ie jK*slala Trevnovko po igranje. Meti t4>m časom je u kradi a iz neke škrinje ()K K, na kar se je od Trevnovke \h>-slovila. Tatit-a je *tara okoli 40 ]< srednje velikosti, suha. ima rdtrč ol»raz in preo ej velik, spi čast nos. OUlečeua je bila v preeej ^la-bo. crno obleko. Imenovala se je Katra. Koparski napad. Delavea Jurja Hudeja jo 15. t. ni. v I'amečih pri Slov. Gradcu napabegni!. Nov brzojavni urad v Ivanj-koveih. V Ivanjkoveih pri Ormožu so včeraj otvorili nov brzojavni urad ter gra izročiii prometu. Mazač. Konjederee Mart. Wink-ler v Budini pri Ptuju se je bavil 2 mazastvom. Kmetom i*» prodajal Zii olx)lelo živino neko domače zdravilo in je zahtevnl za majhno |K>reijo 4 krone. Xek kmet j<> dal to zdravilo preiskati. Zdrnvilo je obstojalo iz pepelu in peakn. Konjrdonv je pa zdravil tuđi ljudi. Kekeniu kmetoval-eu, ki je imel revmatizenu je dal zdrn-vilo za osom kron, ki gra je proj^nji dan kupil v lekarni za ono krouo. Ljubavna žaloi^ra. V Bruku ob Muri se je v nedeljo poix>ldne odigrala krvava žaloigra. V neki go-stilni se je pred kakimi štirimi dnevi uaselii mlad ]>ar, ki sta se javila kot Herman Ru«bac*her s soprojro iz Dn-najskega Novela mesta. Par je delal izlete v okolk'o in je živel zc^Io veselo. Ker je pa hotelski dolg: narastel na osenuleset kron, je hotelir predlo-žil ra<'un. On se je opravieil, da zdaj nima toliko denarja pri sebi, priča-kuje pa vsak dan denar od svojega očeta, ki je v Mauerju pri Dunaju tovarnar. Na to je plačni 22 krem na račun. V nedeljo sta ob navadni uri vstala, toda iz hotela ništa šla. Ko je ob pol dveh popoldne šla hotel i r-jeva hei v prvo nadstropje hotela, je si i sala strei. Takoj se ji je zdelo, da se je morala zgpoditi nesreča, in je alarmirala personal. Od pri i so vrata. Našli so damo, napol oblei^no, v glavo ustreljeno ležati na tle-h. V rokah je držala revolver. On je ležal tuđi napol ofrilečen v postelji, pokrit, z rano na dosni strani glave. Prepe-Ijali so ju v bohneo, kjer sta kmalu na to umrla, ne da bi se zavedla. Sa-momorilka se piše Emilija GostiSii in je baje doma iz Trsta. Rusbneher je bil kontorist iu je star kakih 26 let, Emilija Gontisa pa 20 let. Nesretna ljubezen je ti ral a oba v smrt. Zdrav-niki so izjavili, da je dekle najprvo ustrelik) ljubimca, nato pa sebe. Zapet čakoTski n«|»ad na Sokole. Pred kratkim šino poročali o eu kovskem napadu na Sokole v Obeku na GoriAkeni, danes nam je poročati sopet o napadu »6ukov« na Sokole, in «i©er v nedeljo 18. t m. ▼ Kocani T gottailh Ifrđiti. Ta nm eo ustanovili tam Sokola. Vhi fantje, Jti kaj veljajo, bo pretopili k Sol^<4u. »Ču-kov« je tani le malo. rstanovil je pred eaMom čukov»ko drudtvo Umu nunc Blaško. Prinli so bili ta dan v Koiađo tudi nekateri i/ Birjan« iu ViAnjevika. K<> so se z-ve6er vračali, ho jih napatili čuki« s kamenjem in rakljami. NaMal je pretcp in v tem pretepu je Hi 1 ranjen naprednjak Henrik Debenjak 7 nožem v trebuli. Rana je nevarna. 6e |x>ntM*i je prišel zdravnik iz Gorite, d« mu je dal potrebno poinoč. Tiiki so sadovi hnjakanja iz »loven«ke »kr^ftin^ie^ soei-jalne zveze! Zdravstveno stanje. Od 4. do 10. t. m. je bilo v Ljubljani 17 novoro-jenoev, umrlo je pa tuđi 17 oseb, n**I njimi 9 domačinov in fc tuj**ev (v bolnUnkiK Cisjava je ura? Pred kratkim je prin**s**l k ntarinariei nek po imenu neznan lKTač srebrno ž^puo uro. Ker se je to stafiuarici zdelo Rumljiv°i ie "ro pridrzalu ter bla pc» fttražnika. Med tem čax»m pa je tuđi ueznanoc, izpinil. l^astnik naj se zgla-fei za uro čimpreje pri |K>licijskfin oddelku, sob?* *t. 5, I. nadstropj**. Se jima j<> u^tretrlo. Uanes okoli polnoei sta s<* zaledrijič skočila v la se. Pri tem pa sta oba na ve> gU*^ začela klicati stražnika in ffa faktično tuđi priklirala. Varnc»stni *»rgan j»* oha petelina stavilvsvrho h.•pritimnvi*-nja k policijskeum u radu. Nrpo^ten hlapet*. l>ne 14. t. m. je UM»*tui hla]>e4- Ivan iJre^rl \z Bukov ja za bvoje^a $c°**P°darja, nekeflra fH*kov^ke^a uioj>tra, i n ka-oval H5 K 08 v in si za to nakupi! lepo ohleko gospodarjn l"w« rekel, da ye denur i/-IpuVii). (ire^rl je ludi pri inafri?ttratif nuznauil i^nlio. Sedaj ]>a je zađeva prišla na ja^uo vnled č<*har je bif Grr^l aretovan in >odisču izrixxn. Trmo^lave«. Ko je včeraj poli-i-ijski stražuik na Karlov&ki caeii opozoril dva okoliš ka hlape a. da na i IKH-asi vozita, sta s#> mu zaiVla nu g\a*> rogati in stu kouja se bolj po-giiala. Konja sta dirjala, da je bil<* zelo uevaruo za pasanU* in bi bila kmiilu zadela z a ozoni ^ neko hišo. Ko ju je si radnik nazaj grede ustr-vil, mu niMa preje hotela povedatt inien, da. jima je napetve-dal aretAci-jo. Za svojo truKjjrlavuM Uovor prestrežčt*kova žena Katarina Jontesova deuarnieo z 9 K d«•-uarja. Manjša \sota deuarju m* je nn-šla. Dobi m* pri £o*pej Mariji Spa-n, Sv. Petra nasip m. ć»9. Koncert »Slov. Filharmonije ■< bo v sreilo ob 0. uri zvečer v kavana ^Evropa«. To ho prvič, du Ui koncert v t*\j kavarni, c»dkar je bila renovirana in modemiziran.'i. Narodno otrambo. Družba sv. 1 irila in Met*»da m<- stopi v nekoliko dneh novo društveno leto. Mnogo slovenskih src se ji j" odprlo v tej dobi; prinasali so ji svoje darove mladi in stari, veljaki iu prostak i. Slovenci in Slovenke! Na tisoče slovenske mladine se potujc.ii-je po obrnejnih pt^krajiuah. Zato uaj uobeu nuloljubni Slovtne^* iu rodoljubna Slovenka tuđi nadalje u«k žabi nakloniti družbi da rov o raznih pri lika h 11. pr. o božicu, novem letu itd. Nekoliko več požrtvuvaluosti! Družba sv. Ciriia iu Metoda je izdala svoj bogati koledar, ki nam daj«> jasim sliko o našem obrarubnern delu. Dasi se je po^lal le priznanim rodoljubom, viudar ga mnogi vračajo. Moninio pa, da 1 K 30 v pač zmore vsak rodoljub, ako pa koledarja tu1 rubi, nuj j?a daruje kake mu brahit -mu društvu. Torej nekoliko več po-/rtvovaliKVti. Družbi sv. Ciriia in Metoda so darovali truovtiki Mohorjnni po župniku Iv. Vrhovniku 4 K 56 v. Hvala! Društvena naznonlla. Oetrti pitani i« zabavni večer »Narodne Citalnii*e« se vrsi 20. t. iu. zveče, r v ^Narotlnem domu«, na kar še enkrat opozarjaino. Predsedsivo akad. fer. društva »S«va« v Ljubljani nazuanja: Jutri, v 8redo 21. t. m. ^e vrši ob 5. popoldne v **>bi »Političnega in izobražo-valnega društva za Dvorski okraju (Prt>d itrri^čeui^ seja iKlseka za iz-preuu'uibo drušiventfra kroja. V sre-do, 2H. i. nu ob 9. zvečer se vr£i v re stavraciji »Narodnejra doma« dru-&tven se«tanek združen s »tarejšlu skim večerom. Polegr tekočih zadev 1k na razgovoru važno organizacijska vprašanjo naied-pis poslanci, 22. t. m. se vroei pred-sedniku zbornice, 24. pa se prične o ujej debata v narodnem sobranju. Pa slovonsi«em sveru — Češki vsesokolski zlet bo leta 1912.; tega lota bo tuđi i>etdesetlet-nica ustanovitve prvega českejjra so-ivolskega društva. Ta zlet bo obeuem tuđi I. vseslovanski M?koU4ki kon-gTes. Na v^eisokolski zlet, ki ho po bugatosti programa, po številu uS»»kola« mlvra-č*a, naj jrudamo statistiko za 1. 1009 ^ Češka obec sokolska^' je štela 842 društev s 85.424 člani in Manicanii To leto se je ustanovilo 44 novih S<^>-kolov s 7224 člani. Od tejra pripada na Moravsko, tortj riivn> naj boli klerikalno deželo skoro 50 nc. To j»* prav veselo znamenje. — Ameriški Cehi zt\ svojo »Šol-sko Matico«. Ameriški Cehi sx> v sr>- H>to brzojavno obvstili ćeški Narobi-ni svet v Pragi, da pošiljnjo češki Ustredni Matici školski« en mili-i'>n centov ali okrnglo 50.000 K kot božirni dar. Zbira ti so začeli dne 15. junija letošnjega leta. Xa čelu akci- e je stal znani češki potovalec E. S*. Vraz. — Proslava Tolste^a v Pragi. Va praskom roto\-žu bo dne 26. t. ip lopoldne pod protektoratom praške-Ta občinskefra sveta proslava Tolste-ra, ki jo priredi »Osvetovy svaz«. Slavnos^no pr<*davani" »L. X. Tol- toj, apostol hurr^jnit^fe in n'i-u« bo :mel prof. F»\ Dr-^ina. pov.-ibneni bo- 'o obi*, znstopi Prajre in nre^T^p^tii visoke sole, i'/t-»braž*^va!nri in kuMnr rm drnštvn itd. — Pr? nrs, ki verlno 'Huidarjamn svojo kulturo. «e ni se-**"da gnnil. razon Ru^k^tra krožka se nkdo — niti Akademija . . Književnost. — - Pravljire Frana MH« inske^a. 7j velikim zanimanjem je -.bčinstvo sprejelo »Pravljice«, ki jih ie spisal Fran Milčinski. Snov zti te pnnijice je Milčinski vzel iz narodnih pesmi in V'aljavčevih 'kajkavskih pripo-vf^dk. Obdelal jih je z un)ctni»kini okusom. Vsaka teh pravljic je poeti-('on umotvor, ki je pa tani in tam za '^troka inorda nekoliko težjo umljiv. N'ekaj našega, nekaj samo sloven^ke-ura pa veje iz te knjipre in ji daje njen r>osebni nad vr8e priktipni značaj. Žal, fla ilustraci.ie nišo na tišti visini, kakor besedilo. Tehnika, po kateri so narejpne te ilustracije, s<» nam sploh u** zdi primerna za pravljice, nanie-njene mladini, a tuđi izvedba sama ni vedno dobra. — Knjige »Matice HrvaSke« za U>to 1910 so izšle ter se do-bivajo pri novem poverjeniku, Drapotinu Hri-barju (v tiskarni na Dunnjski ce»ti). P. n. gg. člani naj blagovolijo pritt jx>nje. — Knjige »Matice Slovenske« so ljubljanskim članom že dostavljene. Vnanjim članom se razpošljejo te dni. Dobivajo se tndi še naknadno. (Članarina 4 K). Vse ta naznanjkne knjlre «e do. bivajo v »Narodni knjlranil«v Ljubljani, Prešernova nlie« U. 7. Izpređ sodffiL Kasennke obravnave pred okrajnim sodlMem. Ooljaf. Nedavno Je dal nek Marka Sovrer spravili svojo obleko Neži Bob i ne v Zalni. Neke^n dne n« priđe k uji neznan motki, kl pravi, da ga je posla] flovrer po obleko. Ns-ia Bohine mu je verjela in mu dala Sovrerjevo obleko. Kmalu nato pa priđe k uji Marka Sovrer sam po obleko. Bohine mu pov©, da jo je ie dala nekemu drngemn, katere^a je poslal po njo. Sovrer pa pravi, da ni posla) niko^ar in sedaj sposna Bohine, da je bila goljufana. Neznanca se še do danas ni moglo laslediti, in vsled tega se je rasprava preložila na poznej&i čas. Tatinska drniba. Dne 19. t. m. so stali pred tukajšnjim okrajnim so-di8č*»in Janez Leskovec, njegova žena Marija Leskovec in Marija Š e š e k, obdolzeni, da so letos skozi ćelo poletje kradi i les v Tonuiesovi tovarni in temu na ta način napravili okrog dvesto kron škode. Obtoženci prf>vijo, da bo jemali samo trske, kar jim je delovdja sam dovolil. — Priča Kampel j pa potrdi pod pri-sego, da so obtoženci jtinali ludi tle-bel les, na kar hočejo ti opoifknti verodostojnosti priče. Sodišee je bilo mnenja, da so obtoženci res krivi in obsodilo valed tega Marijo Seš^k ua dva dni za pora, Ja neza in Marijo Leskovec pa vsaktga na pet dni za pora, poostrenega z enini postom. Pri nekem fthodu v Dravljah je točila neka Ivana B e 1 i e z Vica pivo. Pri tem ji je pomagal Andrej M o ž e k, doma iz Kainnika pri Pre-serju. Gostilničar pa, pri katerem je Brlič jemala pivo, je po shodu pogre-šil soilček piva. VTsled tega je sinu pade) na Beličevo in se je morala dne 10. t. ni. zagovarjati pred tukajšnjim nkrajnim sodiščein. Zaslišunn priča Andrej Možek pravi, da je rekla He-tiče-va gostilničarju, naj ji da drug sinlček piva, ker je nrvt^ra že skoraj iztočila. Gostilničar ji je dal pol sod-čka pive, ker |^a že več ni imel. N«t«» pa je rekla Beličeva njemu (Možku>, da naj ta sodček odvali na stran, da se ne bo zmt šal z drugimi. Ravno vsled tega je tuđi padel na ujo stini, da je hotela pivo utajiti, katerega na mena pa nikdar ni imela. Tuđi sod-nija je bila mnenja, da Beličeva ni imela nakane goljufati in jo je vsled tepa oprostila. Vroeekrvni kmetič. Ko je nedavno izvošček Karei H r a s t a r peljal ponoći iz St. Vida nekega zdravnika, se rnu pripelje nasproti kmetič, F. Višnovar jkj imrnu, in se zaden« ob njegovo kočijo ter mu jo prečoj poškoduje. Ko ga Hrastar vpraša i>o imenu, mu Višnovar z bieVvuiknin založi tako krepko pr* ko levejberg povedal prav zanimive stvari o tem, koliko se stori za boj zoper ta strnšno bo-lezen — drugod. V Avstriji se namreč s strani države ni še nič storilo. Omenjeni ustanovni shod je torej vo-lil Kran'kenniorder«. Švicar je pa človek, ki nima nič humorja. Nedolina šala »Krankenmorder« je dala po-v od krvavim pretepom in ćelo ubo-jem in končno je vlada odločila, da :*e ima nemška beseda »Kranken^var-ter« obhistveno prepovedati in da se mora rabiti nemška beseda »Sanitiits-soldat«. S tem so dali Nemci sami sebi največjo zaušnico. Telefonsko in hrzolovnu porodio Cehi in jugo&lovansko vH^uČUiško vpra&anje. S. — Praga, 20. decembra. Ne-deljskega mladočeškega shoda v Pfe-lovču, o katerem smo v našem listu že poročali in katerega je priredilo ine-sto Prelovč v proslavo 501etnioe po-slanca drja. Kramara,seje udele-žila tuđi velika deputacija slovenskih in hrvaškib naprednih dijakov, ki študirajo v Pragi in ki bo bili že pri prihodu na kolodvoru predmet velikih presrčnih ovacij. Na koncu zborovanja je na od mnogo tisoč ljudi obiskanem shodu v imenu jugoslovanskega naprednega dijaštva govoril tuđi Slovenec I1IC. L o t r i č, da za Slovence in Hrvate čestita jubilarju poslancu drju. Kramaru k njegovi 501etnici. V svojem govoru ga je slikal kot velikega Slo-vana, kot navdušenega apostola re-silne ideje neoslavizma ter po uda r-jal hvaležnost Jugoslovanov napram drju. Kramaru, ki je vedno med Cebi se zavzemal za Jugoslovane. Burni živio-klici so se pomešali koncem govora z oglašujočim aplavzom občin-stva in navdušenja ni hotelo biti konec Ko ao nato zapeli jugoslovanski akademiki de peaem »Posdravljen bodi tMofckrat«, je prišlo na zborovanju do ginljivih prisorov. S nolzami v oceh se J6 »ahvaljeval dr. Kramar za ovacije jngoalovanske mladine ter v daljiem govoru poudarjal važnost velike misli novoslavizma, v k^tero on zaupa s eelo dufto in sreein. Poudarjal je nadalje veliki pomen Ju-goslovanov, ki stoje kot fcteber na atraii ob sinji AdrijL Oposarjal je nato, da imajo o«Uli Slovam ie rrt tega do Slovenoev in Hrvatov velik< dolžnosti. Govornik je nato omeoja važnost studiranja Jugoslovanov ni praskem vseučilisču ter obljubil pod poro Ćehov Slovencem pri boju 74 lastno univerzo, v ka tereni boju mori vladati med obema narodoma spora zumno postopanje. Govornik j«* nadaljeval: »Do kler nimate svoje lastno univerze, st< našil« Burni klici: »Tako je« so pri trjevali govorniku iz tisoč grl. »^ tuđi tedaj, če bodete imeli svojo la»t no almo mater, ne sniejo prenehat med nami Htiki in vi bodete zahajal k nam, mi za k vam.« I>vorana je odmevala navdule1 nih ovacij drju. Kramaru in jugoslo vanski aka gibanje Sin veneev z največjim int#i*e*»om in dj jim hočejo pri dosegi njih «mnotrov vso silo pomagati. — Tuđi «icer » bili juposlovanaki akademiki pred met nplošne pozornosti in ljubeznji vosti. Sklieanje delegacij. S. — Dunaj, 20. decembra. »Wi* ner 2#itung« priobčuje ceaarjev astiioroć^na pisma, h kaUrimi se skli cujejo delegacije za 28. t. m. v Bu I i ni pest o. S. — Dunaj, 20. decembra. Del* -Caeije \hmU> zborovale pred novir etom Ie par dni. Veliku >«nsija deU ^aeij pričiie 6ele v drugi polovici ja nuarja ter bo trajala najmanj do sr« efito »tvoritvi delegacijfikega za^«ianji Pao pa se odpelje tja kone^m febri jrja ali pa sele v začetku marea. Slovanska Enota. T. — Brno, 20. decembra. »Lid< ve Novinv« nagla^ajo, da se reorgi aizirana »Slovanska En<»ta< se ve< no ni konstituirala. Vse unrence i zlahti one s strani Jugr^lovanov i bile zabtonj. Zadnja jrla^ovanja v di ^avnem zboru, zla*»ti pa glasovanje ■«adevi proračunskima provizorija š iskazala, da je jako dvomljivo, a bo reorganizirana »Slovanska En« *a<' še nadalje obstojala. Krseanski socijalisti in sedanji p* loiaj. S. — Dunaj, 20. decembra. Sno< *e je vržil v ljudski dvorani rotovž .elik krščansko-stocijalni sh«»d, na ki »erem je med drugimi govoril trg« /inski minifiter dr. Weisskirch ner o avstrijski gospodarski polit ki, dalje predsednik zbornice l'a t t a in pa ex-minister dr. G e s s m a n ] ki je govoril o politični situaciji. -Dr. Gessmann je poudarjal kot pn ■>oproj za sanacijo raznier v vladi i parlamentu češko-nemško spravo, c katere da je odvisna tuđi sestava n< vega parlamenta in šestava no\ viade. Profesor Neusaer in njegova kiindidi tura za naučnega ministra. S. — Dunaj, 20. deeembra. Prof >or Neusser, katerega lancira »Nei] Freie Pre*«e« še v včerajsnem sv< jem uvodniku kot resnega kandidat ,a portfelj naučnega ministra, ker ; ernški nacijonalec, je — kakor se ; -ledaj izkazalo — narodno zavede Poljak. Ccško-nemŠka spravna po^ujanj G. — Praga, 20. decembra. Pro ka češko-nemfika spravna pogajanj se prično v drugem tednu v janua ju. Vesti, kakor da bi grof Thun nj meraval že za 28. t. m. sklizati i spravne konference, so nereunične i a ozirom na dejstvo, da ne bi bi mogli biti navzoči ob tem Času v Pri $ri razni odlični politiki radi sklicanj delegacij v Budimpešti. Angrlo Ncumann t* S. — Praga, 20. decembra. R-p natelj praškega nemškega gledališč Angelo Neumann je ihk*oj [>oiio( iiinrl v 73 letu svoje starosti. Angi lo Neumann je eden naj/.asluženej&i nem^kih gletlaliških ravnateljev. 0 H* v času, ko se je začel boj pro Wagnerju, naj več propagira 1 Wa$ nerjeve opere, katere je vprizarjal posebnim emt>lesementom po razni mestih Nemčije in Avstrije. Smi ravnatelja Neumanna pa pomenja ti di smrt za vedno bolj nazad u jo^ nem^ko gleda lišće v Pr«gi. Ogrski državni zbor. Z. — Budimpe^U, 20. decembri V včerajšnji seji ogrskepa državni ga zbora se je od večinc sprožila di bata glede razmerja monarhije d Jugoslovanov. Poslanec Popovic: član delovane stranke, torej MadžarJ posebno priporočal zbližanje Ogrsk s Srbijo ter v ta namen priporoca naj se začne i ada jat i v Budimf>e6i srbski list, ki naj bi znstopal srbsk interese in pa interese srbsko - ogi skega prijateljstva. V nadaljni debi ti je prišlo do burnih prirorov gled pofrodbe, ki je bila eklenjena med a^ strijekim in ogrskim trgovinskin oiiroms n^l^^i^rVim minktrstvot **& ovo** aJ^nU^ke^f« mcaa. 0f*: ftfc! poljed©lski Jhlnifttet Je *at*jt*al T ogrikeni državn^fn zboru, đa je av-gtfijeki vladi dovolil le 2000 ton uvo-mš. tega meea in da ne namerava v nadal.fni ttvoz nikakor privoliti. Afera ffrofa Wolf - Metternlcha, O. — Dunaj, 20. decembra. Grofica Metternioh - Valentin, znana igralka, ki »e je po ročila 8 sleparjem frrofom Wolt* - Metterniihotn, je bila vslecl aretacijt* njenejra moia tako Herpremirana, da si je včeraj ponoči prerezala žile na svoji levi roki. Posrećilo pa se je poklieati še pravočas-no zdravnika, ki jo je obvezal. Dano« njutraj se je grofica Metternich-Valentin počutila boljše, pa je jako v dfpremiranem razpoloženju in opetovano ponavlja, da se bo usmrtila in t\n bo iirnpič bolj providna. Gospa Valentin - Metternich. ki bo v krat-kem lahko iUpustila posteljo, z v«o oriloonoettjo zahteva, da se jej dovoli obiskati njenejra moza v zaporih ter hoće pot ovat i ž njim vred v Berolin. Grofa Wolf - Metternieha bodo v ee-trtek izrocili berolinskomu sodidču ter 1h> v spremstvu detektivov ođpe-ljan z Dntiaja v Berolin. Kriza v i talijanskom ministrstvu. O. — Pariz, 20. decembru. Iz Rima se poroča, da je v i talijanskom ministrstvu izbruhnila kriza. Mini-strtvo je sklenilo predložiti zl>ornici vol i Ino pravico za vse one osobe, ki anajo pisati in brati. Stranka bivsegra ministra Giolittija pa nasprotuje tej predlogri in namerava začeti proti njoj boj. Zatrjuje se, da je ministrstvo odloeeno tuđi eventuvalno razpnstiti i talijanski državni zbor. Homerule-zakoni na Angleškem. M. — London, 20. decembra. V angrleških krogih se zatrjuje, da se bo v prihodnjem angleškem parlamentu zopet napravil poskus, privesti irske liomernle-zakone do zmago. Konser-vativna stranka se že sedaj pripravlja na odločen boj. Uančni provizorij v ogrskem držav- neni zboru. O. — Budinipešta* J0. decembra. Referent financnepra jutri začela debatu v tem predlo.sru. Kakor smo že veoraj poro-eali, nameravajn Justhovci poslati toliko crovornikov v debato, da bo ne-inogr*V resiti haučni provizorij pred novim letom. Aretirani socijalisti. B. — Carigrad, 20. decembra. Jzdajatclj in urednik sorijalistieneg-a lista, sta bila včrraj aretirana. Po-ririja je bajo tuđi drupre clanr socija-!istisne strmi ke aretirnla iu to radi njih politirne|ra delovanja. Prijazni orožniki. G. — Berolin, 20. decembra. V znani lx>mhni aferi, ki ,-v je pripetila v juniju leto> v berolinskem pred-mest.iu Lichtenrade. o kateri aferi smo tuđi mi obširno ]x»ro<"a!i in v kateri aferi jp policija takrat zastonj zasledovata atentator ja. jo sedaj na-stopil nakrat senzacijnnaif-n prevrat. Policija je namreč do«ruala, da sta d va žandar ja, ki Ma bila tamkaj na straži, eelo to boir.buo afero sama priredila. Žandarja 8o takoj aretirali ter pridrta pred vojno ~r«li«*'-<\ Podaljšanjc hančnejra privilegija. B. — Budimpešta, 20. decembra. -Kinančni odsek ofrr>k*#a državnoga ^bora je včeraj po po I dne sprejel v *voji seji zakonsko predlogo fflede podaljsanja bancnepra privilegija. Afera princa Maksa Saksouske^a. M. — Rim« 20. dee^inbra. Princ Mi*k< Sjikso-n^ki je pismeno preklioal *voje Trditve ter S41 še |>rMla posebej v Rim. da prosi paiježu šc enkrat ustmeno za f>flpu«^anje. K avdijeiui ogrske^a ministrskt^a pr.flsttlnika gfrofa Khu^n - Hederva- rvja pri ce&arju. S. — Dtinaj, 20. dex»eml>ra. V liedeljfcki avdijf-nci je oprrski ministr-9ki prcdw»dnik prrof Khi'en - Hcrirr-varv resarju j>oročal tuđi o otvorit vi Hfb^acij v Budimpešti. <'e»iar je sieer TK)r>olnoniH zdrav, toda zdravniki sc> mu kijiib temu odsvrtovali, da bi se peljal v BudinipeAto in osebno s pre-»tolniin gowrom otvoril deb^acije. Zatrjuje se, da eeaar vsled te^ra ne Pdik>, znnanji minister ^rof Aerenthal v nj»-|tovem imenu otvori] delegacije. Kombinacije, ka-tere hočejo vedeti, da bo nadvojvoda Jožef v cesarjeveru imenu otvoril d©-lepaeije, s*. odklanjajo. Sicer i>a lm •*c8ar sprejel delegate * nkrat v fe-bruarju, ko se poda v Budimpnšto. Baneni statuti in offraki oporitijo. nalci. 8. — Budimpešta, 20. decembra. Justhova stranka je sklenila naj-ostreJBo opozicijo proti predloSitvi bančnejra ntatnta v ojrrskom državnim zboru. Vlada > sitjor voeraj pre''lož'1a o^rski ^lnrtr •» banani proviiorij, toda ne obstoja nikako apanja, da bo ta zakonska pred log« I r+tefta prM nOv\m UUm. VslM UM bo naitoplU m 1. jafttUtJeol 1011 et lex. PrvgMal tam Bmmtfj. O. — N. 4eoambrm. O^rrska volilna ligu, to je drailiro, katero propagrira aplošno iu enako volilno pra-vico, je priredila v nedeljo tukaj zborovatge, katerega ae je ude« ležil tuđi ograki poelanec barem Danffy, ki je v aadnjem času toliko zabavlja! oe% "Hrvate. Srbski radikal-ci in ljudska stranka so ae aborovanja udeleiili ter Je prepre&li. Baron Banffv je moral pobegrniti. Položaj mi Hrraikein. T. — Zagreb, 30. decembra. V vladnih krogib se zatrjuje, da ban dr. Tomašie tuđi za slučaj, da v aaboru ne bi dobil nobenc većine, na bo ra*-pustil sabora in to tuđi v slučaju ne, da «e mu ne dovoli indeninitet«. Na drugi strani je pa aopet ban dr. To-ma^iić pripravljen, da ne poda demisije. Možna je torej tretja eventuaJi-teta, da bo sabor zopet odgođen In da bo ban zopet poakušal 2 nad al ju i mi pogajanji, pridobiti si većino. Ncincl med seboj. Z. — Dunajsko novo meaio, 20. decembra. V soboto se je vrSila pred tukajšnjim porotnim sodiščem raz-prava vsled obtožbe, ki sta jo vloiila nemško - nacijonatni urednik Alojz Zichala in nernško - nacijonalni agitator Matsckack proti «jocijalnodemo-krationemu občinskemu svetnilku Antonu OffenlKH'ku, kateri jima je oČi-tal, da sta podkupljona od industri-jalcev in da torej izdajata delavske koristi. V pro<*esii, v katerem je prišlo rsled krivdoreka nemŠko - naci-jonalnih porotnikov do obsodbe Offenbocka, se je odigralo več" burnib prizorov. Odvetnik Offenbockov se je namreč z o^irom na glasovanje porotnikov jako oštro izrazil o nera-žkem dela\rstvu. Med drugim je re-kel: ^>Xem^ki delav«*, ki \-zame od vsake«ra internacijonalneg-a Zida in kristjana službo, s tem denarjem škvxiuje svojim bratom modelavcem. Kemški narod je narod hlax>cev in narod kanalij.« Zaradi teh besed je prišlo med nemško - nacijonalnimi porotniki in odvetnikom do oštrih spopadov. Obtožnica proti falsifikatorju doka-mentov Vašiča. Z. — Belgrad, 20. decembra. Ob-tožnica proti falsifikatorju dokumen-tov Vašiću je že gotova ter o njej va-ruje sodišč^ strogo tajnost. Kakor pa se poroča, obsega obtožnica 15 doka-zilnih sredstev, ki bodo dokazala, da je bil Vašić v stiku z uradniki avstro-ogrskega poslaništva. Srbski prestolonmslednik Aleksan-der. T. — Belgrad, 20. d^embra. Prc-5tolona«lednik Aleksander je šel vče-raj prvič po svoji bolezni iz konaka in obiskal oficirski ples, kateri je bil njemu na čast prirejen. Princ Alek-sander dela vtmk dobro ozdravljene* fra ter se je jako živahno žaba val na ple«u. Kolera na Ogrskem. A. — Budimpešta, 20. decembra. Na Ogrskem razsaja zapet močnejša kolera. Iz več ogrskih kmnitatov so zopet došle vesti, da se tam nahaja po 4—6 kolera - bolnikov, katerih bok-zen pa so krajevne sanitarne oblasti dosedaj zakrivale. Kakor se por^'a, ho odredilo ogrsko uotranje mini-tr-stvo vse potrebne korak«. Kolera na Turikem. B. Solun, 20. decembra. Na Tur-Skern zopet močno razsaja kol* ra. Parnik »Karlsbad<' avstrijsk* xn LIovda, ki se nahaja v tukajfin.j*in pristanisču, vslecl teOra ni hotel «pre-jeti na krov niti pasažerjev niti blaga, da bi potem v Trstu ne zapadel kvaranteli. B. — Carigrad, 20. decembra. Včeraj je tu za kolero obolelo 39 oieb, 17 oseb pa je pofllnglo Invlevni. Demisija rektor ja praške tehnike — nepotrjena. G. — Praga, 20. decembra. »Hlas Naroda« poroča, da naučni mlnister ni sprejel demisije rektor ja praške češke tehniko Hanse, ki je rezignira 1 na svoje mesto radi svoje&tsnega štrajka tehnikov. Ohravnnva proti rusinskim dl jakom. T. — Lvov, 20. decembra. Tu-kajšnje vinje deželno sodisee je iavr-nilo pritožbo 101 nbtoienega ru*m-skib dijakov, ki so ohtoženi zaradi znanih ekceftov proti poljskim dija-kom na lvow»keni vseučilisču. Obrav-nava se bo torej pričela prihodnji mesec ni bo trajala dva meeeca. Štrajk v«eueilli«Bikov. A. — Berolin, 20. decembra. V Harkovu in Kievu no imeli d i jak i zborovanja, na katerih ko ikienlli vpriaoriti fttrajk in sicer v Harkoru tridnevni štrajk, v Kievu pa do konca tega meseca. A relacija dr. ReieliaiaJln«. A. — Cmovice, 20. decembra. Včeraj smo porocall o ftretaclji rn«hl-skega žnrnalibta drja. ReicHmanna, Danes f*e vfte te ve«tl dementirajo. Dr. Reicbmann je bil iioer re* artitft* ran. On je namreč avfttrijdti drlar* liaa la ae je Adtaftiil ^oJaAi ftaltoo-MUr ae Uk6 ^fe«r«iil g* | 4ft. voj< tl%a takoiu Morllaa jaapg H#WMulrt. 6. — Ber^la, M. dma*fcr*. Ar^ tiraoecra hlapea Sohulae« ki je bil od tukajinje policije al-etiran kot mori* 1» foape ltoflmami, kaieri umor je — kakor znano — vabudil v Baro-iiau rellko t^oaaoiio, ao morali Upustiti iz za poro v, ker je dokaaal «voi alibi. fttraaoTlta •kaHoviia. a — New Y©rk, 30. deoeiubra. V inkajšnji električni centrali ae je pri-peiila velikanska ekaplomija. Obširno poslopje elektrarne je bilo naenkrat vee v ofnju. Mnogro ljudi je pri lem ponesrecenih in prišlo ob *ivljenje. Eksplozija je bila lako moćna, da ao daleč naokrog popokale vae fiipe in da je bil en voz električne železnioe valed zračne^a pritiska vrien iz Ura. B. — New Yark, 20. decembra. Kakor se je aedaj dognalo, je škoda, ki jo je povzročila eksplozija, narav-no6t ogromna. 12 ljudi je mrtvih, 30 teško ranjenih. Voz električne želei -nioe je bil vsled zracnega pritiska vr-žen iz tira in je po tem iz visine padel na neki avtomobil, kateri je ravno takrat mimo peljal, ter jra popolnoma razbil. 4 osebe, ki so sedele v avtomo-bi hi, so bile na licu me»ta mrtve in popolnoma zmećkane. PasaŽerji električne železnice pa *o težko ranjeni. O. — New York, 20. decembra. Eksplozija, ki se je prigodila v električni centrali newyorških cestnih železnic, je zahtevala 300 žrtev. — 14 oseb je ubitih, mnogo težko ran je-nih, še več *eveda labko. Skoda zna-Ša pol milijona dolarjev. Eksplozija je napravila v okolici veliko opustoše nje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemaek. Poslano. COGMAC 6r6j Keglevich 3stvin itMat (Mi iMau aUflavialui MaL) PHO1I1OI¥TO111 V tuzemstvu in inozemstvo tiklfaćma odlikovan s ćaatilMl praBlJaaO. 4058 WW Dobiva se povsod. "•■ Mnenje gospoda dr. P. Ianuloffa Kneza. Goepod J. Serravallov Trst. S pričujoeini listom Vam potr-jujem, ne da bi Vam delal reklamo, da senj dose^el z rabo Vašega Serra-vallovepa kina-vina z železom jako dobre uspehe n .pr. v boleznih: una-lnkrvnost. bledica, lahna hipohon-drija, malarija. Tuđi pri bolnih na trebnšnem leg"arju, ki tw radi jem-U^Jo, je ftlužil kot krepilo in jaz sein konfttatiral pomnožen je in zholjča-nje rdečih krvnih tele*K*. Imel sem bolnikov, ki s<» bili ozdravljani od gori imenovan ih bolczni, katerim riera podal samo eno huteljko tejra vina a zapazi 1 sem, da »o kar saini prepričani o njegovi dobroti nada-Ijevali zdravijonje z njim in porabi-li 5 do 6 buteljk. Zdi m^ ini potrebno, da natrlaMm, da Va-še vino ni ina !^a-mo dobrega okusa, ampak še nekaj jako viiinega in to je, v njem je že lezo v tako asimilirani oblik i, da gra lahko utorka tuđi najžibkeJM orgrani-zeni. Sprejmitr, jrospod. zasluženo pohvalo za izdelovanje tepra dra^o-cenefca preparata. Kneza, 12. oktobra 1908. Dr. lannloff. Umrli so v Ljubljani: Dne 18. decembra: Ana Kleinlercher, delavka, '^> let, Radec-ke^ra cesta 11. — Pavel Pauletti, de-lavec, 78 let, Radeckefra ce«ta 11. — Marija Zortnan, trftovčeva Aena. 02 let, 8v. Florjana ulica 4. Dne 19. decembra: Vineen-cij Pettaner, bivši «obni slikar, 79 let, .Fapljeva ulioa 2. — Doroleja Cot-man, bivša delavka, 89 let, Radecke-ftn centa U. - Marija KunčiA. po-fiedtnica in prodnjalka prenioga, 62 let. Sr. Petra centa 49. V dcželni bolnici: Dne 16. decembra: Ivan Zajc, ^evljar, 24 let. — Josip Janeiic1, vpokojeni rudar, 40 let. Dne 18. decembra: Ga&per Kohnari, vpokojeAi občinski sluga, 75 let. — Marija Šimeuc, bivša tovar-niska delavka, 36 let. HctconlotfIm ponoio. | "»» TS; *b > \ 19. fl.pt*. 737l| 5^! ti. Jjvs*. I oblačno . Wiv. 741-7 49 sr.ftsahod dO. 7.tj. 7413J-02Jtlab Jag m*#* Srednja včarajiaja tenpvatefa 4*4% atAft. 30/. Padavlaa v U arak (H) om ! M Potrtim srctin nainanjava mtn •orodiukom, priiataljtm in inanctm Kežalostno vest, da je naiina Ijub-ma soproga, ozir. sVakinja, g6«pa Marija Kunčič vferij »o kratki mučni boicznl, prc-videnajs sv. ukramenti mirno preminula. 4203 Pogreb drage njnice se vrii jutri I v sreoo ob 4. uri popoldne U hiie I žalosti, Sv Petri cesta st. 49 na po-kopalrSCe pri Sv Križu. Ljubljana, 20 d«c«mbra 1010. hram MmmtU, na« Kaatt«, | soprog svik. Prvi slov. pogrebni zavod Jos. Turk. ZanTala. Vftem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam med bolcznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne, dobre soproge, ozir. matere, ta*Ce in stare matere, gospe bije folaiDH pl. Raokerbun nj. Placr polkovMika &«pr»fc tako presrćno iikazali sočutje, dalje onim, ki so drago pokointeo spremili na poslednje počivalište in na-posled darovalcem lepih vencev izrekamo najodkritosrčnejšo, naj-vdanejSo zahvalo. V Ljubljani, 19. decembra 1910 4206 talnloti MtaU. Opozoritev. Opoiarjam rsakterega, ki bi moji soprogi Alftjizil! Kale kaj posodil oziroma zaupal, da jaz nisem plačnik istotako tuđi Dišem plaČoik dolgov, ki bi jih napravi! moj ^in fraJIC laje Ivan Zajc9 4'ori ■reiajcfilec ii f^sestnik Pa ljuska cesu it. 73 Nikdar we6 v Ljubljani se ne more pripetiti takt ali eoaka priloioost^ da bi se pod vsakim pogojem in za vsak denar dobila že 15 let obstoječa, si aš čičama torej dame pozor! — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 4199 Jutri, v sredo 21. decembra v kavarni „Evropa" KonecRT Slovenske Filharmonije Zilchk ob 9. ivtltr. Vstop prost Za obilen obfsk se priporoča z vsem spoitovanjem 4201 alata* Tmiajc, kavama r fiBfflifSn tniBsoi m tekei ođđm Vać se iivt: H^Mjiaia. HaV« IMSVbI ##Sta\ w%» 4S0O Mira irp#)l|ajM gostUna blizu Ljubljane a* Mia v m*!** tak#| ali pozoe;e po dogovoru. Kjr, pove upravoištvo »S1ot«h skega Naroda«. 4071 nova hiša t iurimi staaoranji se ▼ Nov em Vod- mat u ukoi in pod jako ugodaiml pogoji prtii. 4060 Već »e poizve pn g ^. aWj—> ftefaarfma iUm M. 4. Žagar za Žago na jarem (Vuilgatter), ki dobro razume napenjati tn brusttt, z dobrimi izprićevali M takft| *ff\m*. Ponudbe pod „•ataritt4* oa upravništvo »SIot. Naroda«. 4143 Izurjen 23 let uslužben strojnik in= =hljučaunlčar Uli altttM prtaiMlH. — Nitiov pove uprav. »Sio?. Naroda«" 41T4 IVAN KACIN Polhov Gradec pri Ljubljani mi barmoDiief po aajnovejŠem atnerikaD^kem ••»temu. Izdcluje ▼»akoTrstoe harmonije ta iol« dom in perika druitva. 4X0 i O#itik trctMft U% franko« ■■ ■ ¥ salom at ottfa »tara, dobro ^peljaoa trgovina i Speeerijo, zdanjem io ob!a£ilnim blagom v Tečjem mestu oa Knnpkem. Ddda se Tse »kupaj. Gotovine je treba )—8 ti*oč kroo. 4190 Vprašanja pod ^Lt^a aaVaO* ^•(■•at11 na apraro. *S*ov Karoda«. MM Pnrt sferasli izpnlni iptik io stnmonlik Dragotin Jurman Ljubljana, Selrnbnrjjova ulica & *| Velika manufakturna trgovina !46# zmožnega, vpeljantga potnika za Štajersko, Kranjsko in Primorsko. Oni, ki govor«? italijaniko imijo prednost. Vstop 1. marca 1911, eventualno takoj. Stalna služba. Dobra plača. Rarnotam M sprf|flM IV aVladft aMif "Vi ki je tt malo potovtt ic ima veselje do pot< vanja — Pooudbe i opisom življenja in navedbo ptaMmh zahtevkov pod: ■»BtiMaiitr Ittl — W. C §t7SM 4m U, 1m*%mWrm aa inata! itopti ildf# BmtMl Momi, Oua| L 4iao VABILO. otnritvi Doje mi io moderno oreju klmiie kf se vrli žc pHhodnJI tetrtok, dn« 2«. d*o*mbra t. k vabim vljudno vse pri|atel)e in maner 1. Točno ob lauri doaoMnt blagoslovijenje. 3. Pobtjaak 2 toplh &md. 2. Slikanje itavbe in navtotth. 2 vdespoltovinjein * 43*4 FRANO KOŠMCLJ, mmmmr* 2«>l«amlln>