MARIBORSKI
Cena > D
in
VECERNIK
Bradnittvo In upravai Maribor, aoapotni *UH / Tilrtaa w»Hrtl»«aM«.ii)»t»> Izhaja rezan nadalja la prašnikov vaak dan ab 18. uri / Valja ftno prajeim* • upravi il po po*« 10 Dbi. dostavlja« aa dom 12 Dia / Oglasi po ■ milni / Oyl»«o mm M oglaaal oddalak Jutru- v Ljabljtml * MW tekov« rmfm ■», tM«
JUTRA'
n
na
Maš novi državni proračun
K proračunski razpravi v narodni skupščini
V	naši narodni skupščini se vodi te dni razprava o državnem proračunu za proračunsko leto 1934-35. Proračunska razprava pomeni za vsaik parlament visel; sezone, saj se na njej ne obravnavno samo siiihe številke, marveč pridejo na vrsto vsi problemi notranje in zunanje poiiti&e. gospodarstva, socialnih nalog, prosvete, narodnega zdravstva, pro n.efa, kmetijstva itd. Debate, ki se vodijo sedaj v Beogradu, nam odkrivajo tako vsa stališča in gledišča vladne večine in opozicije. Proračun sam, ki ga je bilo sestavilo finančno ministrstvo in je r.alo šal še skozi rešeta finančnega odbora narodne skupščine, je zasnovan na dejanskem stanju našega sedanje-g a gospodarskega življenja, na f i n a n-č n i močii našega naroda ter na potre-b a h javnosti. Gospodarski položaj nalaga državni upravi kategorično upoštevanje posledic vseobče krize in s tem varčevanja. Če si zato ogledamo postanke tega »kriznega« proračuna, moramo že takoj ugotoviti, da je dejansko zelo nizek. Naša soseda Avstri-i a, ki je več ko za polovico manjša od Jugoslavije, ima proračun, ki je dvakrat večji ko naš. Sorazmerno so pa večji sploh vsi proračuni evropskih držav.
Da se je proračunski osnutek sestavil tako. kakor je bil predložen ta teden narodni skupščini v pretres, je posledica doslednega vztrajanja finančnega ministra in vla-de na načelu, da se mora za vsako ceno ohraniti proračunsko ravno-y?.Ve’ to se Pravl z drugimi besedami: aktivnost. Mimo tega je glavna skrb o h r a n i t e v dinarja na stabilizirani višini. Inflacija bi pomenila po mnenju finančnega ministra in vlade za našo državo nepregledno katastrofo, ker bi bila v škodo večine prebivalstva, večine državljanov, v prvi vrsti pa kmečkega stanu, ki je steber Jugoslavije. Težko bi prizadela mimo tega tudi vse male in srednje ljudi, ki so glavni lastniki vlog v naših denarnih zavodih. Te vloge znašajo sedaj okoli 13 milijard dinarjev. Treba je torej storiti vse, da se ohrani v notranjosti države kakor tudi v zunanjem svetu absolutno zaupan je v našo valuto in v plačilno sposobnost države ter njenega celokupnega gospodarstva. Finančni minister g. dr. Gjorgjevi« je v svojem v pondeljek podanem eks-pozeju posebno naglasil, da se je državni upravi posrečilo premagati vse največje nevarnosti gospodarske in finančne krize in upa zato, da se odslej dalje davčne dajatve ne bodo nikoli več zvišale, mar-
več cek> znižale. Odstranile se bodo tedaj postopno zlasti vse tiste davščine, ki vzbujajo največ ugovorov.
Skoraj petdeset odstotkov vseh izdatkov države gre za vzdrževanje javne uprave, to se pravi za plače državnih uradnikov in nameščencev. Država mora na ta način preživljati okoli 330.000 svojih zaposlencev in upokojencev. Njihovi prejemki so bili znižani že trikrat, zato nadaljnjega znižanja ne bi več prenesli. Že sedaj plačuje naša država znatno nižje plače in mezde kakor jih plačujejo -druge države. Z novimi amandmani se bodo zato znižali samo izredni dohodki malega števila državnih uradnikov in nameščencev, ki prejemajo poleg svojih plač tudi še specialne doklade, nagrade in honorarje. Za ogromno večino ti ukrepi sploh ne pridejo v poštev in malih sploh ne zadenejo. Da bo pa vlada mogla nastopati tudi napram svojim uslužbencem pravičneje, je dobila pooblastilo, da odstrani iz uprave vse one, ki bi mogli živeti brez državnih dohodkov in spravi na njihova mesta one, ki so popolnoma na cesti. To so posebno inteligenti, absolventi visokih, srednjih in strokovnih šol. Že sedaj leži pri raznih ministrstvih 5187 prošenj akademikov in maturantov, ki prosijo za kakršnokoli namestitev. Koliko pa je mladine, ki se na državo sploh še ni obrnila!
Glavni vir dohodkov za kritje proračuna so razne davščine. Te znašajo okoli 7 milijard dinarjev. Postavka se zdi na prvi pogled visoka, v resnici pa ni, kajti fakt je, da imamo »ni v Jugoslaviji, izvzemši Bolgarijo, najnižje davke med vsemi evropskimi državami. Naša davščine znašajo v celoti, torej upoštevajoč državne in samoupravne (banovinske in občinske), samo 567 dinarjev na osebo. Povsod drugod je ta postavka znatno višja! Pri odmeri dohodkov postopa državna finančna uprava skrajno oprezno in so predvideni le po dejanskem doprinosu v tekočem proračunskem letu. tako da ne more biti v tem oziru nobenih razočaranj. Prihranki, ki se bodo dosegli, se pa ne bodo uporabili za kritje proračuna, temveč izključno samo za zaposlitev nezaposlenih inieligentov. Vlada ne uganja nobene demagogije, ker ji to ni potrebno, zato pa odklanja tudi vsako demagogijo s*strani kogarkoli. Zaveda se v polni meri svoje velike odgovornosti in je zato pripravljena tudi odgovarjati za vse, kar u-krene, zlasti še glede državnega gospodarstva.
Senzacija v proračunski debati
Višek debat na proračunskih sejah naše narodne skupščine — Oddaja gradnje železnic tuji tvrdki — Govori slovenskih in drugih poslancev
BEOGRAD, 1. marca. V nočni seji od torka na sredo so govorili štirje govorniki večine večinoma o novih davkih. Od ostalih se je precej razlikoval govor poslanca Mihajla Jevtiča (JNS), ki je bil proti redukciji materialnih izdatkov in je naglasil, da bi smel biti proračun še za dve milijardi večji, če bi se ta denar porabil za javna dela, kar bi koristilo poživitvi gospodarstva in odpravi brezposelnosti. Govoril je tudi proti tujim podjetjem. Neposredno pa je zahteval na včerajšnji dopoldanski seji poslanec dr. Aleksič (JNS) še večje varčevanje. Zagrebški poslanec Ferdo Šega je zahteval večjo zaščito interesov mest. Nadalje so govorili Šalih, Baljič proti demagogiji opozicije. Ignat Stefanovič o plačah uradnikov, ki se absolutno ne smejo več znižati in poslanec Milovan Lazarevič, ki je kritiziral finančno politiko, j Zavzemal se je za omejeno in kontrolirano inflacijo.
Senzacija včerajšnje debate pa je bil govor bivšega ministra Andrije Staniča, ki je odkril skupščini, kako je prometno, ministrstvo oddalo francoski firmi Batignol gradnjo naših železnic v Srbiji in Južni Srbiji. Tvrdka gradi ali bo gradila štiri velike proge. Pogodba je v nasprotju z ustavo in zakoni, dasi je bila lani z amandmanom krita. Dokazoval je, da tuja tvrdka ne prinaša v državo tujega kapitala. Vse gradi z našimi plačili vnaprej in po
cenah, ki so nad normalo. Država izgubi na ta način brez potrebe okoli 800 milijonov dinarjev. Prometni minister dr. Radivojevič na seji ni bil navzoč, dasi ga je govornik obvestil, da bo govoril o tej zadevi. Govorniku je odgovoril zaenkrat ministrski predsednik Uzunovič, ki je obljubil, da bo vlada to zadevo temeljito preiskala, prej pa mora spregovoriti še prometni minister.
Govorili so nadalje slovenski poslanec Albin Koman proti rovarenju raznih političnih gibanj, za znižanje gospodarskih bremen, za rešitev problema brezposelnosti, za načrtno gospodarstvo, izenačenje cen industrijskih in agrarnih produktov, za odpravo dvojnega zaslužkarstva itd. Po raznih drugih govorih je govoril nato slovenski poslanec Anton Cerer, razlagajoč potrebe slovenskega gospodar stva, zlasti izvoza lesa. Nadalje je razpravljal o zunanji in notranji politiki, denarstvu itd. Popoldne so govorili po leg Cererja in drugih še Nedeljkovič, Antoni je vič, Farič in dr. Stane Rape. Rape se je dotaknil zlasti zadev slovanskega gospodarstva, izvoza, prisilnih prodaj, birokracije, obmejnih za dev (napram Italiji), delovanja (JNS) v Sloveniji, občinskih volitev itd. Zad nji je govoril na tej seji poslanec Ži-vančevlč. Seja se je nadaljevala ponoči in debata traja dalje tudi na A*-našnji seji.
Načela razorožitvenega sporazuma
V FRANCIJI SPOZNAVAJO, DA JE VR NITEV NEMOGOČA,
INTERESOM MALE ANTANTE.
KER JE PROTI
Debata o vrnitvi Habsburžanov
TOČKE, DOLOČENE MED EDENOM IN MUSSOLINIJEM. FRANCIJA BO POSTAVLJENA PRED TEŽKO ODLOČITEV.
Londonom, Berlinom in Rimom zaradi
PARIZ, 1. marca. Posebni poroČe valeč »Matina« poroča, da je med Mussolinijem in Edenom dosežen spo razum o načrtu konvencije za razorožitev. Konvencija predstavlja kompromis med angleškimi in italijanskimi predlogi o razorožitvi. Načrt konvencije temelji na naslednjih osnovah: 1. status quo o oborožitvi Francije, 2. omejeno oboroževanje Nemčije, 3. pre poved bombardiranja mest Iz zraka In 4. prepoved kemične vojne. V načrtu Da zaenkrat ni govora o kontroli oborožitve, proti čemer nastopata Anglija in Nemčija.
PARIZ, 1. marca. Radi vesti, ki so Prispele Iz Rima, izraža tisk stalno skrb, ker izgleda, da je v vprašanju razorožitve doseženo zbližanje med
česar bo vsekakor otežkočeno stališče Francije. V tem smislu piše tudi »Matin« in naglaša, da so Imela Ede-nova pogajanja v Rimu absolutno le in formativni značaj, kar dokazuje zlasti dejstvo, da se pogajanj ni udeležil vojni minister. St. Brice poroča v »Joumalu« da se Franciji niti najmanj ne mudi spoznati novi načrt, do katerega je prišlo kot rezultat Edenovega potovanja. Francija bo morala biti pri pravljenj da se znajde lepega dne pred novimi predlogi, ki so Jih že osvojile Anglija, Italija in Nemčija, ali pa bo morala imeti toliko poguma, da bo odločno rekla »ne«, in če bo v tem primeru tudi obtožena, da »e razbila razorožitveno konferenco.
PARIZ, 1. marca. Vprašanje vrnitve Habsburžanov na prestol se smatra v tukajšnjih političnih krogih kot izivanje male antante, ki bo vkljub vsemu v vsakem oziru lahko računala na pomoč Francije. V Podonavskih deželah bo nastal mir šele takrat, ko se bosta sporazumeli mala antanta in Italija, odnoino ko bosta spravili ti dve sili v sklad svoj program. V zvezi s tem problemom piše radikalno glasilo »Oeuvre«, da ne obstoja sicer nobena pogodba, ki bi prepovedala vrnitev Habsburžanov v Avstrijo ali Madžarsko, vendar je potrebno, da ti dve državi na temelju izjave poslani-ške konference in Poincarčjeve vlade iz leta 1921. priznata povratek Habsbur-govcev. V ostalem pa je zunanji minister Barthou prav tako proti restavraciji v Avstriji, kakor je proti prlklopitvi Avstrije k Netrč<ff ',r»v7o* ce bo z vsemi
sredstvi za gospodarsko in politično neodvisnost Avstrije in za sedanje notranje stanje v Avstriji, če bo to potrebno z najmočnejšim gospodarskim pritiskom na vsako državo, ki bi ogrožala svobodo Avstrije in ne bo nikdar priznal sprememb političnega položaja v Avstriji inf-mo sedanjega stanja.
PARIZ, 1. niarca. Današnji »Temps« se bavi obširno z obnovo monarhije Habsburžanov in pravi, da bi s tem bila Av-s *'	o*-”-	H hi vel
v"	 ~	* - 1 rez
pristanka zainteresiranih sil Še ne bi bilo rešeno. Češkoslovaška se je izrekla odločno proti restavraciji, in sicer še posebno zato, ker bi se v tem primeru pričela nova revizionistična kampanja. List omenja tudi izjavo zunanjega ministra Barthouja, ki je nastopil proti vrnitvi Habsburžanov.
Časniški boj med Italijo in Nemčijo
RIM, 1. marca. Napetost med Italijo in Nemčijo zaradi avstrijskega vpra šanja se kaže vedno poraznejše tudi v časniški polemiki obeh držav. Posebno brezobziren besedni boj bije ofi-cielnl italijanski dnevnik »Giornale d' Italia« z nemškim narodnosoclalistič-nlm tiskom. List očita dnevniku »Vfil-klscher Beobachter«, da kaže napram Mussolinijevim težnjam v Podonavju (nerazumljivo nerazumevanje. Politika Italije v Podonavju je edina (seveda)! v interesu celokupne Evrope. Različna mnenja o rešitvi avstrijske-
ga vprašanja vsekakor ne bi mogla biti povod za tako spremembo nemške fronte, kot se opaža v nemškem tisku. Italijanski tisk zmerja nemške liste s histerično borbo. Obenem očita nemški politiki, da paktira s sovražniki Italije in podtika Italiji namene, ki jih nima.
KRONANJE PUIJA.
LONDON, 1. marca, h Hsinkinga poročajo, da je cesar Pui končal včeraj svoj post in molitve kot čiščenje prod današnjimi ceremonijami, ko bo stopil na prestol. Kot cesar države Man-Ču-Kuo bo dobil ime Kang-Te, kar pomeni mir in resnica.
________________________  Mariborski	»Večernlk«	Jutra
Dnevne vesti
Odlikovanje vzornega policijskega lira dni ka. Na predlog dvornega maršala-ta je bil za zasluge kraljevskega doma odlikovan s srebrno medajlo s krono III. reda policijski uradnik g. Drago Pišorn pri predstojništvu mariborske mestne po Hcije. Takega odlikovanja ni prejel doslej pri nas še noben policijski uradnik in je g. Pišorn prvi. Odlikovancu naše iskrene čestitke!
Poroke. V zadnjem času so v Mariboru stopili pred oltar: Branko Stipančič, poročnik iz Petrinje in kontoristinja Marica Drugova od Sv, Danijela pri Prevaljah; France Denčar, monter in delavka Justina Špeličeva; Jurij Klupiš, zasebni u-radnik in zasebnica Ana Da ub er jev a iz Kapele; France Drofenik, delavec in Marija Rorškova, delavka od Sv. Florijana na Boču. Bilo srečno!
Iz gledališča. Zaradi pogreba Frana Tovornika, ki bo danes popoldne, je Narodno gledališče zaprto.
Iz Glasbene Matice. Predšola in vaja mešanega zbora je drevi, ker zaradi koncerta v petek odpade.
Mariborski proračun odobren. Predvčerajšnjim je odpotoval mariborski mestni jžupan g. dr. Lipold v Beograd, in je včeraj popoldne razpravljal z referenti finančnega ministrstva o letošnjem proračunu mestne občine mariborske. V zadevnem je obiskal tudi finančnega ministra, ki mu je sporočil, da je predloženi proračun v celoti potrdil.
Prvi znanilci pomladi. Na nekaterih prisojnih mestih, kjer je sneg že pred tedni skopnel, so se pojavile prve pomladanske cvetice. Upajmo, da jih ne bo zamoril nov mraz.
Beda je vedno večja. Siromaštvo mestnega prebivalstva se najbolj vidno zrcali pri mestnem socialno-političnem ura du. Dan za dnem podajajo kljuko tega urada reveži drug drugemu. Uradništvo, ki je tam zaposleno, ima zlasti v zimskem času dela čez glavo. Letos izvaja socialno-politični urad mestne občine mariborske, ki opravlja obenem posle »Pomožne akcije«, zelo natančno pravilnik o podpiranju pomoči potrebnih, tako, da je zloraba s strani delomninežov in takih, ki pomoči niso vredni ali potrebni Popolnoma izključena. Podporo, bodisi kakršnokoli, dobe v prvi vrsti tisti, ki bivajo najmanj 3 leta na mestnem teritoriju. Socialno-politični urad pa deli podpore tudi drugim pomoči potrebnim, vendar na račun njihovih pristojnih občin.^ Pri javnih delih na račun »Pomožne akcije« je letos zaposlenih večje število delavcev, v prvi vrsti takih, ki so poročeni in imajo otroke. Prihajajo pa dan na dan tudi osebe, ki so pomoči potrebne vendar pa jim ne morejo ustreči, ker ni na razpolago zadostnih sredstev. Lani je omenjeni urad izdal 2377 ubožnih spričeval. Od teh je bilo 907 potrdil o premoženjskem stanju, ki se rabijo za tožbe 586 potrdil o siromaštvu, ki služijo kot priloga prošnjam za ustanove ali podpore in za oprostitev šolnine. Mestni reveži dobivajo na socialno-političnem uradu zdravniške pole za brezplačno zdravljenje pri mestnem fiziku. V ta namen je bilo lani izdanih 451 potrdil, 307 potrdil pa je izdal socialno-politični urad za o-prostitve taks.
Proti tuberkulozna liga v Mariboru bo imela jutri, v petek 2. t. m. ob 20., svoj letošnji redni letni občni zbor v prostorih OUZD.
Spored dobrodelnega koncerta, ki bo
jutri 2. marca 1934 zvečer v mariborski stolnici, je sledeč: J. S. Bach, Passacaglia in fuga v c-molu (orgije); dr. Fr. Kimovec, Oče naš (zbor); Jože Klemenčič, Majniška pesem Jezusu (zbor); St. Premrl, Hvalnice nebeške gospe (ženski zbo ri z orgijami); M. Tomo, Preludij in fuga v e-duru (orgije); Ant. Foerster, Z glasnim šumom s kora (zbor); Ant. Foerster, Očitovanje (zbor); J, S. Bach, Koralna predigra (orgije); M. Springer, Večer na Golgoti (tenor solo, cello solo in mešan zbor); Fr. Liszt, Blagrovanje (bariton solo in zbor z orgijami). Koncert se bo začel točno ob 8. in ne bomo mogli čakati na zamudnike. Prosimo istočasno, da si kolikor mogoče vsi oskrbite vstopnice vnaprej, ker zvečer se bodo težko dobile in le v veži pred zakristijo, vhod od se-varne strani.
DOBRODELNI
KONCERT
2. III. 1934
MARIBORSKA STOLNICA
Predavanje o strupenih plinih. Sanitetni polkovnik g. dr. Milivoje Radulovič bo predaval v dvorani Ljudske univerze o strupenih plinih, ki se uporabljajo v vojnah. Predavanje bo v soboto 3. t. m. ob 18. uri za civilne oblasti, občinske odbore, organizacije za zaščito proti strupenim plinom ter za vse ostalo civilno prebivalstvo. Vstop je brezplačen. V nedeljo 4. t. m. pa bo isto predavanje v isti dvorani ob pol 10. uri za aktivne iu rezervne častnike. Udeležba je za rezervne in aktivne častnike nujno obvezna. Mestno poveljstvo prosi prebivalstvo iz mesta in okolice, naj bi se v čim večjem številu udeležilo najavljenega predavanja.
Nalezljive bolezni. V času od 1. do 7. februarja je obolelo v naši banovini za tifusom 10 oseb, za škrlatinko 27, za da-vioo 136, za dušljivim kašljem 50, za šenom 20, za vnetjem priušesne slinov-ke 28, za otročično vročico 4, za otrpne-njem tilnika 3, za grižo pa 1 oseba. Za nalezljivimi boleznimi sta umrli v omenjenem času samo 2 osebi.
Nezgoda. Včeraj popoldne se je 521etni v Mariji Snežni stanujoči posestnik Ant Nekrep pri sekanju drevja hudo poškodoval v boku. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Za oprostitev povišane vozarinske taks© mestnih avtobusnih podjetij. Po novem zakonu o taksah se pobira od 26. februarja t. 1. na vozovnice pri železnici in avtobusih povišana vozarinska taksa v iznosu 5%, oziroma najmanj 50 para od vsake vozovnice. Novo povišanje pa je občutno zadelo mestna avtobusna pod jetja, ki vzdržujejo promet v mestih brez dobička- in deloma niti ne krijejo svojih režijskih stroškov. Da bi se mestna podjetja oprostila povišane vozarinske takse, se je podala v Beograd depntaciia županov jugoslovanskih mest, v kateri je tudi mariborski župan g. dr. Lipold, obiskala ministra dr. Kramerja in se z njim podala k finančnem™ ministru, ki je obljubil upoštevati upravičeno zahtevo po oprostitvi povišane vozarinske takse.
Tekmovanje narodnih noš. Na »Jadran ski noči« se bo tekmovalo za 3 najlepše narodne noše, ki 'bodo ta večer zastopane na prireditvi. V ta namen se bodo prodajale glasovnice po 1 Din. Za dve nagradi določi število glasovnic, za eno pa jurija. Dame v narodnih nošah naj oddajo takoj pri vhoda listek s svojim imenom z navedbo noše oz. kraja, kjer se noša nosi. Izid glasovanja se bo razglasil po veliki pavzi. Pričetek zabave točno ob 8.30. Vstopnina 10 Din. Obleka promenadna. Priprave obetajo zagotoviti prireditvi, kjer bo gotovo vsak prišel na svoj račun, najlepši uspeh.
Propaganda za naš tujski promet. Mariborska Tujsko-prometna zveza je razposlala vsem mariborskim kavarnarjem, hotelirjem in lastnikom bioskopov po dva izvoda revije »Jngoslovenski turist« v okusno in razkošno opremljenih ovitkih. Omenjena revija služi propagandi lepot naše domovine in v zvezi s tem našega tujskega prometa. Po svoji vsebini in opremi je tako zanimiva, da bodo gosti nedvomno z velikim veseljem segali po njej. Revija pa bo tudi mnogo pri pomogla k razvoju našega turizma. Vse hvale vredna je zamisel in požrtvovalnost mariborske »Tujsko-prometne zveze«, ki se ne straši nobenih izdatkov za pospeševanje in napredek tujskega prometa in turizma v naših krajih. Revije bo zveza zamenjavala vsak mesec.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru, odsek za davčne zadeve, je itnelo v sredo posvetovanje o spremembah sedanjega davčnega sistema. Zaključilo se je po čakati, da pridejo pravilnik in pa tiskovine k temu zakonu. Društvo vabi svoje članstvo in ostalo obrtništvo, da se takoj javi v njegovi pisarni, kakor hitro bo društvo opozorilo, da se bodo davčne napovedi izdelovale. Pisarna ima vse pripomočke glede napovedi davkov, da ne bo potem pritožb, da se ni pravočasno pomagalo. K sedanji izpolnitvi davčnih pol so nujno potrebni nasveti.
!!! Svengali !!! Danes 1. v Veliki kavarni.
Klub književnikov. Drevi ob 20. uri
sestanek v Grajski kleti.
Godbeniki! Delavci in obrtniki, ki so vešči godbe na pihala in godala, torej taki, ki so že nekaj let sodelovali pri kakem godbenem društvu in taki, ki so bili pri vojaški godbi, naj se prijavijo »Godbenemu društvu »Sloga« v Mariboru«, Sodna ulica 9, pritličje. (Podružnica NSZ). Tam dobe vse podrobnejše informacije.
Iz sokolskega društva Matica Maribor.
Društveni blagajnik je izročil inkasantu nabiralne pole za pobiranje članarine ter prosi članstvo, da svoje obveznosti na-pram društvu poravna ter plača članarino po možnosti celoletno, kakor tudi vse eventuelne zaostanke. Inkasant ima pri sebi tudi prijavnice za one, ki bi želeli na novo pristopiti k društvu. Zdravo!
Dramski odsek Sokola Maribor II., Pobrežje, se s polno paro pripravlja na veseloigro »Velika repatica«, burka v 3 dejanjih, katero bo vprizoril v nedeljo 4. marca v dvorani Renčelj na Pobrežju. Smeha bo več ko* preveč od začetka do konca, zato naj nihče ne zamudi, da mu ne bo pozneje žal. Na svidenje.
Klub kolesarjev in motociklistov »Penin« v Mariboru javlja svojemu članstvu, da bo v nedeljo 4. marca ob 9. uri redni XIV. letni občni zbor v restavraciji Narodnega doma. Poziva se članstvo, da se v čimvečjem številu udeleži tega zbora.
Zbor naših strelcev. Strelsko okrožje Maribor bo imelo v nedeljo 4. marca ob 9. uri dopoldne v kavarni »Jadran« svoj letošnji občni zbor. Na občni zbor so vljudno vabljeni vsi strelci in prijatelji strelskega športa. Posebej pa so še vabljeni slovenski lovci.
Kongres invalidov in zbor »Boja«. Organizacija invalidov in Združenje borcev Jugoslavije nameravata sklicati v nedeljo 11. .marca v Mariboru kongres in zbor. Omenjenega dne bo vozil iz Ljubljane v Maribor poseben vlak in je udeležencem kongresa in zbora dovoljena znižana vožnja.
Glasbeno pevsko društvo poštnih in telegrafskih uslužbencev v Mariboru, priredi v nedeljo 4. marca ob 14. uri v prostorih Gambrinove dvorane svoj I. skupni letni občni zbor. Vabljeni so vsi člani ter prijatelji godbe in petja, da se udeležijo tega občnega zbora. Po občnem zboru bo družabni večer obeh društev z godbo in petjem.
Z ljubljanske univerze. V letošnjem zimskem semestru je bilo na naši univerzi 1945 slušateljev, in sicer 1939 rednih in 6 izrednih. Od teh jc bilo 334 rednih slu-šateljic in 1 izredna; filozofska fakulteta je imela 470 rednih in 3 izredne slušatelje, od teh 219 rednih in 1 izredno siuša-teljico; juridična fakulteta je imela 602 redna slušatelja, od teh 53 rednih sluša-teljic; medicinska fakulteta je imela 218 rednih slušateljev, od teh 44 rednih slu-šateljic; tehniška fakulteta pa je imela 483 rednih in 2 izredna slušatelja, od teh 18 rednih slušateljic; na teološki fakulteti je pa bilo 166 rednih in 1 izreden slušatelj.
Radio Ljubljana. Spored za petek 2. t. m. Ob 11: šolska ura: ob 90-letnici Jurčičevega rojstva; 12.15:	ciganska
glasba, plošče; 12.45: poročila; 13: čas, tamburaški zbori; 18: slovenska narodna pesem v samospevih na ploščah; 18.30: alkohol in kriminaliteta; 19: Sokolstvo; 19.30: izleti za nedeljo; 20: orgelski koncert Pavla Raočigaja; 20.30: vokalni koncert Štefke Korenčanove; 21: ruska glasba, izvaja radio-orkester; 22: čas, poročila, radio-jazz.
Grajski kino. Od danes pa do vključno petka veliki vojni film »Galipoli«. Ta senzacijonalen velefilm nam prikazuje resnične dogodke o boju Angležev za Dardanele. V soboto najnovejša vojaška humoreska »Vesela prijatelja«.
Kino Union. Do vključno četrtka Schubertov film »Pesmi mojega hrepenenja« z Marto Eggertovo. Pride veleopereta »Beneška noč« s Tinom Patierom.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroča kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa.	1
V M a r i b o r u, dne 1. III. 1934.
Narodno gledallffe
REPERTP' *?.
Sobota, 3. marca ob 20. uri: »Gospodična«. Poslednjič. Globoko znižane cene od 15.— Din navzdol. Zadnjič. Nedelja, 4. marca ob 15. uri »Okence«. Globoko znižane cene od 15.— Din navzdol. Zadnjič. — Ob 20. uri »Stam-bulska roža«. Znižane cene.
Premiera »Natalije«, učinkovite drame ruskega klasika Turgenijeva bo v začetku prihodnjega tedna. »Gospodična«, izborno' in svojevrstno Devalovo komedijo uprizore v soboto, 3. tm. poslednjič v seže--'	.	~Ioboko znizme ----c od
15 Din navzdol,
»Štambulsko rožo«. Fallovo uspelo o-pereto, ki splošno ugaja, ponove v nedeljo, 4. tm. zvečer.
Kot naslednjo otroško premiero pripravljajo Golievo zabavno pravljično igro v štirih slikah »Jurček«.
Gledališki abonenti se obveščajo, da bodo dobili predstavo »Vijolica z Mont-martra«, čim bo dobila gdč. Druzoviče-va zopet dopust. Ta teden pa je zaposlena v Zagrebu.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih, uravnava »Franz Jose-fova« voda izborno tolivalžno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dolgovi naših gledališč znašajo skupno 16.24 milijonov Din, in sicer je dolžno zagrebško gledališče 8.5, beograjsko 5 :n ljubljansko 2.74 milijonov Din.
Proizvodnja piva je v naši državi od 700.000 hi v letu 1932 padla na 230.000 hi v letu 1933.
Italija povišuje uvozno carino na drva. Italija namerava povišati carino na uvoz drv. Povišanje bi bilo devetkratno od dosedanje tarife. Novo povišanje bo stopilo prav verjetno v veljavo, že prve dni marca, ko se prične sezona.’
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v letošnji 17. številki: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet in zakona o davku na neoženjene o-sebe ter davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, zakon o izpremembah. in dopolnitvah zakona o državni trošarini, zakon o izpremembah in dopolnitvah členov 29, 34, 40, 43, 56 in 166 carinskega zakona, objavo o razrešitvi dolžnosti člana banskega sveta za mesto Krško, odločbo o podaljšanju roka za zameno bankovcev stare izdaje, vzetih iz obtoka, odločbo o uporabi začasno vezanih dinarjev za izvoz blaga, odločbo o veljavnosti potrdil o zavarovanju valute in razne objave iz »Službenega lista«.
V sili je skušal krasti. Pred dnevi se je priklatil v Maribor neki Hakija iz Bosne in skušal najti delo pri kakem obrtniku ali podjetniku v Mariboru. Slišal je, da v Mariboru ni tako hudo in da se delo še dobi. Toda na lastni koži se ie moral mlad Bosanec prepričati, da je tudi v Mariboru velika brezposelnost in da vesti, ki krožijo o Mariboru po južnih krajih naše države, niso točne. Ko je bil že več dni brez pare v žepu, si je skušal pomagati na nepošten način. Pri belem dnevu se je pretekli ponedeljek lotil neke shrambe v Rajčevi ulici in hotel s silo odtrgati ključavnico. Pri tem poslu ga je zasačil stražnik in ga odgnal na policijo. Jokaje je mladi aretiranec izpovedal pri zaslišanju svojo težko zsrodbo. Izročen je bil sodišču, kjer bo imel hrano in streho.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4.6 stopinje C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 4.2 stopinje C nad ničlo; barometer je kazal pri 15.7 stopinjah 731.2, reduciran na ničlo pa 729.3; relativna vlaga 96; od včeraj na danes je padlo 4.5 mm padavin. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, ponekod padavine, temperatura i ga bo padla.
V	Mariboru, dne 1. III. 1934.
Mariborski »Več er nit« Jutra
Stran 3.
Pomen Jadranskega morja za Jugoslavijo
II. Predavanje pri Sokolu na Teznem
V	soboto 24. februarja je predaval strokovni učitelj in tajnik oblastnega odbora Jadranske straže br. Pirc številnemu članstvu o temi: Pomen Jadranskega morja za Jugoslavijo.
Predavanje je imelo v prvi vrsti namen propagande za Jadransko stražo, ki ima tudi na Teznem svoje poverjeništvo, katero vodi učiteli br. Luknar. V prvem delu predavanja je opisal predavatelj zgodovinske boje raznih narodov in držav za nadoblast na Jadranskem morju. Vse države in mogočni narodi so že nekdaj spoznali prikladnost Jadranske obale za živ-Ijensko potrebo in razvoj svojih držav. Naše slovanske države ob morju so pro« padle, ker ga niso znale dovolj ceniti in
varovati. Ker smo izgubili svoje morje, smo izgubili svojo samostojnost. Tujci so zavladali na kopr.em in na morju. Zgodovina naj bo naša najbolja učiteljica. V drugem delu predavanja nam je opisal predavatelj lepoto naše jadranske obale, ki ima najboljše pogoje in najlepšo privlačno silo, saj privabi vsako leto več tujcev v naša lepa obmorska mesta, kar je neprecenljive gospodarske vrednosti ne samo za one kraje temveč tudi za zaledje. Lepota naše jadranske obale in otokov ne zaostaja v ničemur za onimi drugih držav, treba je le, da znamo v prvi vrsti ceniti sami kar je našega. Končal je z besedami: Čuvajmo naše morje!
Predavatelj je žel za lepo predavanje najtoplejšo zahvalo in priznanje.
RranoffisnoKsa
Težave naših prevoznikov
Buren poiek občnega zbora Združenia prevozniških obriov
K naglemu razvoju današnje dobe je nedvomno mnogo pripomogel napredek tehnike. V tovarnah in delavnicah je izpodrinil delavca moderni stroj in to racio nalizacijo opažamo na vseh področjih našega življenja. Novi čas ni prizanesel nikomur, tudi izvoščkam ali fijakarjem ne, ki so imeli še pred desetletji tako romantično življenje. Dobrodušnost izvoščkov je živela širom sveta. Toda minili so časi in z njimi je zatonila tudi njihova slava. Namesto pohlevnega kiuseta in kočije br-ze danes po asfaltiranih ulicah in cestah udobna motorna vozila. Fijakerska obrt pa še ni popolnoma izumrla in zato bo prav gotovo zanimalo naše čitatelje, kako žive. kako se bore za svoj obstanek in kakšne težave jih tarejo.
Preteklo soboto zvečer je imelo mariborsko Združenje prevozniških obrtov v mali dvorani Narodnega doma letošnji redni letni občni zbor. na katerega so prihiteli tudi delegati iz Murske Sobote, Ptuja, Celja, Ruš in drugod. Predsednik združenja g. S 1 u g a je toplo pozdravil vse navzoče, posebej še zastopnika Zbornice za TOl, zadružnega nadzornika g. Založnika. V svojem poročilu je predsednik v stvarnih besedah orisal težkoče, s katerimi se mora danes boriti njihov stan. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Anton Krepek, pa se jasno zrcalijo vse težave. Društvena pisarna je imela v poslovnem letu mnogo posla. Razpošiljala je razne okrožnice in izvršila več intervencij radi šušmarstva. Koncem poslovnega leta je štela .301 člana, ki se pa po-razdele na posamezna mesta tako-le: Maribor 66. Celje 38, Ptuj 20, Ljutomer 7. Murska Sobota 19, Dolnja Lendava 10, Slovenigradec 7. Prevalje 22, Šmarje pri Jelšah 12, Gornjigrad 9, Konjice 4, Celje okolica 31. Maribor levi breg 14. Maribor desni breg pa 29. Od teh je po stroki 179 avtoizvoščkov, 94 prevoznikov in samo 28 izvoščkov ali /fijakerjev. Zaradi odobrenih novih pravil je združenje lani v av gustu sklicalo izredni občni zbor, na katerem je bila izvoljena nova uprava za dobo treh let s predsednikom g- Ivanom Slugo na čelm Tudi so se osnovala poverjeništva za Celje, Ptuj, Mursko Soboto. Prevalje. Dravograd in Rogaško Slatino. Po novih pravilih je bil razširjen delokrog in bi se bili morali včlaniti pri maribor skem združenju vsi avtoizvoščki. prevoz' niki in fijakerji. Večina njih pa se temu protivi in bo moralo združenje zaprositi zbornico za TOI za posredovanje. Ker ic ta zahteva povzročila spor med združenjem in Članstvom, ga motivira odbor združenja s tem, da se tam, kjer gre za denar, po navadi neha prijateljstvo.
Okrožni odbor obrtniških združenj Mariboru je predpisal organizaciji za lansko leto članarino v iznosu 3300 Din, to je 10 Din za vsakega člana. Združenje pa v smislu obrtnega zakona kot pomožna trgovska obrt ne more biti včlanjeno pri okrožnem odboru obrtniških združenj in je to zahtevo zavrnilo. Tudi je združenje zaprosilo merodajne oblasti naj izdajo lastnikom avtotaksov dovoljenja za nadaljnje obratovanje, čeprav niso poravnali vse lanske pridolmine. Toda odgovo-
ra in rešitve ni bilo doslej še nobenega. Mestna občina mariborska je izdala v zad r.jem času nekaterim obrtno pravico za prevozništvo kljub temu, da se je združenje izjavilo proti izdaji, ker je v Mariboru število prevoznikov že itak več kot zadostno. Izposlovalo pa je svojim članom pri mestnem avtobusnem podjetju popust pri nakupu bencina, izdalo vsem šoferjem in kočijažem nove legitimacije, vidirane od policijske oblasti, da se na ta način one mogočijo zlorabe in nepravilnosti, ki so bile predmet neprestanih pritožb.
Nekateri člani se ne zavedajo svojih dolžnosti in se najdejo v stanovskih vr stah taki. ki iz hudobije ali častihlepnosti nasprotujejo vodstvu organizacije in pri tem ne pomislijo, da ne dosežejo ničesar, marveč škodujejo samemu sebi in sočla-nom, požrtvovalnim .delavcem za procvit stanovske organizacije pa jemljejo veselje do dela. Z željo, naj bi bilo bodoče poslovno leto brez kakršnihkoli pretres-jajev in naj bi bila med članstvom sloga in prijateljstvo, je tajnik zaključil svoje poročilo.
Blagajniško poročilo ;e podal g. Fram 'Jemec. Dohodki združenja so znaša! 51.232 Din, izdatki pa 42.305 Din. Dru štvena imovina je skupno precenjena na 39.000 Din. Po podanih poročilih se je raz vila radi članarine tako burna debata, da je moral opozarjati navzoče na disciplino zastopnik zbornice za TOI g. Založnik, k je zagrozil celo s prekinitvijo občnega zbora in z intervencijo stražnikov. Končno pa se je silno razburjenje toliko poleglo. da je bil sprejet sklep, da bodo plačevali avtoizvoščki 50 Din. prevozniki s kor.ji 20 Din. izvoščki pa 15 Din članarine na leto. Tudi je bil sprejet še proračun dohodkov in izdatkov, ki so v enaki meri predvideni na 31.000 Din, nakar je predsednik zaključil viharno potekli občni zbor.
Našim naročnikom in čitateljem !
V	soboto 3. t. m. pričnemo objavljati v »VEČERNIKU« že napovedani izvirni roman
,'Semisiris"
delo MARIJA SKALANA, avtorja romana »Oceanopolis«.
Roman opisuje življenje na pravljični celini Atlantidi pred in ob potopitvi, torej dogodke pred tisočletji, v prazgodovini človeštva. Kdor še ni naročen na »VEČER-NIK«, ki stane le 10 Din na mesec, naj to stori takoj!
Sokolstvo
Zbor društvenih načelnikov Sokolskega okrožja Maribor desni breg. V nede-
jo 25. februarjt so se sešli v Studencih načelniki(ce) Sokolskega okrožja Maribor desni breg in obravnavali prireditve in delo v okrožju v lanskem letu in načrt dela za 1. 1934. Iz poročila načelnika br, erša posnemamo: Okrožje se je lani v častnem številu udeležilo župnega zleta v Ljutomeru in pokrajinskega zleta v Ljubljani, kjer je dalo saino skoro polovico udeležencev cele župe. Namesto okrožnega zleta se je izvedel tajni peš-izlet na Pohorje, ki je dobro uspel, dasi bi posamezna društva lahko prispevala boljšo udeležbo. Okrožje je izvedlo tekme v odbojki in smuku, udeležilo se je tudi ptujskih svečanosti. Več pažnje pa bo treba posvetiti mladinskim prireditvam okrožja. V letu 1934 bo okrožni zlet na Pobrežju (Sokolsko društvo Maribor II) in sicer 24, junija. Izvedle se bodo tekme dece, dalje tekme v igrali in smuku. V bodoče je za vsak društven nastop treba brezpogojno predhodnega dovoljenja okrožnega načelstva. V društvene nastope treba uvesti več reda. Pri volitvah je bilo izvoljeno staro načelstvo: načelnik br. Ferš, namestnik br. Ledinek, načelnica s. Roškarjeva, namestnica s. Kosova. V okrožni T. O. so bili izvoljeni: vodnika dece: br. Kert in s. Ička. vodnika naraščaja: br. Petrovič in s. Primčeva, referenti za igre, lahkoatletiko, smuk in čete pa bratje Hočevar, Ban. Dogenik in Stopar.
Tekme naraščaja M. S. Ž. Mariborska Sokolska župa priredi orodne in idejne tekme naraščaja dne 8. aprila v Mariboru, Tekmovalo se bo v dveh oddelkih in s posamezniki za prvenstva. Moški naraščaj tekmuje na drogu, bradlji, krogih, konju (ali prosti preskoki čez telovadca), v prostih vajah in ideji, ženski naraščaj pa na krogih, bradlji, gredi, v prostih vajah in ideji. Vrsta mora imeti 6—8 tekmovalcev. lahko pa tekmujejo tudiposamez nikj. Tekmovalci za prvenstvo morajo tekmovati tudi v višjem oddelku v vrsti. Prvak vrst v višjem oddelku prejme prehodno darilo — župni prapor. Vrste in
posamezniki, ki dosežejo 75—85% točk, dobe male, več od 85% točk pa velike diplome. Posameznik lahko doseže 70, vrsta pa 430 točk. Dolžnost je vsakega društva, ki ima naraščaj, da pošlje na tekmo vrsto ali vsaj posameznika, saj so vaje v nižjem oddelku zelo lahke. Popoldan po tekmah pa bo naraščaju prirejen zabavni popoldan, katerega program bo izpolnil naraščaj sam.
Izdatki za našo državno upravo. Iz poročila finančnega odbora narodne skupščine posnemamo, da so predvideni izdatki za državno upravo na 6.9 milijarde in za državna podjetja na 3.2 milijarde, skupno torej na 10.1 milijarde dinarjev-Približno 50 odstotkov tega zneska je določenih za kritje osebnih izdatkov. Od 5 milijard je predvideno za aktivne u-službence, vojaške in civilne 3.9 milijarde, za vpokojence 1 milijardo, za invalidske podpore pa 100 milijonov. Znesek 3.9 milijarde je predviden za prejemke 207.130 uslužbencev, zaposlenih v aktivni državni službi. Od teh odpade na vrhovno državno upravo 953 uslužbencev, na prosvetno ministrstvo 32.783, na pravosodno ministrstvo 10.524, na zunanje ministrstvo 538, na notranje ministrstvo 26.753, na finančno ministrstvo 13-916, na vojno ministrstvo 34.959, na ministrstvo za zgradbe 3.061, na kmetijsko ministrstvo 909. na ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja 1.875, na ministrstvo za telesno vzgojo 23, na prometno ministrstvo pa 778 uslužbencev. Skupno je zaposlenih v državni upravi 128.338 uslužbencev. Državna gospodarska podjetja pa imajo uslužbence, in sicer prosvetno ministrstvo 1.027, finančno 1.200, kmetijsko 507, trgovinsko 621, ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje 2.832, prometno ministrstvo v železniški službi 42.026, pri rečni plovbi 2.054, pri pošti 3.737, skupno 57.817, ministrstvo za gozdove in rudnike v gozdovih 2.928, v rudnikih 10.856, skupno 13.784. V celoti je v državnih gospodarskih podjetjih zaposlenih 78.792 uslužbencev. Največ uslužbencev imajo vojno, prometno in prosvetno ministrstvo, najmanj pa ministrstvo za telesno vzgojo naroda.
Ziniovanje Byrdove ekspedicije.
Po vesteh iz Wellingtona je te dni po 13dnevni vožnji znana ladja Byrdove eks pedicije »Jakob Ruppert« pristala v luki Chalmers, kjer bo prezimila zaradi nastopa vedno hujšega mraza. Vsi člani polarne Byrdove ekspedicije prezimujejo v glavnem taborišču na »Mali Ameriki«. Ko pa bo minil prvi val mraza, bo krenil pa-robrod »Jakob Ruppert« zopet na pot. Dotlej se bo ekspedicija pripravila za težavno potovanje v polarne kraje in bo proučila na zemljevidih vse možnosti.
Pri izpitu.
P r o f e so r :Ta pacijent ima krajši očesni živec in zato škili. Kaj bi storili v takem primeru, gospod kandidat? «
Dijak: Tudi jaz bi škilil, gospod profesor.
Arkadii Averčenko:
Protektor umetnosti
»Gospod guverner, gospod nadstraž-mešter je tu!«
»Naj pride noter! Gospod uadstražme-šter, dobil sem nalog, da poizvem, kdo se med prebivalstvom ukvarja s poezijo, slikarstvom, glasbo ir. klimatologijo. Zapovem vam. da v štiri in dvajsetih urah zberete podatke, zaslišite sumljivce in mi potem o vsem poročate. Ali ste razumeli?«
»Da, gospod gubernator! Bodite mirni, niti eden nam ne uide.«
*
»Gospod nadstražmešter, okrožni policijski načelnik so zunaj in čakajo vaših povelj.«
Nadstražmešter jc stopil ven, sprejel raport in rekel potem s strogo službenim glasom:
»Policijski oddelek je zvedel, da se neki individiji udejstvujejo z muziko, petjem, poezijo, slikarstvom, klimatologijo, ali kakor se že pravi tej stvari. Te osebe mi neutegoma zaslišite in sicer po vaših
orožnikih. O uspehu zaslišanja naj poročajo semkaj.«
*
Okrožni policijski nadzornik je nagovoril orožnike: »Orožniki, oblasti so zvedele, da se posamezniki v naših odsekih nespodobno vedejo, da se ukvarjajo s petjem, muziko, slikarstvom, klimatologijo in bogve s čim. Krivce je treba poloviti. Brez pardona. Odstopite!«
*
»Ali si ti Ivan Kolosov?«
»Da, gospod orožnik.«
»Igraš na harmoniko?«
»Da, v svojo zabavo . . .«
»Jaz ti pokažem zabavo!«
»Gospod orožnik, mar se ne sme igrati r.a harmoniko?«
»Pokažemo ti, sme ali ne! Tepec! Ali se baviš s klimatologijo?«
»Ali, kaj še, gospod orožnik, sai sem vendar oženjen.«
»Molči. Ali poješ?«
»Jaz ne. pač pa Semen Krivoj!«
»Tako, in zdaj v luknjo s teboj, tam ostaneš, dokler ne poveš imen svojih sokrivcev!«
»Ali si ti Semen Krivoj?«
»Da, gospod župan!
»Ali prepevaš na ulici?«
»Ne samo jaz, vsi fantje prepevajo. Preteklo nedeljo so peli na ulici Peter Krudiba, Toma Hrjak, Jolinar Petrov, stric Mitja, stric Aleksej . . .«
»Orožnik, vse aretirajte, zaprite! Kje naj dobim zapor za toliko ljudi?« je vzkliknil župan nervozno.
*
Dva dni potem je prišlo v policijski oddelek poročilo: »V smislu okrožnice št. 134.567 so bile vse osebe, ki se bavijo s poezijo, umetnostjo, slikarstvom, klimatologijo zaslišane: priznale so svojo krivdo in so v tem trenutku pod ključen' Pričakujemo nadaljnjih navodil.«
*•
Drugi Fouche je pokojno spal in sanjal, da mu Lafontaine čita svoje basni, da mu Moliere pripoveduje o svoji najnovejši komediji . , .. Med tem pa so ruski vaški Lafontaini inMoliereji sedeli za zaprtimi vrati. Tako so v Rusiji podpirali umetnost.
KONEC.
Stran 4.
Mariborski »Večer n IS« Juh*
———II	1	Ml	IIMIMII ■lili—■■
V Mariboru, dne 1. III. 1934.
—IIIWWII«IIIIIII1II I II ' 'I ..i"~"
JNkHvoJ Rehar-:
Poreklo Bolgarov, Srbov in Hrvatov
Da tisti, ki so dali najvzhodnejšim južnim Slovanom ime in prvo državno organizacijo, niso bili slovanskega porekla, temveč mongolski Bolgari, ve davno tudi širša javnost. Bolgari so prišli na Balkan tedaj, ko so bili Slovani tam že stalno in kompaktno naseljeni. Zaradi svoje močne vojaške organizacije in discipline so že takoj po prihodu zavladali nad ljudstvom, med katero so prišli. Uredili so ga v državo, dali mu voditelje in prve vladarje, s tem pa tudi svoje ime. Uganka za marsikoga bi bila samo, kako sc. mogli ti gospodarji tujega porekla izgubiti svoj jezik in sprejeti onega svojih podložnikov; zakaj se torej ni zgodilo narobe? Danes je razjasnjeno že tudi to vprašanje. Bolgari so bili res mongolske krvi, toda pred prihodom na Balkan so živeli delj časa ob reki Volgi na Ruskem (Volgari — Bolgari), kjer so se najbrže jezikovno že precej poslovanili. Spričo te ga so našli pri balkanskih Slovanih govorico, ki je bila njihovi mongolsko-slovan-ski mešanici vsaj bolj podobr.a in pristopna, kakor bi bila balkanskim Slovanom čista prvotna bolgarska mongolščina. Od te mešanice do popolnega jezikovnega poslovanjema (in ne narobe, pomongole-nja Slovanov) je bil potreben zato le še en sam korak, katerega so tudi napravili. Mongolski jezikovni elementi Bolgarov so se utopili najprej deloma v povolžki slovanščini, nato pa popolnoma v balkanski.
Soort
Izredni občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze. Na predlog večine pod-zvez je upravni odbor JNS sklenil, da se skliče za 1. april t. 1. izredni občni zbor JNS. O tem je Zveza izdala naslednjo službeno objavo: Ker so se pojavile nove okolnosti za tekmovanje za državno prvenstvo in v zvezi z željo večine podrvez, se sklicuje za 1. april t. 1. ob 8. izredni občni zbor. Mesto, kjer bo občni bor, bo naknadno sporočeno. Pričetek odtgranja prvenstvenih tekem, ki je bila že objavljena, se odgodi do občnega »bora.
Vojaške tekme male antante. Meseca junija t. 1. bodo v Bukarešti meddržavne vojaške tekme rnasle antante. Tekmovale bodo vojaške ekipe Jugoslavije, Romunije, Češkoslovaške in Poljske, in sicer v lahki atletiki, nogometu in plavanju.
Tekmovanje FISE zaključeno. Te dni
se Je letošnje tekmovanje PISC zaključilo s tekom na 50 km. Rezultati so bili: 1. VViklund (Švedska) 4:6:48, 2. Englund (Š) 4:07:41, 3. Reenen (Finska) 4:08:05, 4. Haegblad (§) 4:12:56, 5. in 6. brata Wickstrdm (Š). Pri skakalnih tekmah so bili doseženi ti~le rezultati: 1. Johansen (Norveška) dvakrat po 59 m, 2. Hovde (N) 58 in 57 m, 3. Eriksson (Švedska) 46 in 57.5 m.
Vremensko poročilo 28. II. 1934. Mariborska koča iti Pohorski dom: 7.h —1, oblačno, 60 cm srenja, Sirnika ugodna, sankališče uporabno. Ruška koča: 7.h —1, oblačno, 70 cm srenja, smuka dobra, sankališče uporabno. Klopni vrh: 7.h —2, oblačno, 90 cm srenja, smuka dobra. Pesek: 7.h —2, oblačno, 120 cm srenja, smuka dobra, skakalnica uporabna. Seniorjev dom: 7Jh —2, zelo oblačno, 110 ctm srenja, smuka dobra. Činžat nad Falo: 7.h —1, oblačno, 70 etn srenja. Sv. Lovrenc na Pohorju: 7.h —1, oblačno, 50 om srenja, smuka dobra, sankališče in skakalnica uporabna. Ribnica na Pohorju: 7.h —1, oblačno, 65 cm srenja, smuka dobra. Rimski vrelec: 7.h —2, zelo oblačno, 20 cm srenja, smuka dobra.
Trpežen klobuk.
Klobučar: Le poglejte, tri leta ste nosili ta klobuk, pa je še vedno tako lep. Vidite, kako dobro blago imam.
K u p e c: Da, da, ta klobuk Je vzdržal mnogo; trikrat sem ga dal čistiti in enkrat obrniti, dvakrat sem ga pa zamenjal v kavarni.
Brez posledic pa ta stopitev vendar ni bila. Te posledice zasledimo v slovanski bolgarščini še dandanes. Samo bolgarščina ima med vsemi slovanskimi jeziki spolnike, a jih — po mongolskem načinu, kakor n. pr. tudi madžarščina — stavi na konec samostalnika, ne predem, kakor romanski in germarski jeziki (n. pr. inož-t, žena-ta, dete-to). Mimo tega ne pozna sklanjatve in ima še razne druge trdote in okornosti. Vse te posebnosti bolgarščine nam dokazujejo, da mongolski Bolgari niso sprejeli balkanske slovanske govorice popolnoma, marveč so tudi oni njej vsilili nekaj svojih mongolskih elementov. Oni pa so bili najbrže tudi tisti, ki so prinesli Bolgarom prve pristno ruske besede in besedne oblike, ki jih ostala dva južno slovanska jezika (srbohrvaščina in slovenščina) ne poznata. Ostale ruske besede in oblike so si prilastili Bolgari ob času svojega narodnega in naroduo-kultur-nega preroda ob koncu osemnajstega ter v devetnajstem stoletju, ko niso stali samo pod ruskim versko-cerkvenim, marveč tudi kulturnim vplivom.
O Bolgarih kot tistih, ki so dali vzhodnim južnim Slovanom svoje ime in organizacijo, vemo torej, da niso bili slovanskega, temveč mongolskega porekla. Antropološko so vidni še danes njihovi sledovi v bolgarski fiziognomiji. Manj znano, ali širši javnosti gotovo neznano, pa je drugo dejstvo, da tudi tisti, ki so dali Srbom in Hrvatom ime in politično organizacijo — niso bili slovanskega porekla! O nastanku imena »Srb« se je razpravljalo veliko, najbolj je pa razrešil to uganko naš slovenski antropolog in etnolog dr. Niko Zupanič, prvič v študiji »Srbi
Plinija in Ptolomeja« (Zbornik radova posvečen Jovanu Cvijiču, str. 580-583, Beograd 1924.), drugič pa sedaj v »Etnologu« (knjiga V. in VI., str. 102-104).
Prvotni Srbi ne le niso bili Siovani, marveč tudi ne arijske krvi. Bili so kav-kaški aborigeni, ki so pripadali alarodski (jafetitski) skupini jezikov in narodov. Prvotna oblika je bila »surbi«, kar pomeni »ljudje«, »ljudstvo«, »narod«. V pisanih virih se omsnjajo Srbi prvič v prvem stoletju po Kr. v prvotni domovini ob Azovskem morju, in sicer že pod pravim imenom »Serbi«. Zaradi pritiska Hunov iz osrednje Azije so se kavkaško-alarod-ski Srbi pomaknili na zahod med Slovane, nad katerimi so zavladali in se jezikovno ž njimi zbližali. Druga selitev Srbov se je izvršila proti šestemu stoletju na severovzhod, v Polabje, kjer je ostal del njihovih prednikov v Lužiških Srbih, ostali del pa se je kmalu po naselitvi v Polabju pomaknil čez Karpate in Ogrsko na Balkan. Teh je bilo po precej podprti sodbi morda 20 do 30 tisoč, a so bili jezikovno že poslovanjem. V novi domovini so zavladali nad tamkajšnjimi Slovani, jim dali svoje ime, plemstvo in organizacijo, obenem tudi prvo državo. Jezik, ki so ga govorili ob prihodu na Balkan, je bil enak polabski slovanščini ali stari lužiški srbščini, na Balkanu pa so sprejeli jezik južnih Slovanov, kateremu so pa vtisnili tudi nekaj svojih elementov in posebnosti.
Znanstveno deloma še sporno pa je poreklo Hrvatov. Dr. Jože Rus je napisal o tem problemu že več razprav; izdal je knjigo, ki je vzbudila ostro polemiko, in sedaj najnovejšo razpravo v »Etnologu«
(knjiga V. in VI., str. 31-45). V tej najnovejši razpravi dokazuje naš znanstvenik, da so bili prvotni Hrvati gotskega, torej germanskega porekla. Prišli so najprej iz Skandinavije v ozemlje med Vislo in Odro, kjer so ustanovili svojo državo, ki se je dolgo upirala navalu Slovanov, se je pa naposled le vdala, vendar tako, da so se Slovani naselili med Hrvati, ki so še naprej ostali vladajoča kasta. Z neprestanim pritokom Slovanov so gotski Hrvati sprejeli slovanski jezik, ostali pa so vedno nad Slovani kot plemiči in vladarji. Njihovi potomci so dali vsem severnim Slovanom, posebno Poljakom, svoje pleni stvo »žlahčiče« — »šlahto«, ustanovili so poljsko vladavino v Krakovu in odločilno sodelovali pri organizaciji prve češite države.
Z drugimi Slovani se je pa del poslo-vanjenih Hrvatov pomaknil tudi na jug, zlasti v Dalmacijo (en del tudi na Koroško, kjer se je razmeroma pozno pretopil v slovenskem življu), kjer je našel med Slovani zadnje ostanke dinarskih Gotov. Kakor drugi Poljakom. Čeliojn in Karantancem. ie ustanovil ta del Hrvatov tudi dinarskim Slovanom lastno državo, a dal jun je povrhu še svoje ime, dočim se je jezikovno popolnoma utopil.
Z vsemi temi zanimivimi odkritji dobiva novo verjetnost domneva, da so govorili prvotno vsi južni Slovani en in isti jezik, da so imeli skupno ime Sioveni (Slovenci) in da so jih imensko (in jezikovno) ločili šele pozneje prišli rasno tuji elementi.
Šestnajst let sovjetske rdeče armade
Organizacija sedanje ruske vojske
S posebnim dekretom je bila 23. febr. 1918. ustanovljena redna armada Sovjetske Rusije, ki se še danes ponosno naziva s tem imenom. Med kruto državljansko vojno je bila ta primitivna in slabo oborožena armada delavcev reorganizirana v enotno državno armado. Pod vodstvom Trockega in druigih strokovnjakov se Je v teiku časa tako izpopolnila, da se lahko, glede morale in tehnične opreme, prav mirno primerja katerikoli drugi armadi.
Z vojaškim zakonom k 1. 19*23. je dobila rdeča armada pravico, da izbira med delujočim proletariatom, ki je pod splošno naborno dolžnostjo, svoje novince. Vojaška služba v rdeči armadi ni za sovjetskega proletarca težka dolžnost, tem več odlikovanje. Z zakonom so izločeni od službovanja v armadi vsi oni, ki pripadajo pridobnitnim vrstam, kakor: trgovci, podjetniki, posestniki in podobrfo.
V rdeči armadi služi okrog 600.000 mož. Vendar se po teritorialnih oddelkih vežba vsako leto nad 2 milijona vojaških obve-zancev. Vojaška obveznost traja od 16. do 40. leta; aktivna od 20. do 23. leta, dočim je obvezanec od 16. do 20. in od 23. do 40. leta postavljen ali v rezervo ali v teritorialno službo.
Prvotno je bilo službovanje v armadi zelo neenotno. Danes je določen službeni rok na 2 leti, izjemoma pri tehničnih in mornarskih oddelkih na 3 do 4 leta. Absolventi visokih šol imajo skrajšan rok enega leta.
razne skupine državne politične uprave,
Nad rdečo armado bedi cela vrsta političnih komisarjev, ki skrbijo za temeljito vzgojo enotne politične ideologije. — Služba v armadi je za novinca življenjska šola. Tekom službenega roka se vsak
-J nekai° POhten°*,0r0Z'' nepismen nauči pisati in citati. Vojaki, ki
Sl	več?ra	č’an°y	■	odslužijo	svoj	rok	v rdeči armadi, posta-
komumst čne stranke; nadalje oodelk, ob . CestQ ^ ]]avdušeili privrženci
mejne straže: oddelki čuvajev, ki so na-
meščeni po industrijskih krajih in čuvajo nad imovino; čete za spremstvo kaznjencev; oddelki, ki so stalno na razpolago u-pravnim organom itd. Vseh teh oboroženih mož v posebnih oddelkih ie nad pol milijona.
Razen rdeče armade in omenjenih oddelkov obstoja v Sovjetski Rusiji še mi-
režima in najgorečnejši agitatorji med ljudstvom.
Rdeči armadi služi večina industrije, ki je bila postavlj&na v teku petletnega načrta. Rdeča armada ima svoj specialni tisk. svoje časopisje, vojaška' gledališča in razne druge prosvetne ustanove.
Skoraj vse vodstvo rdeče armade je v rokah nove generacije. Kar je ostalo čast
lica. Po zakonu je dolžan vsak delujoči j nikov od prejšnjega režima, so v glavnem občan, kakor dehvec, kmet itd., ki ni bil l razmeščeni po vojaških šolah. Na čelu sprejet v rdečo armado, da se vežba v j rdeče armade stoji revolucijski vojaški orožju v svojem domačem kraju. V ta sovjet, ki je sestavljen iz najpomembtiej-narnen so določeni oddelki, ki jih vodijo ! Sili vojaških oseb. Temu sovjetu predse-vojaki rdeče armade. Vežbanje traja! duje ljudski komisar za vojsko in mor
skupno 5 mesecev, na dbbo 4 let.
kar pa je razdeljeno
narico. Sedanji poveljnik rdeče armade je Vorošilov.
sc.
Prodam
KOMPLETNA KUHINJSKA OPREMA
s posodo železna postelja, mizica z ogledalom, okrogla miza ter bosanska garnitura za l verando na prodaj. Novak, | Cankarjeva ul. 18.	803
PRODAM VEČ MIZIC
70X 60 po nizki ceni. Stritarjeva ul. 6.	807
GLASOVIR,
dobro ohranjen,, na prodaj. Normalna služba v rdeči armadi je ve- i Vprašati M. Berdajs, Maribor.
Kupim
KUPIM DOBRO OHRANJENO
pripravo za izdelovanje doleda. Naslov v upravi černika«.________
Sobo odeta
zana na vsestransko pripravo. Priprave se vršijo na šolah od rane mladosti pa tja do visokih šol ter v posebnih tečajih prostovoljnih organizacij. Taikšna priprava ima nalogo, da z vsemi močmi pripravlja doraščajoče v zavedne brapilce države. Mladi možje, ki prihajajo s'takšnimi pripravami v dobo svoje obvezne vojaške službe, so v splošnem že tako izvežbam. da se v anmadi vadijo in izpopolnjujejo Ie v onem, kar jim šola iz tehničnih razlogov ni mogla nuditi.
Poveljujoči jezik v rdeči armadii je ruski. Vendar so v njej posamezni nacionalni oddelki, ki se posMujeJo svojega narodnega jezika. To so predvsem oni narodi, ki doslej niso poznali Vojaške obvez nosti, kakor kavkaški in srednjeazijski.
Poleg stalne rdeče armade ima Sovjetska Rusija še celo vrsto posebnih, dobro izvežbanih In oboroženih oddelkov. Tako
762
DOBRI VINSKI SODI !
1700, 1300, 800 litrov na prodaj. Liter 50 para. Naslov v| upravi »Večornika«. 801 j
sla-
»Ve-
765
BOLJŠEGA DELAVCA
sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova ulica 15 dvorišče levo.	„799
SOBO.
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam takoj za Din 190.—. Magdalenska ulica 23, pritličje.	806
ODDAM
malo sobico gospodu, ki je čez dan zaposlen. Vrbanova ulica 28/11.	804
OPREMLJENO SOBO
z dvema posteljama oddam. Aleksandrova c. 44/1.	737
OPREMLJENO SOBO
oddam eni ali dvema gospodičnama. Kacijancrjeva ulica 10/11. vrata 15.	699’
Po uk
NEMŠČINA!
v 6 mesecih! metoda, siguren slov v upravi.
Inteligenčna uspeh. Na-
805
PAS K NARODNI NOŠI llfARl^LO
na prodaj. Naslov v upravi i »Večernika«.	802
Razno
NAZNANJAM
da sem preselil svoio mizarsko delavnico iz Frankopauo-ve 15 na Koroško cesto 39. Svojim cenjenim odjemalcem se še v nadalje priporočaj Franc Pečnik, splošno mizar-i stvo, Koroška cesta 39. 808
PRALNE BANJE
v največji izbiri sodarstvo Sulcer, Vojašniška ul. 7, 758
na II. redni občni zbor »Splošnega vzajemnega podpornega in kreditnega društva« r. z. z o. z. v Mariboru, ki bo v nedeljo, dne 4. marca 1934 ob 13. uri v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red običajen!
Istotam se vrši po tem občnem zboru
ustanovni obinl zbor
»NAPREDNOSTI«, reg. pom. blagajne v Mariboru z običajnim dnevnim redom ter v smislu § 1° društvenih pravil volitev volilne komisije.
Člane prosimo za udeležbo!
800	Načelstvo.
fariafa konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.