1 59904 »MM—1 Naslovna stran:' Ble‘* Levo: Blizu pristanišča v Buenos Airesu stoji srerli vj šokih palač lepa bazilika naj' svetejšega Zakramenta. Posel’' nost te cerkve je stalno češče' nje svetega Rcšnjega Telesa, K je izmenoma izpostavljeno gornji cerkvj ali v podzemS' kripti J E NE BODO PREMAGALA Okrog leta 1000 pred Kristusovim rojstvom sta se srečala v odločilnem dvoboju nad Terebintovo dolino blizu Jeruzalema dva moža. Prvi je bil Filistejec, po imenu Goljat; drugi pa David, zastopnik izvoljenega ljudstva. Goljat je bil močan, izvežban vojak. „Visok je bil šest komolcev in eno dlan. Imel je na glavi bronasto čelado in bil oblečen v luskinast oklep; teža tega oklepa je bila 40 kg brona. Na nogah je imel bronaste golenice *n na plečih bronasto kopje. Kopjišče njegove sulice je bilo kakor tkalčje Vratilo in konica njegove sulice je imela 5 kg železa. Pred njim pa je stopal njegov oproda.“ David pa je bil še neizkušen mladenič. Nosil je preprosto obleko. Bil ie brez meča, brez oklepa in brez čelade. V eni roki je držal pastirsko Mico, bil je namreč pastir, v drugi pa torbo, v katero je spravil pračo *n pet gladkih kamnov. Na videz smešen dvoboj! Tako smešen, da je „junak“ Goljat, ki mu ni bilo po moči enakega med zemljani, porogljivo dejal Davidu: „Sem Mr pes, da prihajaš k meni s palico?“ Toda Davida vse to ni nič vznemirilo. Mirno je odgovoril Filistejcu: »Ti prihajaš k meni z mečem, s sulico in s kopjem. Jaz pa prihajam k tebi v imenu Gospoda vojnih krdel, Boga Izraelovih bojnih vrst... Danes te h° izročil Gospod meni v roke.“ Ko se je Filistejec vzdignil ter šel bliže proti 'Davidu, je David hitro stekel iz bojne vrste proti Filistejcu; segel z roko v torbo, vzel iz Kje kamen, ga zalučal ter zadel Filistejca v čelo,“ tako da je padel z °brazom na zemljo... Zmagal je z božjo pomočjo David. Podobni prizori so se razvijali vso zgodovino. Na eni strani so bili 3,0 ogledu dobro oboroženega Goljata rimski cesarji, barbari, muslimani, Mgočni Napoleon, „nepremagljivi“ nacizem in fašizem... Ne drugi strani Cerkev. * Prvi so poraženi odšli s pozomice življenja, Cerkev pa je ostala in ostala še dolgo potem, ko bo z zemlje zbrisan tudi komunizem, kajti ®awio Njej, in ne drugim, je božji Sin v Cezareji Filipovi napovedal, da ,e Peklenska vrata ne bodo premagala. A. S. Vsak napredek znanosti, vsako novo odkritje, vsaka nova iznajdba pomeni za človeka, ki iskreno išče resnico, en korak bliže k Bogu, ki je Resnica sama. Poleti v vesolje in vera Menda se sedaj res začenja planetna doba, ko bo človek mogel na druga nebesna telesa. Zemeljski umetni spremljevalci, ruski sputniki in ameri-kanski explorerji, so prvi poskusi v to smer. Korak naprej so naredili, ko so Rusi in za njimi Amerikanci spustili prvega človeka v vesolje. O teh uspehih so naredili velikansko propagando po celem svetu. Dne, 8. decembra 1957 je komunistični dnevnik „Pravda“, ki izhaja v Moskvi, zapisal: „Od 4. oktobra dalje“ — to je bil dan ko se je začel vrteti prvi sputnik 'okrog zemlje — „se ne more več tako lahko s prižnic oznanjati bajka, da je Bog ustvaril svet.“ Ko je letos prvi človek poletel v vesoljstvo, je v Rusiji izšla knjiga, ki ponavlja, da je to nov dokaz, da Boga ni. Nastala je že cela literatura, ki sc v imenu napredka napihuje in zasmehuje verske resnice* ki jih uči krščanstvo. Kaj naj rečem o takih trditvah? Al; se od novih odkritij in od novih iznajdb ima res krščanstvo kaj bati? Ali umetni spremljevalci zemlje in poleti v vesoljni prostor res dokazujejo, da Boga ni? VPRAŠANJE Preden odgovorimo na to vprašanje* si poglejmo od bliže polete okrog zemlje in v vesoljstvo. Ko so začeli misliti na te polete, so morali dobro spoznati zakone, po katerih se ravna gibanje nebesnih teles v sončnem sistemu, to je gibanje planetov okrog sonca in gibanje satelitov okrog planetov. Dolgo časa je trajalo, preden so te zakone odkrili. Ljudje so bili sploh prepričani, da je zemlja središče in da se vse vrti okrog nje. Šele 1. 1543 je katoliški duhovnik Nikolaj Kopernik, po rodu Poljak, prvi učil, da je sonce v središču, okrog katerega se vrte planeti in tudi naša zemlja, luna pa se vrti okrog zemlje. Precej pozneje, 1613. leta, je Nemec Kepler na podlagi raziskovanja njegovega učitelja Čeha Ticho Brahe natančneje določil pota planetov in zakone, po katerih se vrte okrog sonca. Izak Newton je našel vzroke teh zakonov v težnosti, po katerih se ravna gibanje vseh nebesnih teles. Svoja odkritja je ta veliki učenjak objavil 1. 1687. Njegov nauk obstoji v tem, da se telesa privlačijo med seboj in ta privlačnost je toliko večja, kolikor večje je telo. Z manjšimi dopolnili, ki jih je dodala moderna znanost,je še sedaj v veljavi, kar je Newton učil. Teorija težnosti ima velikanski pomen, ker je na njeni podlagi mogoče spoznati zakone, po katerih sc ravna gibanje nebesnih teles ne samo v sončnem sistemu, ampak v vsem vesoljstvu. Nauk splošne težnosti nam razlaga harmonijo, kj vlada v silno sestavljenem sistemu nebesnih teles, ki sc vrtijo v svetovnem prostoru. Ta veličasten red vzbuja največje občudovanje, če pomislimo na neizmerne razdalje in hitrost, s katero se velikanski svetovi gibljejo. važnost newtonovega ODKRITJA 0inOdkritje zvezdoslovca Newtona je ZačeV l*° današnjim učenjakom, da so z6lll,.1 delati načrte za polete okrog gj ^Je in v vesoljni prostor. Na podla-n0S(jC!V^onoveSU zakona o splošni težje n Je mogoče izračunati hitrost, ki čeni ° re*lna’ da sc kakšno telo v dolo-ta|,0 |"*lzdalji vrti okrog zemlje; prav °dteir *r0st’ *£' se' zahteva, da se telo ti v nc Privlačnosti zemlje in se usme-kal0 ^es°ljai prostor. Kar je še manj-kj . e'vtonu, je bilo tehnično sredstvo, da ga dalo telesu potrebno hitrost, Požen S|>ravi v tek okrog zemljo ali ga je t0 6 v vesoljni prostor. Dolgo časa hi|0 „Oatalo samo pri sanjali. Treba je haket • ^ dobo raket, da so uspeli. Van,; ■'* ,)0S°n z elektronskimi napra-d°ifi-(lc dal telesu zahtevano hitrost in sprav'?.0 snier’ r*0 mnogih poskusih so hhpgg 1 v tek okrog zemlje 1. 1957 maj-l9ß] "metnega spremljevalca in leta !adj0 poslali okrog zemlje zračno p’ *' je nesla človeka. teh poskusov je v tem, ker ' Zilje c*iOst moč pogonskih sredstev in ,4j;a e*ektronskih naprav za smer. Satel;t0’ 80 t'h namestili v umetne atora ’ s° omogočili spoznanje pro-^atilr 0 u’°g zemlje: kakšna je tempe-vl°V(|(.’ *(ako gost je zrak itd. Vožnja k-ilto (lQ v zračni ladji pa je pokazala, zdravjp vPliva na človeka, na njegovo "i pfp " Gotovo so te stvari zanimive jmt p0C,!jSnie važnosti, ker bodo služile 'Zll°Poln’t"a Za n°Va °dkr'tja in za nove Majhen korak na dolgi poti Z *csa ”Zir«m na to, da so nebesna te-p’aiHo J'° °ddaljena od zemlje, saj je. Sigi mesec več kot 300.000 km daleč, a»eti, ki se vrte okrog sonca, Drugi dan po poletu Jurija Gagarina v vesoljstvo je več tisoč Moskovčanov prišlo na Rdeči trg v Moskvo in proslavljalo, ime prvega izletnika v vsemir. Različni nenapovedani govorniki so navdušeno govorili o njem, tisk pa jo s posebnimi članki slavil tega človeka in sovjetsko znanost, ki je dosegla s tem poletom visoko stopnjo. Tudi francoska komunistična stranka je priredila posebno proslavo tega dogodka. Na njej je govoril Jennnette Vermeersch še mnogo bolj pretirano kakor govorniki v Moskvi. Začel je svoj govor z besedami: „Danes je praznik vnebohoda, toda ne vnebohoda bajnega, izmišljenega, čudežno povišanega bitja. Ne! To bitje je močan, lep mladec, Jurij Gagarin, ki je star 27 let in je obenem tudi komunist, k; je prišel višje kakor so nebesa...“ pa so oddaljeni milijone in milijarde kilometrov, je ta uspeh še zelo majhen. Če pa pomislimo še na druge zvezdnate sisteme poleg sončnega, potem je ta uspeh skoraj brez vsakega pomena. Kljub vsej hitrosti, kakršno imajo sedaj rakete, bi človek moral desetletja, sto- in tisočletja potovati, da bi dosegel kakšne zvezde. Neizmerne tehnične in še druge ovire bo moral človek premagati, če bo hotel res poleteti na kak planet. In kaj bo na teh planetih našel? Na mesecu, ki nam je najbližji in se vrtj okrog naše zemlje, menda ni nobene vode. Podnevi je tam temperatura okrog 120° nad ničlo in ponoči je mraza okrog 150” pod ničlo. Kdo ve, če niso na drugih planetih še slabši pogoji za življenje? Če pomislimo na velikanske težave pri poletih na planete, potem bo človek ostal skromen in ponižen. Govor o osvajanju vesoljnega prostora je še malo preveč drzen, če se je človek dvignil šele 300 km nad zemljo, ga do lune samo v eno smer loči tisočkrat večja razdalja. S čisto znanstvenega stališča je mogoče reči, da umetni sateliti okrog zemlje in polet človeka v vesolje potrjujejo pravilnost nauka zvezdoslovca Newtona o splošnem zakonu težnosti, ki vlada med nebesnimi te'esi. To je potrdilo reda, ki vlada v gibanju planetov, in neizmerne moč; teh zakonov, ki raztezajo svoje kraljestvo do najbolj oddaljenih zvezd. NESPAMETNA TRDITEV Brezmiselna in brez znanstvene podlage pa je. trditev, da polet človeka okrog zemlje dokazuje, da Boga ni. Krščanstvo uči, da je Bog ustvaril svet in je postavil zakone, po katerih se ravna gibanje nebesnih teles. Brezbožniki trdijo, da je snov, da je materija večna. Znanstvenega dokaza za to nimajo nobenega. Dejstvo je, da učenjaki dan# ne govore več o večnosti sveta. Geolog' trdijo, da je preteklo kaki dve milijar" di let, odkar sc je naša zemlja kot R°' reča krogla odtrgala od sonca. Od tedo) je zemlja po razvoju dobila sedanj obliko. Nastopilo je v tem času, pr# kako milijardo let, na njej življenj6' najprej rastline, potem živali in naz»<*' nje človek. Tudi drugi planeti, ki 8< sedaj vrte okrog sonca, so se od njeg* odtrgali. Učenjaki dalje govore, da 60 j nekoč vsa nebesna telesa, ki jih je 1,8 milijarde, morala biti združena. Ko d«" Iočajo čas, kdaj je to bilo, govore o d6' setih, petnajstih, dvajsetih milijard8*1 let. Kaj pa je bilo prej? Snov je m8' rala začeti bivati, od večnosti ne m<>re izhajati, ker bi sicer morala biti n6' skončna in se ne bi smela izpreminja**' Vse, kar je omejeno in izprcmcnljiv"' je končno, se je moralo nekoč začet'' Ves razvoj in gibanje sedanjih zvez8 sc vrš; po gotovih zakonih. Odkod so 11 zakoni? Kakor postanka sveta, tako tudi zakonov ni mogoče razložiti druga«*6’ kakor da izhajajo od nekega višje?8 umnega Bitja. Kaj pa so učenjaki naredili? Sp°' znavajo snov, sile in zakone v narav in vesoljstvu. Ničesar niso sami naredili: niti enega atoma, ne ene rastli1'6' ne živali; nitj enega zakona niso 0,1 postavili. Samo odkrivajo v stvarst''8 čudovite sile in zakone in nekatere 0 njih uporabljajo, da spuščajo majh1*6 umetne spremljevalce okrog zemljo. A so s tem dokazali, da Boga ni? Kd" kaj takega trdi, dela podobno, kak6 če bi kak dijak, ki še ne bi nič sli®8 o našem pesnik Prešernu in o njegov6"1 „Krstu pri Savici“, enkrat ta spev d"* bil v roke, bi ga začel čitati in bi P" d» stal zanj navdušen. Naučil bi sc ga, b* bi e-a deklamiral pred drugimi, da še ti spoznali njegovo lepoto. Začel P I zmagoslavno zatrjevati: Končno sem °kazal, da je trditev o nekem pesni- II Prešernu samo bajka, tega pesnika sl)I°h ni. ,. Ali ne delajo prav isto brezbožniki, 1 trobentajo v svet ob vsakem odkritju v,n sil v naravi in novih iznajdb, da s° dobil; nov dokaz, da Roga ni? Sile samo odkrili, jih niso naredili, pri ^®v'h iznajdbah niso nič naredili iz marveč so samo sestavili in upo-amli snovi in sile, ki so jih našli v aravi, p0 kašni logiki, po kakšni pa-®*1 potem zaključujejo, da so doka- Za da ni nikogar, ki bi jih bil na-redil? S'cer pa niso učenjaki, ki bi kaj ta-So zatrjevali. Newton, k? je resnični ^"ajditelj teorije za svetovne polete, l^Eledal V svoiem odkritju dokaza, da ■ ni, ampak je v njem priznal nov i k°žje modrosti in moči. Newton ' ml globoko veren. VELIKI UČENJAKI SO VERNI LJUDJE Nič drugače ni danes. Znano je, da največji učenjaki globoko verni Iju-• To velja tudi za učenjake v jedrni j)t '*'• Ko so pred tremi let; vprašali S. Plorio, ki deluje pri oddelku za etc, v vesoljstvo v Washingtonu, kaj s,l> če bo osvajanje svetovnega pro-aj?'a nagibalo bolj k materialističnemu , 1 idealističnemu pojmovanju, je do-^ ®dno odgovoril: „Osebno mislim, da °l>rostitev človeštva ozkih zemelj- skih mej postavila človeški rod pred Še lvn°'sti vesoljnega prostora, ki bodo 6 bolj, kakor naravni zemeljski po-,v' °t)ozariali duha na bivanje Boga. znal sem mnoge učenjake, ki so bili ani materialisti; pa so danes, ko se ob vsakem novem odkritju množijo vprašanja, ki jih ne znajo razrešiti, pripravljeni, čeprav proti svoji volji, priznati neki višji red.“ Na take izjave takoj slišite odgovor: to je samo en glas. Kaj pa ruski učenjaki; ti so sposobni še več narediti, kakor drugi, pa so kljub temu brezverni. — Ali so brezverni ali verni, tega ne vemo. Njihovih izjav ne poznamo. Ali si morete misliti, da bi mogli svobodno izjaviti, če verujejo? Odkritja in iznajdbe ne uporabljajo za širjenje brezboštva učenjaki, marveč pristaši brezbožne komunistične stranke, ki imajo napolnjene svoje glave z zastarelo nemško filozofijo. Čimbolj učenjak napreduje v odkrivanju, tembolj spoznava, da je treba še mnogo odkriti. Neizmerno polje, ki se širi pred njim, ga nujno postavlja pred neskončnega Boga. To priznanje samo po sebi vzbudi v njem čut skromnosti in ponižnosti. Vse, kar učenjak more iznajti, odkriti, uganiti, je tisto, kar je Bog sam pred milijoni in milijardami let skril v svojo neizmerno knjigo narave. Newton je priznal: „Zdi se mi, da nisem nič drugega, kakor otrok, ki se igra ob morskem obrežju, in sem enkrat našel lepši kamenček, potem lepšo školjko, kakor moji tovariši, medtem ko se je pred menoj razprostiral neizmeren ocean resnice, ^i je bil še neraziskan.“ Prava znanost ne samo, da ne oddaljuje človeka od Boga, ampak ga k njemu približuje, če ima pravi namen, da bi spoznal resnico. Vsak napredek znanosti, vsako novo odkritje, vsaka nova iznajdba pomeni en korak bliže k Bogu, ki je Resnica sama. DR. JOŽE PREŠEREN, Trst Februarska številka brebožne revije „Nauka in reliji ki je glasilo posebne organizacije za širjenje političnih 1 znanstvenih dognanj in ugotovitev, je prinesla P°se članek, ki ga je podpisal akademik G. Naam in ima na* „Človek, Bog in vesoljstvo“. V članku so med drugimi tele za resnično znanost krivične besede: Sovjeti o Bogu, Cerkvi in Nebesih Cerkev je raziskavanje vesoljstva posebno prizadelo; zakaj znanost si je s tem odprla neposredno pot v vesoljstvo. Znanstvena razi-skavanja, ki se vedno bolj razvijajo, so prisilila Boga, da se vedno bolj ponižuje in umika, dočim se vrata v vesoljstvo današnji znanosti vedno bolj odpirajo. Bog prihaja v vedno večjo zadrego in stisko. Razvoj različnih znanosti je zadal trditvi, da je Bog ustvaril svet iz nič, smrtni udarec. Znanost je to vprašanje rešila že tedaj, ko je odkrila zakon o ohranjevanju snovi (materije) in sile (energije). Ta zakon neovržno dokazuje, da Bog-stvarnik ni samo nepotreben, ampak je tudi nemogoč. Sovjetski akademik nato ugotavlja, da sputniki in rakete, ki so jih sovjetski znanstveniki spustili v vesoljstvo, niso odkrili nobenega zna-.ka, ki bi mogel dokazati bivanje Boga in njegove nebeške vojske. Poleti v vesoljstvo so za brez-boštvo tako važni, da tega ni mogoče povedati z besedami. Zabrisali so končnoveljavno mejo med nebeškim in zemeljskim. Sputniki in vsemirske rakete so zemeljska telesa, ki se med poletom spremene v nebeška. Vendar ta telesa ni ustvaril Bog, ampak človek. Po navodilih, katere jim dajejo učenjaki na zemlji, izvršujejo v nebesnih v'\,( vah preobrate, ki jih občuduje človeštvo. i Umetna nebesna telesa, ki j1». izumil človek, očividno dokazuj da je znanstveno, materialist*6 j brezbožno pojmovanje zmagalo verskim pojmovanjem. Prede» ^ človek dosegel to zmago, je i»° premagati nauk Cerkve o slab»5, in o nepopolnosti znanosti, preD1^ gati tudi nauk, da je vera vse»1 gočna in da se je treba njej sl®P podrediti. Treba je bilo tudi c-0'^ zati, da vera napačno gleda »a f' in brez strahu pred izobčenj» ^ mukami in peklom napraviti Pra : sliko o uredbi vesoljstva ter od*1 zakone, ki vladajo v njem. Ti zaJ^° ni so naravni in ne božji. Ičo»c je bilo treba tudi streti moč leve in njen vpliv na znanost, če ■ tega ne storili, bi ne mogli posili1* nebesnih teles v vsemir. Pisatelj konča svoj članek z »a povedjo: „Ni več daleč čas, ko človek sam mogel obiskovati »e in nebesna telesa. Vera uči, da rn'’' rejo priti v nebesa — ne vsi, flI' pak le globokoverni ljudje šele P smrti. Naši sodobniki pa bodo P, šli tja vsi in to že v svojem 2iyl\ nju. Brez dvoma pa bodo prvi P. šli v vesoljstvo brezbožniki, ki . hajajo iz brezbožnega okolja, to sovjetski ljudje. Objavljamo nadaljevanje znamenitega pastirskega pisma škofov Jugoslavije, ki so ga vernikom napisali na svoji kon. ferenci v Zagrebu od 20. do 23. septembra 1960. Pismo govori o katoliški vzgoji v družini. Kako je treba vzgajati v družini Ena največjih in najsvetejših dolžnosti staršev je skrb, da bo otrok dobro in temeljito poučen o resnicah sv. vere. Zato, oče in mati, koj v Prvih letih, še pred šolsko obveznostjo, pošiljajta otroke v šolo k verouku v cerkvi. Dobro si zapomnita razvrstitev ur, kadar bo oznanjena, Potem pa pošiljajta otroke redno k verouku in se tudi prepričajta, ali otrok tudi res redno prihaja k verouku. Kadar se pa otrok vrne od verouka, naj se začne domači krščanski nauk. Poprašajte otroka, česa se je v šoli naučil. Naj vam vse natančno Pripoveduje. Tako storite vsak dan, da si otrok znanje utrdi in poglobi, kar si ga je pridobil pri verouku v cerkvi. Vsak dan tudi molite z otroki vse molitve, ki jih dober katoličan mora znati na pamet. Otroci se morajo že doma naučiti vseh molitev, ker v tistih malo urah duhovnik tßga ne more doseči, saj mora dobiti čas za razlaganje verskih resnic. Ob nedeljah berite z otroki kako pobožno knjigo, naj bo to tudi kar učna knjiga za krščanski nauk. Poučevanje verskih resnic ne sme ostati samo duhovnikova skrb, dragi starši, to je tudi vaša dolžnost in skrb, zato jo spolnjujte, kakor Bog terja od nas vseh. Res niste poklicani, da sami poučujete otroke v verskih resnicah, tudi časa nimate za to, res je to delo duhovnika in njegovih pomočnikov; vaša dolžnost pa je, da to delo podpirate, pazite, da otrok verouka ne zamuja in ne izpusti ne ene ure, da ga doma sprašujete in z njim ponavljate, kar se je v šoli naučil. MOČ LEPEGA ZGLEDA Oče in mati, morda se nikoli nista prav zavedala, s kako odprtimi očmi otroci spremljajo vse vajino življenje. Psovka, nepotrpežljivost, prepir, nesloga, kaka surovost, vse zapušča sled v otrokovi duši. Otrok o vsem tem razmišlja, vsako dejanje se mu vtisne globoko v dušo in ga zlepa ne pozabi. Zato si prizadevajte, dragi starši, da boste na otroke vplivali predvsem z lepim zgledom. Vsaka beseda bo zastonj, če bodo otroci videli, da delate drugače, kakor govorite. Znan je pregovor: besede mičejo, zgledi vlečejo. Zato nikoli ne zmerjaj, prav gotovo pa pred otroki ne začenjaj prepira. Vajinih družinskih nesoglasij otroci ne smejo videti. Iz vajinih ust otrok ne sme slišati grde besede, obrekovanja, govorjenja zoper Boga in vero. Vodita svoje otroke z lepim zgledom in jim bodita vzor v vsem: v molitvi in ljubezni, v medsebojnem razumevanju in odpuščanju, v spoštovanju tujega premoženja in dobrega imena. Tako se bo otrok navzel dobrih navad, ki ga bodo spremljale vse življenje. Pri svoji vzgoji boste doživljali tudi neuspehe, zalegla ne bo ne beseda ne lep zgled. Kadar sta storila vse, kar je v vajini moči, da bi bil otrok dober, pa ni bilo uspeha, bosta morala seči po kazni; ta mora biti blaga, očetovska, opravljena z ljubeznijo, da otrok čuti, da ga kaznujeta zato, ker mu dobro želita, ker ga imata rada in bi ga rada spravila na pravo pot. VZGOJA K POSLUŠNOSTI Prizadevajte si, da vas otrok spoštuje in uboga. Drevo je treba oblikovati, dokler je mlado. Tako boste tudi vi otroka navadili poslušnosti, dokler je majhen. Če starši na stara leta točijo grenke solze zaradi odraslih otrök, so si največkrat sami kri- vi, ker jih v mladosti niso znali naučiti, da bi jih ubogali in spoštovali-Otroka je treba navajati k poslušnosti prav od najbolj zgodnjJi dni, pa tudi kasneje zahtevajte, da otrok zna svojo voljo ukloniti vaši volji in se vede dostojno. Truditi se morate, da se četrta božja zapoved zares izpolnjuje: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. Da pri otroku dosežete poslušnost, je treba znati ukazovati in prepovedovati, to je pa velika umetnost. Kar ukažete, mora biti kratko, otrok mora razumeti, kaj ste mu ukazali, in ukaz mora zahtevati samo kaj takega, kar otrok res lahko stori. V zahtevah in zapovedih se oče in mati morata ujemati. Samo tako bo otrok vedel, kaj mora storiti. Čisto napačno bi bilo, če mati pred otroki kritizira in zavrača očetove ukaze in odločbe, prav tako pa, če oče omalovažuje, kar je ukazala mati. Tudi v vzgoji k poslušnosti bo lep zgled veliko zalegel. Če bodo otroci videli, da starši spoštujejo svoje starše, se bodo tudi sami s spoštovanjem bližali očetu in materi. Nar učite svoje otroke, da vas bodo ubogali in spoštovali, da tako vsi izpolnjujete četrto božjo zapoved ter si zagotovite mirno starost. VZGOJA K LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA Človek je družbeno bitje; takega ga je Bog ustvaril. Ljudje so navezani drug na drugega in morajo živeti v družbi. Temelj tega od Boga postavljenega reda in razmerja ljubezen, zato je Kristus tudi zapovedal: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!” Starši si torej koj od prvih dni Prizadevajte, da otroku vcepite to Kristusovo zapoved v dušo in življenje. Otrok bo imel vsak dan do-v°lj priložnosti — posebno v družini 2 veliko otroki — da se vadi v tej kreposti. Naša po izvirnem grehu Pokvarjena narava je nagnjena k Sebičnosti in brezobzirnosti do dru-Oega. Zato naj si starši z vzgojo prizadevajo, da se hudi nasledki izvirnega greha za trd koj v detinstvu. Otroka naj navajajo, kako mora kazati ljubezen do bratov in sester, Potem do drugih otrok in nazadnje vseh ljudi. Otroka je treba zgo-naučiti, da bo iz ljubezni pripravljen temu in onemu se odreči, bo znal odpustiti žalitev, >ne pa je vračati. Že v zgodnjem detinstvu je treba otroka naučiti ljubezni do siromakov Y1 ubogih. Kadar torej siromaku miloščino dajete, naj mu jo otrok iz-r°či. Tudi druga dela usmiljenja, ki jih opravljajte, izvršujte po rokah svojih otrok. Vsako tako izkazano ljubezen do bližnjega bo Bog popla-zol Vam in otrokom. Že zmlada morate starši poučiti otroke o ljubezni do sovražnikov. V družinskem življenju se dogaja, da so ljudje krivični do vas, da vas ža-ll3°; otrok bo doživel, da ga bodo drugi otroci napadali in morda celo Mrzili. Starši, z zgledom pokažite °trokom, kako je treba odpuščati, Poučujte otroke, naj ne nosijo sovraštva in maščevalnosti v srcu, naj ne Zajde sonce nad nobeno zamero, če-Prav so bili morda vsega tega sami deležni. Posebno je pa treba otroke nauči-l> kako moramo biti ljubeznivi do starih ljudi doma kakor drugod. Starčki in starke morajo preživeti marsikako grenko uro zaradi objestnosti in brezobzirnosti otrok. To se ne sme dogajati. Otroci bi morali babicam in dedom pomagati in streči z največjim spoštovanjem in ljubeznivostjo. Tolikokrat imajo priložnost, da jim izkažejo kako ljubeznivost in jim pomagajo v njihovi nadložnosti. Starši, navajajte in opozarjajte otroke na to. Tudi lepo vedenje je dejanje ljubezni do bližnjega. Zato naj starši otroke učijo lepega vedenja doma, pri mizi, med brati in sestrami, v občevanju z drugimi ljudmi, na cesti, kako je treba pozdravljati, v šoli, koder pridejo skupaj z drugimi otroki. Ljubezen do bližnjega je Krisht-sova zapoved; izpolnila jo bosta, oče in mati, če bosta svoje »tr ike lepo vzgojila. Če bi med ljudmi vladala ljubezen in bi ljudje znali drug drugemu odpuščati, kako lepo bi bilo na svetu: vladal bi mir, Izginili bi sovraštvo. Storite vse, da bodo vaši otroci pokazali resnično ljubezen do bližnjega. nil velik razvoj, ki ga je imel laični apostolat od Leona XIII. dalje. Dar.es združuje veliko število gibanj m organizacij, ki imajo več tisoč članov. Zato smemo danes laični apostolat smatrati za „osmi zakrament“ svete Cerkve. Nemčija Osrednji sedež ustanove za borbo proti lakoti in bolezni po svetu je v škofijskem semenišču v Aquisgranu. Tu člani te ustanove razdeljujejo milijone mark, ki jih katoličani nemške zvezne republike vsako 'etn v postu zberejo. Leta 1959 so zbrali 34, leta 1960 pa 44 milijonov mark. Obilno pošto dobivajo vsak dan iz dežel, ki so na poti razvoja. Prejšnjo jesen so te dežele prosi'e kar za 205 milijonov mark. Boj proti lakoti in bolezni na svetu OKNO V SVET Vatikan Sveti oče Janez XXIII. je izrazil željo, naj se III. kongres apostolata laikov vrši takoj po drugem vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru, ki bo skoraj gotovo leta 1962 in bo razpravljal tudi o poslanstvu laikov v Cerkvi. Prejšnja dva kongresa tega apostolata sta bila v Rimu leta 1951 in 1957. Kardinal Dominik Tardini, tajnik Vatikanske države, je v pismu, ki ga je poslal vodstvu stalnega odbora za mednarodne kongrese apostolata laikov, potrdil željo svetega očeta, naj se prihodnji kongres vrši takoj po vesoljnem cerkvenem zboru. Imenovani odbor je na svojih sejah od 6. do 8. februarja ta predlog sprejel. Papež je osem članov tega odbora tudi sprejel v posebni avdienci. V nagovoru je ome- organizira „mali glavni stan strokovnjakov v sociologiji, etnologiji, geografiji in geologiji. Svojo borbo usmerjajo na središča nalezljivih bolezni, velike revščine in hudih nezgod. Pri +em se pa ne ozirajo na vero, ki jo imajo žrtve nesreče. Voditelji te ustanove vedno upoštevajo predvsem najnujnejše slučaje. S svojo podporo hočejo prebivalstvo, ki je dobilo samostojnost, navdušiti, da bi tudi samo sodelovalo pri izboljšanju življenjskih pogojev. Egipt Po poročilih severnoameriškega zastopstva NC imajo 'kristjani v Egiptu vedno težje življenje. Katoličani, pravoslavci in protestanti okušajo vedno hujši protikrščanski pritisk. Vendar popotnik na prvi pogled v Egiptu ne opazi znakov odkritega preganjanja. ■ U(jf tukaj je nekaj katoliških cerkva sol. Vlada od časa do časa sprego-* . kako vljudno besedo kristjanom. cusna ustava in zakoni ne delajo v r,ji nobenih izjem med kristjani in Us‘imani. Vendar videz vara. n Pritisk povzročajo večinoma različ-nadzorstva in omejitve, ki jih ima ‘^'Mistična država in zadenejo kri-Jane in muslimane. Vendar državno a(izorstvo zlasti v verskih zadevah (>pira jc muslimane, zelo resno pa Sroža kristjane. Tako za zgraditev . Vc mošeje zadostuje dovoljenje kra-&"> »bta.ll, j. 'Canske cerkve pa /®nJ"e urad predsednika Nasserja sa-®Sa. Uradniki in nadzorniki bank in ? a so celo prosili urade cujih zrako-°vnih družb in bank v Kairu, naj ne ‘Pojemajo v službo kristjanov, i ‘1q državnih statistikah je v Egiptu maj 5% kristjanov; v resnici pa jih ° °d 12 do 16%. Z nižjo uradno na-... _° odstotka kristjanov ho jejo opra-.lc,ti zelo nizko število kristjanov v r^vaih službah. Kristjani namreč zelo .. 0 dosežejo kako višje mesto v jav-1 službi. V krajevnih vladah in v ^.dnji vladi Združene Arabijo je 50 mistrov, pa sta med temi le 2 kri- •lana. zgraditev mora dati nove dov )- ,,jgiptovskim kristjanom in njihovim ^r°kom ge torej temni obzorje. Zaradi ^fifa je 30.000 arabskih kristjanov, ki , mli državljani Združene Arabije, n. s ° na Libanon „na počitnice“, pa se no° več vrnili. Nekateri so se za stal-v tam naselili, drugi pa so se izselili ‘atinsko Ameriko. Malta La Vallete je videlo v ne-marca, največjo javno mani-v svoji zgodovini. Nad 80.000 - več ur vztrajalo na dežju in 0testiralo proti upravniku otoka in , Mesto ie,jo, 5. ;estacijo ‘Judi voditelju laboristične stranke Mintoffu, ker je začel napadati škofe in delati za sodelovanje z organizacijo vzajemnosti afriških in azijskih narodov s komunistično težnjo. Ta dan so> vse cerkve opoldne zaprle svoja vrata in dale zvoniti 10 minut. Velike množice vernikov, ki so ta dan prišle v La Vallette iz vseh krajev, so priredile navdušene ovacije nadškofu mons. Gonzi in škofu mons. Panceu v Gozo. Mons. Gonzi je namreč že prej obtožil Mintoffa, da je odprl vrata komunističnemu delovanju in sovražnim nastopom proti katoliški Cerkvi. Protestanti študirajo katolicizem Luteranska svetovna zveza je sprejela v svoj program tudi temeljit študij teoretičnih temeljev in praktičnih vidikov današnjega katolicizma. Preučiti hoče tudi njegovo misijonsko delovanje. Razmotrivala bo tudi, v čem soglaša z luteranstvom in v čem se loči od njega. Dr. Skydsgaard, luteranski profesor na Danskem, je izjavil, da je ta študij po veliki evoluciji, ki jo je povzročila reforma, tako katolicizmu kakor luteranstvu zelo potreben. Študij bodo spremljale ankete, ki se bodo izvršile v južni Franciji, Italiji in Španiji, predvsem pa v krajih marijanskih romanj. Protestantje nameravajo še letos prirediti mednarodni teden teologov (bogoslovnih znanstvenikov). Anglija Kardinal Godfrey, nadškof v West-minstru je v svojem pastirskem pismu za postni čas govoril o žrtvah v blagor tistim, ki stradajo. V njem je omenil, da bi mogli nekaj denarja prihraniti, če bi bolj skromno hranili pse, ki jih imajo za zabavo. Tudi tem psom bi koristili, *p bi jim dajali bolj preprosto hrano. Debeli in leni psički bi bolj veselo tekali in ne bilo bi jih treba voditi v brivnice zanje. Če se vernikom zdi ta nasvet nenavaden, naj se spomnijo tretjega poglavja knjige preroka Jona, ki pripoveduje, da so prebivalci mesta Ninive zaradi nesreče, ki jih je pretila, na povelje kralje in njegovih velikanov vzklikali: „Ljudje in živali se bodo postili.“ Indija Protestantsko glasilo v Novih Dcl-hih (Indija) je poročalo, da pričakujejo, da se bodo tretjega zborovanja Svetovnega sveta različnih cerkva (protestantskih in grškopravoslavnih), ki bo v Novih Delhih od 18. novembra do 8. decembra, udeležili tudi katoliški opazovalci in ruski pravoslavci. Zborovanja se bo udeležilo kakih 600 uradnih zastopnikov. Zastopali bodo 178 krščanskih verskih skupin. Prejšnje zborovanje tega sveta je bilo v St. Andrcxvsu na Škotskem leta 1960. Udeležili so se ga tudi katoliški opazovalci in več zastopnikov ruskega pravoslavja. Protestanti pri papežu Papež Janez XXIII. je sprejel v av-dijenci francoskega pastorja Rogerja Schuetza, predstojnika redovne skupine protestantskih bratov v Taize. Ta redovna družina, ki jo je pastor Schuetz ustanovil že pred 16. leti, je sprejela za glavno nalogo, delati za zedinjenje kristjanov. Pred kratkim so se ti „redovniki' udeležili zborovanja katoličanov in protestantov, na katerem je bilo 8 katoliških škofov. Schuetz je sin kalvinističnega pastorja v Švici. Redovna družina protestantskih bratov, ki jo je ustanovil, združuje 45 protestantskih, luterantskih in kalvinističnih pastorjev iz petih dežel. Redovniki prebivajo v zapuščeni vasi Taize (Borgona) blizu razvalin Cluny. Zunaj samostana nosijo navad- no obleko kakor drugi današnji ljudj6' V’ redovni hiši pa imajo belo redovno obleko. Imajo obljubo treh evangeljski!1 svetov: pokorščine, čistosti, uboštvi Skupne molitve v zboru po zgledu dr®' gih redovnikov opravljajo v vaški S°*' skj cerkvi, v kateri pa ni več katoliSk6 službe božje. Dovoljenje za to jim daj6 mons. Guillaume Scmbel, škof v Dij°' nu. Poleg redovnega življenja izvrs®' j jejo Sc druga opravila. Imajo tiskarn®; pristavo in kliniko. Med njimi so tud' , poljedelci, obrtniki, zdravniki in urn^' niki. Bogoslovni učenjaki se pcsvečU' Jejo tisku, s katerim pridobivajo ( cilj, ki ga ima ta redovna družina zedinjenje kristjanov. Argentina Sedem zastopnikov argentinske cerkvene oblasti je v papeških odborih pripravo na II. vatikanski vesoljni cer-kveni zbor. Med njimi sta dva kand*-nala, dva residencialna škofa, 1 poino^' ni škof, 1 prelat in 1 navadni duhovnik’ Kardinala Jakob Alojzij Copello, kad' cler katoliške Cerkve in kardinal Anton Caggiano, nadškof v Buenos Aire' su, sta oba člana osrednjega pripraV' ljalnega odbora. Mons. dr. Henrik Rau, škof v del Plata, je svetovalec odbora za disciplino zakramentov. Mons. dr. Mih®6 Raspanti, škof v Moronu, pa je svetovalec odbora za disciplino duhovnike' in krščanskega ljudstva. Mons. dr. RaU Frančišek Primatesta, pomožni škof v La Plati, je član odbora za škofe i” vodstvo škofij. Mons. Albert Devot®’ generalni vikar škofije San Isidro, J član tajništva za širjenje pravega cer' kvenega duha in za sredstva, ki s0?9 to potrebna. Redovnik Peter Richard3j pasionist je pa svetovalec odbora apostolat katoliških laikov. pogovor z bogom Toliko več slave dobi Bog od nas, kolikor bolj se posvetimo. Pot samo-P°svečevanja pa je v praznenju sebe, sveta, greha in polnjenju z Bogom po Zakramentih, krepostih in molitvi. Molitev je pogovor z Bogom. pRosite... ® Bog je ene stvari navezal na druge: če se bodo zgodile prve, se bodo tudi druge, „če bo molil, bo uslišan.“ človek z molitvijo ne menja božjih načrtov, ampak samo vstopi vanje. • Ni žetve, če ni bilo setve: setev ni le pogoj, ampak pravi vzrok žetve. Tudi molitev jc tak vzrok. • Molitev je vesoljni vzrok: svetniki so z njo vplivali na pojave v atmosferi, na žetev, na ozdravljenje... • Nikdar ni človek večji, kot kadar je na kolenih. Živali ne molijo. ® „Kdor moli, se zveliča in kdor ne moli, se pogubi.“ (Sv. Alf. Ligv.) • „Treba je vedno moliti in se ne naveličati.“ (Kristus) n IN BOSTE PREJELI * „Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.“ (Kristus) * „In vse, kar koli boste v molitvi prosili z zaupanjem, boste prejeli.“ (Kristus) * „Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo. zgodilo.“ (Kristus) * „Resnično, resnično, povem vam: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal.“ (Kristus) * Pod nekaterimi pogoji molitev nezmotno obrodi sad. Ti pogoji so: da moli človek zase, za stvari, ki so nujne za zveličanje, pobožno in vztrajno. Brez teh pogojev molitev ni nezmotno učinkovita, a rodi vseeno mnogo. Današnji laicizem je kot huda kužna bolezen, ki zfl' struplja duhovno ozračje in naše mišljenje. Zastrupi]6 vzgojo, kulturo, družbo, državo, tisk in razvedrilo. Ko nastopi huda kužna bolezen, si zdravniška znanost prizadeva, da najde proti njej učinkovita sredstva; v ta namen pa mora najprej ugotoviti, v čem je ta nova bolezen, njeno bistvo, najti njene vzroke in ugotoviti, kako se pojavlja in kateri so pogoji njenega širjenja. Po besedah papeža Pija XL je današnji laicizem v svetu duha kot huda kužna bolezen, ki zastruplja duhovno ozračje in naše mišljenje, ne da bi se tega prav zavedali. Tako govori v enciklikah Quas primas (1925) in Divini illius Magistri (1929). Cerkev ima nalogo, očuvati svoje vernike pred takim duhovnim zastrupljanjem. O Iaicizmu so za svoje vernike italijanski škofje lani (25. III. 1960) izdali izčrpno in v tolmačenju pojavov laicizma razmeroma strogo pastirsko pismo, k; je za poznavanje laicizma zelo poučno in koristno. Odgovorimo si še. mi tu na kratko, da opozorimo na nevarnost laicizma, na ta glavna vprašanja: 1) Kaj je laicizem, 2) Kateri so niega vzroki in pojavi, 3) Kaj nam je storiti. KAJ JE LAICIZEM Laik (grška beseda) v cerkveni rabi, cd koder je izraz vzet, pomeni človeka izmed ljudstva; ..laiki“ je tako isto kot — ljudstvo. Klerik pa je. nasprotno za božjo službo posebej izbrana oseba, duhovnik; kW t«ko pomeni praktično isto kot — duhovščina s hierarhijo. Laištvo in kler sta v Cerkvi dve plasti, ki med njima no naravi Cerkve ni nasprotja, ampak drug drugega dopolnjujeta in gradita rno skrivnostno telo Kristusovo, ki je Cerkev. LAICIZEM: KUGA NASE DOBt V izrazu „laicizem“ pa je poj«"1 „laik“ porabi j an v ostrem nasprotju j* pojmom „kler“. Laicizem v svoji" vzrokih in pojavih ni nekaj enotne?3’ ampak je v njem največja raznoliko® in pestrost. A če povzamemo tisto, k*r je v vsem tem skupnega, spravimo vS‘) to raznolikost na „skupni imenovale1 c“' moremo laicizem splošno označiti kole: Je zmotno mišljenje in praktik' na življenjska usmerjenost, ki dosleO' no in sistematično nasprotuje in izriv® iz življenja in javnosti vpliv ver®’ Cerkve in njenih predstavnikov (kler,J' hierarhije in duhovnikov). Seveda )e tu mišljen vpliv, ki ima vera in Cel' kev do njega pravico in dolžnost in J tako laicizem krivica veri in Cerk'';, Tako govorimo o: laični vzg0)1/ šoli, morali, kulturi, družbi, drž»vl' Vse to je v Iaicizmu brez Roga, vcf^ skih idej, in navadno prešinjen» ostrim nasprotovanjem in sovrašt1'0"! proti veri in Cerkvi in tako tudi Pr° njenim nredsta' rukom. Da ho'je razumemo, še oineniu1^' da je tej nnsnrotna zabloda kVrik"/ zem, ki pa pomeni ket neko krW . lrištvu. Kratko "a moremo oznac'^ kot poseganje duhovne- obisti v z? itd.). Danes slišimo mno"o očitkov k® rikalizma. A deiansko se v teh kih navadno jav'ia današnji Inicizeiu ' se v njih izdaja. Cerkev je namreč a I'ßs v defenzivi (gl. Ahčin, Sociologi, ja II, 2, 561) in je klerikalizem bolj redek pojav; očitanje klerikalizma je danes pretveza laicizmu za napadanje Vere in Cerkve. Koder je danes v sve. *u Cerkev evidentno preganjana, preganjalci delajo pod pretvezo, da hočejo *e uničiti klerikalizem, ki njihova propaganda vedno o njem govori (prim. komunistične dežele, našo domovino, pa tudi ideološke borbe po svetu sploh, v Argentini). Nas v nadaljnjem zanima le lai- cizem. VZROKI IN POJAVI LAICIZMA Po različnih vzrokih se ločijo razpne stopnje laicizma, različne po svoji ostrosti in radikalnosti, vsaka s svoji-n,i pojavi. MODERNO BREZBOŠTVO Kot prvi vzrok današnjega lai-®'zma moremo navesti moderno brez-boštvo, ateizem. Ta trdi, če upoštevajo danes najbolj razširjeno obliko: J°fta ni; vsako versko prepričanje je 0rei zmota, zabloda; to so le verski Predsodki; vera je značilna le za člo-yeštvo na nižji stopnji razvoja; na viš-11 stopnji bo vero izpodrinila znanost; Sedaj prihaja tista doba; verovati je tako danes nazadnjaštvo, mračnjaštvo, reakcionarstvo, misticizem, ki se ne zna vživeti v današnjo stvarnost.; vse jo nevredno današnjega naprednega človeka. Še več: Vera je socialno zlo. Verski misticizem uspava človekove energije. To izrablja kapitalizem, da uspava delavske mase, da se ne bi zavedle svojega položaja in poslanstva. Vera je zato opij za ljudstvo. Za vsako vero to velja, posebno pa še za krščanstvo in za Cerkev. Cerkev je organizacija, ki izrablja blodna verska čustva in tako drži človeštvo v duhovni tiraniji, uspava proletariat in ga drži v sužnosti kapitalizma. Je tako zajedalka in škodljivka človeške družbe. Duhovnik je tedaj bedno in omejeno bitje, ki je zapisalo svoje življenje verskim blodnjam; živi od izrabljanja verskih čustev; njegovo delo je prazno; je zajedalec družbe. Zato: „Kramp v roke in na delo!“ se sliši danes v napadanju klcra. Vse te navlake je treba človeka osvoboditi, pravi brezbožni laicizem: verskih predsodkov, Cerkve, duhovnov. To bo šele prava svoboda, ki modernega človeka čaka. Če za sedaj še ni mogoče tako osvoboditi vsakogar osebno, pa je treba tako očistiti vere in Cer- za Voditelji svetovnega komunizma v letu 1949; v sredi stoji Stalin, njim Hruščev, ob straneh pa sedita Molotov in Malenkov kve vsaj javnost, javno življenje.. Vsa vzgoja mladine, šola, bodi laična; naj mlademu človeku iztrga iz misli idejo Boga, duše, posmrtnosti, greha. Morala bodi laična, brez vsake verske ideje. VERSKA BREZBRIŽNOST Drugi vzrok današnjega laicizma je verski indeferentizem. V svojih principih je ta laicizem manj radikalen, a v praktičnem življenju se rad pridružuje in nastopa skupno z onim. brezbožnim. Verski indiferentizem more priznati Boga, neko nadsvetno bitje, a ne prizna nadnaravnega značaja krščanstva in Cerkve. Edino prave vere zanj ni; vse vere. so enake. Krščanstvo se predstavlja kot razodeta in edino prava vera. Cerkev je popolna verska družba, ki ima velik vpliv v svetu, na javno in zasebno življenje. Označeni laicizem to težko prenaša in smatra Cerkev v njeni zavesti božjega poslanstva "n z njenim velikim vplivom za samozva nko in nastopa zato proti njej večkrat z vsem sovraštvom. „Vera je privatna zadeva“, — je neprestano ponavljano načelo tega laicizma. Zato naj ostane skrita v srcu in se zunaj ne javlja. Verski predstavnik naj se omeji le na to, osebno vplivanje od osebe do osebe. „Duhovniki v zakristije“ — je zato kulturnobojno geslo tega nazora. Zato bodi šola, vzgoja, laična; brez vpl'va kake vere ali Cerkve. Verska vzgoja, da neti versko nestrpnost in tako razdvaja ljudstvo in ruši nacionalno edinost. To smo vsak dan morali poslušati n. pr. v Argentini v času borbe za svobodno šolstvo. V katoliškem narodu peščica brezvercev in versko indiferentnih in nekato-ličanov smatra za rušenje nacionalne edinosti vzgojo v krščanskem duhu, do katere ima ljudstvo pravico in Cerkev dolžnost, jo posredovati. Ker je laicizmu vera privatna zadeva in nima dostopa v javnost, ne prizna Cerkvi kakih pravic glede zakona. Edino veljaven mu je civilni -zakon in se povsod bori za razvezo zakona, razperoko; to tem bolj srdito, ker raz-porokc Cerkev ne prizna. Ker Cerkvi ne prizna kake prednosti pred drugimi verami, ji tudi ne prizna značaja neodvisne, popolne družbe. Zato tudi odklanja v državnem življenju vsak konkordat, pogodbo Cerkve z državo glede ureditve zadev, kjer sta obe družbi »vizzdeli. Zakaj konkordat prav vsebuje vsaj tiho priznanje Cerkve kot od države neodvisne družb®-Nasprotno hoče laicistična država imeti Cerkev povsod sebi popolnoma podrejeno in jo v tem enači s katerekoli drugo organizacijo, ki ima ned njimi država oblast. Tako pride do ločitve Cerkve od države, ki jo laicizem povsod izvede v Cerkvi sovražnem smislu. To je državni laicizem, ki je na žalost značilen predvsem za romansko dežele, ki so v ogromni večini po svojem prebivalstvu katoliške (gl. Ahčin, Sociologija II, 2, 589). Laicizem ne trpi nastopov katoličanov v javnosti; zlasti se boji kakega organiziranega njihovega nastopa, Ž® v najbolj nedolžnih verskih nastopih rad sumi politiko in očita klerikalizem, P® naj bo kdaj tudi navadna procesija al* čisto verska manifestacija. Zlasti pa n® prenese kakega političnega organiziranja katoličanov, kot da do tega ne bi imeli pravice, pa naj bo narod tudi v celoti katoliški. V javnosti sc sme k®' zati brezverstvo in laicistično fram»' sonstvo, gorje pa, če se kakor koli skuša uveljaviti krščanska in katolišk® zavest. Do tega absurda je privedel P®' ložaj v mnogih deželah današnji laicizem. Ta laicizem, bodisi brezbožni bodici 'V*'*50 'ndiferentni, ima tudi v katoli. 8 'h deželah veliko moč: ima večkrat ^ogočne politične stranke, tisk, visoko ®lstvo, mogočna propagandna sredstva. VEltSKA NEVEDNOST Tretji je laicizem sicer vernih atoličanov; temu je vzrok pomanjka- laici verske izobrazbe. V vprašanju o :,zmu je prav to najbo'j žalostno p°Slavje. Ko bi bile proti označenemu lai-C|zmu, ki je krščanstvu in Cerkvi tako 8°vražen, katoliške mase zavedne in ®"otne, nič ne bi mogel storiti sovraž-'*• A kaj vidimo? Nasprotnik računa Pa nespamet katoličanov. S plitvimi ,r°Pagandnimi gesli meša katoličane in Laici skuša vcepiti čut manjvrednosti. zem se predstavlja kot naprednost, ort 6Vanie današnje stvarnosti, širina in hrtost za sodobne probleme; katoli- ško stališče pa istočasno predstavlja ki1 nazadnjaštvo, ozkost in zaprtost, ei"ikahzem. In verniki nasedajo, pre-I °8ti in izobraženi večkrat; ne zaradi blaženosti, ampak v resnici zaradi , vosti in pomanjkanja verske izo-^azhe. Tudi tisti, ki se smatrajo za f-erk katoliške“. V vprašanjih, kjer Vor V iasno »či i" daje obvezna nanj l*a, katoličani rajši slede laicistič-ja 1 rcšitvam nasprotnikov Cerkve. tuc"ieta *'°dijo v šolo k volkovom in Zn lJ° Z ajlmi. Politično so žalostno van"*6 "'P’dske fronte“, kjer so katoli-če,'odk’0"ili prave voditelje in se hlap-talS ° vdiojali vodstvu komunizma; tiert 'deološka ljudska fronta je danes gail_ nami laicizem, ki v njem katoli-kvj’ V va^n'*1 vprašanjih namesto Cer-nikom 6de nien'm zagrizenim nasprot . v Argentini, ki je. po ogromni hjC,n' katoliška dežela, smo videli zad-a 'eta žalosten pojav: Kakor hitro je prišlo v javnosti na vrsto kako važno sporno vprašanje, kot n. pr. o laičnem ali svobodnem šolstvu, razporoki (divor-ciju) itd., čez noč je v vsej deželi nastala zagrizena borba proti cerkveni hierarhiji, duhovščini. Katoličani so z vso ihto hoteli izvedbo predlogov, ki jih je pripravil brezbožni in versko indiferentni laicizem. In v verskem življenju v isti deželi pogosto slišimo od oseb, ki se imajo za „katoliške“, pristno laicistično izjavo: Bog in lujanska Marija, to že, le duhovnov ne! Kot da bi Boga in lujansko Marijo poznali brez hierarhije in duhovnov. Med katoliško inteligenco se ponekod kaže po laicizmu vcepljeni čut manjvrednosti v preziru katoliškega, nekritični kritiki in smešenju katoliškega in občudovanju nekatoliškega, v iskanju pohvale nasprotnika, ki je ob njej naravnost blažen, če jo doseže. Drug primer, s področja verskega življenja: Je globoko veren in naravnost pobožen človek; a njegovo krščanstvo je strogo le. evangeljsko krščanstvo. Ob vsej pobožnosti je zagrizen naspint-nik hierarhije in duhovščine. Je to pobožen katoliški laicist. NAPETOST MED STANOVI Kot poseben vzrok nekega lai-cizma med katoličani moremo navesti Znani socialist Herriot se je pred smrtjo spravil z Bogom še, napetost in nasprotje med stanovi, tu med laištvom in klerom. Laicizem, kolikor je zgolj iz te osnove, je manj oster, ker ni iz idejnih osnov, ampak iz medstanovskih odnosov. Kler predstavlja poseben, po marsičem od laištva zelo različen stan. Iz te različnosti prihaja večkrat do nekega nerazpoloženja laištva do klera. To kler včasih ugotavlja z rekom: Dicit laicus clero: Semper tibi inimicus ero (Laik je dejal duhovnu: Vedno ti bom nasproten). Laištvo večkrat kaže na lahko in prijetno življenje klera in ob tem misli le na težave svojega položaja. To se včasih izraža le bolj v dovtipih, ki pa so drugič iz pravega nerazpoloženja proti klcru. Duhoven da je človek, ki bel kruh je in rdeče vino pije; človek, ki da si da vse plačati in nikdar zastonj ne zine. Samo na sebi to še ne bi bilo tako hudo. Hujše je le, kolikor to razpoloženje pripravlja ugodna tla za strupeno laicistično propagando, ki duhovniku popolnoma uničuje ugled, ga onemogoči med ljudmi in jih obrne proti njemu (jih napravi neke laiciste). Koliko je glede tega laicizmu celo v katoliških deželah uspelo doseči, človek ne bi verjel, če ne bi tega sam okušal, če bi duhovnik resno vzel, kar se o duhovščini ponekod govori in misli (n. pr. v Argentini), bi tega vzvišeno ne preziral, bi si od sramu ne upal na cesto. Zdravniki, advokati — vse to ljudje prenašajo; le duhovnika, pa celo v katoliškem ambientu, kje gledajo kot najbolj odvratno bitje, ki da je hinavec, svetohlinec, ki še daleč ne živi tako, kot hoče, da v javnosti o njem velja. To mišljenje o duhovščini splošno ni razumljivo samo iz nekaterih slabih zgledov, ki sc med duhovščino dobijo; več razloži senzualnost in pokvarjenost ainhienta in do konca šele pojasni ta pojav kvarno delo Iaicizma, ki je med ljudstvom skozi dobe izpodkopaval ugled kleru. Ko je laicizem javno mnenje pripeljal do tega, je njegovo nadaljnje delo lahko. Po duhovnih vera gor, po duhovnih vera dol (slovenski pregovor) •— more imeti tudi ta pomen: ko je uničen ugled duhovnika, ima laicistični nasprotnik proste, roke pri svojem razdiralnem delu proti veri in Cerkvi. KAJ STORITI? Kaj nam je proti okuženju laicizm» storiti, sledi iz povedanega. Bolezen je treba zdraviti pri vzrokih. Vzroke lai-cizma bi bilo treba odpraviti. Z upadanjem brezverstva in verskega indiferentizma bo izginjal tudi laicizem. A do tega je dolga pot. Ko govorimo o nastopanju proti laicizmUi mislimo navadno na laicizem v katoliških vrstah. Temu velja najprej naša pozornost in moremo proti njemu marsikaj storiti. Gre za to, da katoličani spregledajo in ne nasedajo sovražnikom Cerkve. „Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki“ (2 Kor 6, 14), velja tudi danes nam, zlasti vsem katoliškim lai' cistom. Ne hodite v šolo k volkovom in ne tulite z njimi! Dovolj je že bilo med katoličani ljudskih front, kjer 3® vernike za svoje cilje in proti Cerkvi izrabljal nasprotnik Cerkve. Dovolj 3e že tudi te idejne ljudske fronte laiciz-ma, ki jo vodijo proti Cerkvi njeni sovražniki. Proti laicizmu jc v katoliških vrstah treba oblikovati tip novega, krščanskega laika. Da dosežemo ta namen, so v podrobnosti naše naloge naslednje: 1. Razkrinkati jc treba laicizcm> da ga bomo dobro poznali in da ga \ življenju takoj opazimo: v čem jc; kal so njegovi vzroki; kako še. javlja. P*' žiti moramo, kdaj je utemeljeno in kdaj Kakor zvoniki kipe proti 'Jpbu, tako se morajo tu-(* naše misli dvigati od finskega k nebeškemu 'n Potem v luči vere presojati vse, kar nas obdaja *c laicistična propagandna gesla, ko Ro v or i o reakcionarstvu in napred-®t*» o- ozkosti in širini ter odprtosti, Klerikalizmu. 2. proti nepoučenosti je treba med rniki siriti pravo in temeljito versko ^°brazbo, zlasti v vprašanjih, kjer lai-z°ni de]a mctj nami zmedo; tako o l,:renii vere in Cerkve; o značaju, pra-^ c,lh in poslanstvu Cerkve; vse to gle-|. "a osebno, družinsko in javno živ-s e”ie; pri izobrazbi, vzgoji, kulturi . 0,1; v socialnem in državnem življe-11 družbe. — H komu pojdemo po od-l)^'xv teh vprašanjih? Nikakor ne k zvercu in sovražniku Cerkve! v "• Poleg izobrazbe je potrebna pra-Ži vZR°ja srca v poglobljenem verskem gQV icni,u. Zakaj v teh življenjskih vpra-J*h ni dovolj le naravno oblikovanje - l8 ’ ampak je potrebna poglobitev 8 verc. in utrditev našega nadnarav- nega gledanja na življenje. Naturalistična usmerjenost nas namreč pripravlja za lahek plen laicizma. 4. Potrebno je prgvo pojmovanje poslanstva duhovnika in laika v Cerkvi. Med njima ne sme biti nasprotja, ampak medsebojna naklonjenost in iskreno sodelovanje. Po božji volji sc dopolnjujeta in gradita eno telo Cerkve. Oba sta potrebna in od njunega harmoničnega delovanja je odvisna trdnost, zdravje in bujno življenje skrivnostnega telesa Cerkve. Proti reakcionarnemu laicistu v ka- -(diskih vrstah danes že vstaja nov moderen, res krščanski laik. Upajmo, a tudi delajmo na to, da bo val novega «liha zajemal vedno širše kroge katoliškega. laišiva in odplavil med njim zle naplavine laicizma in njegovo kužnost. DR. FRANC GNIDOVEC Zgledi svetnikov in velikih ljudi so kakor svetle zvezde sredi noči. Med tem; je bil tudi Calderon de la Barca, ki je živel v 17. stoletju na španski zemlji. CALDERON DE LA BARCA Don Pedro Calderon de la Barca je sin španskega naroda, tistega naroda, k; se je moral stoletja boriti za svojo domovino in krščansko vero. Bila je to borba, ki je v srcih vročih Špancev razvila verski zanos in viteško čutenje, dve značilni lastnosti, ki še danes krasita vsakega pravega Španca. Prva mladost Pesnik don Pedro Calderon de la Barca se je rodil v Madridu 17. jan. 1G00. — v dobi, ko je bila Španija na višku svoje moči in kulture. Domača pesnikova hiša je bila strogo katoliška in pobožna. Don Pedro je imel dVa brata in sestro, ki je stopila v samostan v Toledu. Devetletnega dečka so starši dali v madridski jezuitski kolegij, kjer se je učil gimnazijskih predmetov: slovnice, retoriko in poetike. Že kot desetletni gimnazijec je sestavil z dvema tovarišema dramo, v trinajstem letu pa je napisal dramo že sam. Akademska le.ta Kot petnajsten mladenič je šel Calderon na vseučilišče v Salamanko. Sa-lamanlca je bila takrat, kakor pravi Calderonov biograf Vera Tasis , „največja univerza na svetu, slavna mati vseh znanosti in največjih ženijev“. Tu sc je za pet let posvetil matematiki, filozofiji, geografiji, kozmologiji, svetni in cerkveni zgodovini, pravu in teologiji. Zanemarjal pa tudi ni pesništvai saj je Calderon bil že kot vseučiliščnik po vsej Španiji znan kot dramski pesnik. Prvi veliki: pesniški uspeh Leta 1622 se je Calderon udeležil natečaja, ki se je vršil ob priliki kanonizacije sv. Izidorja Sevilskega, sv. Ignacija Lojolskega in sv. Frančiška Ksaverija. Tu je dobil Calderon tri nagrade. Slavni španski dramatik Lop® de Vega (1562,—1635.), ki se je tudi natečaja udeležil, je Calderonu deja*> „da je v svojih mladih letih dobil *°' vere, ki jih sicer čas daje samo sivih1 lasem.“ Častnik Petindvajsetleten je Calderon stori* to, kar so pred njim storili slavni Cer* vantes, pesnik Den Quijotn, slavni dramatik Lope de Vega in Ignacij Lojo*-ski: stopi] je kot častmk v vojsko. Tod® tudi v času svoie voinške službe 111 zapustil peresa. Ze'o dobro je zrni spojiti orožje z muzami, meč s peresom- Dvorni dramaturg Njegova pesniška slava je bila tolika, da je bil po petletnem vojaškem življenju poklican v Madrid na dvo1" ki'älja Fiiipa Filipa IV. kot dramaturg dvornega gledališča. Kot dvorni pesnik in dramatik je p^lderon v 10 letih napisal 25 najlep-"h dram. Postal je tako slaven, da ga i® takrat že stari Lope de Vega ozna-J1’ za svojega naslednika. Po smrti K°Pe de Vega je res Calderon postal n®sporno prvi dramski pesnik v Španiji. Vnovič v vojski Kozneje je še enkrat stopil v voj-s^°> sodeloval v raznih bitkah, dokler n* bil ranjen in upokojen. Sedaj je Pesnik dobil dovolj časa in prilike za •fiirno delo. Po petletnem premoru — zaradi smrti kraljice in prestolonaslednika so bila vsa gledališča v znak ža-°sti zaprta — je nastopila za Calde-r°na doba najplodovitejšega dela. Duhovnik , Kljub temu, da je bil Calderon sre-cen> kljub temu, da je bil obdan z UsPehi in slavo in užival vso naklonje-B°st kraljevskega dvora, je vendar po-azal tudi drugo značilnost vsakega Prvega Španca: vdanost veri. Kakor j _Pc de Vega in kakor Ignacij Lojol-kl je tudi Calderon zapustil svetno •avo ter se z dovršenim 50 letom po-Sveti] služb; božji. „Autos sacramentales“ Tudi duhovniška služba ni pesniku Podrezala kril. Vseh 30 let svojega ,uhovniškcga življenja je pel Calderon VG dalje. Z mladostnim žarom se je , na duhovno pesništvo in leto za vCt°ni sestavljal svečane duhovne igre . ®ast presvetega Zakramenta, tako i Gnovane autos sacramentales. Tudi “ siv starec je bil Calderon mož do-•'■enega dela, mladec poln zanosa za . e plemenito in lepo, svečenik božji svečenik muz. j. ^ulderon je umrl 81 let star (25. V. 1 [■ Njegova smrt je zavila v žalost '° Španijo. Komemoracije zanj so pa bile tudi v Lizboni, v Milanu, v Rimu in drugje. Ponižni genij Kljub vsej svoji slavi je Calderon ostal ponižen. Znano je, da je sam le nekaj iger (Comedias) dal tiskati, kar pa je bilo drugih tiskanih, so prišle na svetlo proti njegovi volji. Medtem ko se danes vsak začetnik pesnik briga, da bo njegov „umotvor“ takoj tiskan, pod njim pa, „ovekovečeno“ njegovo ime, Calderon za usodo svojih del ni skrbel. Neverjetna rodovitnost Ker so njegovo ime zlorabljali in so mnoga dela tiskali pod njegovim imenom, je Calderon na prošnjo nekega vojvode sestavil seznam svojih del. Ni se več spomnil vseh svojih del, saj je pesnil že 60 let in koliko! Navedel je 111 dram (Comedias) in 70 autos sacramentales. V resnici pa znaša število njegovih dram najmanj 121, a autos sacramentales najmanj 73. Razen tega je še spesnil 200 prediger (loas), 100 mediger oz. poiger, sonetov, romanc in drugih pesnitev. Višek Calderonovega ustvarjanja Višek je dosegel Calderon v autos sacramentales. Na Telovo so bila namreč gledališča zaprta. Zato so naredili odre kar na ulicah in trgih, v Madridu ravno nasproti kraljevski palači. Tu so igrali religiozne prireditve v čast presv. Zakramentu, ponekod po cel mesec. Naj večji dramski genij Kljub temu. da je mnogo pisal, mu dela niso prav nič površna. Vse je dobro premišljeno, z velikim trudom, ljubeznijo in umetniško brigo napisano. Vsa dela so dovršena. Goethe sam je imel Calderona za največjega dramskega genija, mojstra gledališke tehnike. V tem pogledu je stavil Calderona nad Shakespeara. Potrebno je moliti za uspeh vesoljnega cerkvenega zbora Z vročimi molitvami moramo prositi sv. Duha, da vodi vse tiste, ki aktivno sodelujejo pri pripravah za vesoljni cerkveni zbor. Zateči se moramo tudi k Mariji srednici milosti, ki je patrona cerkvenega zbora in k sv. Jožefu, ki je mogočni zaščitnik teh velikih prizadevanj in dela za čast ter veličino Cerkve (Sv. oče v pismu škofom 19. 4. 1961). Katoličani v javnem življenju Katoličani se ne smejo odtegovati delu v javnem življenju, ampak morajo aktivno sodelovati in podpirati. Pomagati morajo pri napredku svojega naroda in za to delo črpati moči ter naukov iz zakladnice Kristusovega, nauka (Sv. oče Janez XXIII. v poslanici ob neodvisnosti nove afriške države Senegal, 4. 4. 1961). Cerkveno petje nas vodi k Bogu Pesem je izraz človekovih čustev. Človek se je poslužuje v vseh obdobjih svojega življenja, v mladosti in starosti, v zadovoljstvu in trpljenju, v znak zahvale in tudi kot sredstvo iskrene prošnje. Cerkveno petje ni samo izraz naših čustev, ampak je tudi iskrena molitev, zato nas vodi še bližje k Bogu (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru v splošni avdienci, 12. 4. 1961). Poljedelski delavci si morajo medsebojno pomagati Poljedelsko delo je izpostavljeno vedno tudi izrednim preizkušnjam. Ima svoje posebne težave in probleme. Pri vseh težavah je potrebno vedno zaupati v Boga in črpati iz žive ter močne vere. Nikoli se ne sme pozabiti, da je človekovo delo sveto, ker ga opravlja racionalno bitje, dvignjeno na stopnjo otroštva božjega. Tako uči katoliški Glas iz Rim<3 socialni nauk v skrbi za dostojanstvi dela. Pomoči se ne sme pričakovat' samo od drugih, ampak si morajo Pr',' padniki istega stanu sami pomagat'' Imeti morajo zaupanje v samega sebe> pri tem se pa varovati osebnega '" skupinskega egoizma (Sv. oče Jaaež XXIII. v nagovoru poljedelskim delav' ccm Italije, 20. 4. 1961). Skrb za vzhodne katoličane Dne 16. 4. 1961 je sv. oče Jan^2 XXIII. posvetil po vzhodnem ob red V za škofa svetovalca pri kongregacij za zedinjenje msgr. Coussa. Po končani posvetitvi je izrazil skrb za toličane v vzhodnih deželah, ki imaj° bogate tradicije, neizčrpljive zaklad® duševnega bogastva in so ustvarili v®' lika dela v čast stari in novi zavezi- Ljubezen in dobrodelnost morata bit* prisotni tudi med delavci Kot vedno, je tudi dandanes neob' hodno potrebno podpirati dobrodeln® ustanove. Država in njene ustanove h® zmorejo vsega. Prispevki premozn* tudi ne pokrijejo vseh potreb. Zato J nujno potrebno, da vsi kristjani goJ^ krepost krščanske ljubezni do bližnje!’ in po svojih močeh pomagajo dobrode' nim ustanovam. Posebno je še P0^renj no, da se krepost krščanske ljube* *n dobrodelnosti vzbudi in goji med delavstvom, ki je tako močno ogroženo v svoji veri in zvestobi Cerkvi. (Kardinal Tardini v pismu, ki ga je po narodu sv. očeta poslal glavnemu asistentu A.C.L.I., dne 4. 4. 1961). Duhovniški poklici so blagoslov božji Otroci so dar in blagoslov božji. Ta blagoslov je še posebej izražen v števnih družinah. Navadno se v številnih fužinah že v zgodnji mladosti pri enem ali celo več otrokih pojavi nag-ajenje do duhovniškega poklica. Tega ni treba potem pretiravati ali pa preprečevati, ampak skrbno gojiti, da mi-l°st božja lahko opravi svoje delo. Cer-nev potrebuje veliko duhovnikov. Zato ie velik blagoslov božji za starše in fužino, ki da Cerkvi novega služab-nlka (Sv. oče Janez XXIII. v nagovo-ru v splošni avdienci, dne 8. 4. 1961). Vzgojni pomen športa Šport, postavljen v službo razvoja ßlovekovega telesa omogoči popolnejši razvoj osebnosti, utrdi duha in ga po-s*-avi nad fizično silo, vzgaja disciplinirane in energične može in žene, ki ahko postanejo v svojem okolju res-?^ni nosilci obnove krščanskega živ-*Jenja. Izogibati se pa moramo mate-rlalističnega pojmovanja športa, ki pojavlja telo nad duha in mu tako uniči ujegov pravi namen (Državni tajnik Cardinal Tardini po naročilu sv. očeta ^ Pismu Mednarodni krščanski zvezi za ßlesno vzgojo). Pospešujmo duhovniške poklice! Današnji časi nam dokazujejo, da je ''ßliko duhovniških poklicev sad dolgo-etnih živih stikov duhovnikov ali Bogu Posvečenih oseb z bodočim duhovni-kandidatom. V tem pogledu so Različne stopnje odgovornosti, vedno pa 'e treba pomagati dobri volji in pra- vilni rabi svobodne volje ter razvijati apostolskega duha. Vedno pa je treba mladini predočiti apostolske potrebe Cerkve in obširno področje Gospodove žetve (Kardinal Tardini v imenu sv. očeta nadškofu francoskega mesta Toulouse, 8. 4. 1961). Živimo iz ljubezni! Bodimo vedno posnemale! božji in živimo v medsebojni ljubezni. Prosimo vedno, da bomo otroci božji, da bomo živelj v ponižnosti, vredni odrešenja Kristusovega (Sv. oče Janez XXIII. v splošni avdienci, 3. 4. 1961). Kristus je vedno prisoten v življenju Cerkve - Delo prvih apostolov rodi tudi sadove v naši dobi. Kristus vedno zmaguje, nam je trajen vzgled, nas posvečuje, kliče in razveseljuje. Vedno je z nami! (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru v splošni avdienci, 6. 4 . 1961). Kard. Cento pozdravlja delo Družabne pravde Družabna pravda se je po svojem zastopniku g. Romanu Rusu udeležila proslave jubileja socialnih enciklik v Rimu in je predsedniku odbora za proslave kardinalu Cento poslala pozdravno pismo. Na to pismo je g. Rus pre-jal naslednji odgovor: „Spoštovani gospod, prejel sem Vaše drago pismo z dne 16. maja, s katerim ste mi sporočili pozdrave in udeležbo pri proslavah 70-letnice okrožnice Rerum novarum v imenu slovenske organizacije Družabne pravde. Ko se zahvaljujem za Vaše tako pomembno dejanje, mi je drago izreči najboljše želje in voščila za delavnost, ki jo organizacija vrši med slovenskimi izseljenci v tujini v namenu, da bi vedno bolj spoznavali in izvajali krščanski socialni nauk. Človek, ki pozna svoj izvor iz Boga in svoj večni cilj v Bogu, se bo v borbi za življenjski obstoj, v blesku skušnjav materialnih dobrin in ob zgledu zgolj materialističnega stremljenja premnogih, vzdržal v pravi usmerjenosti le tedaj, ako se bo božje kraljestvo pokazalo njegovi duši v tako lepi, vabljivi, očarljivi podobi, da ga bo popolnoma prevzelo. IŠČIMO BOŽJE KRALJESTVO V svojem znamenitem govoru na gori nam je Gospod Jezus zapustil čudovito lepa in koristna navodila za življenje. Poznavajoč do dna našo slabost, naše skrbi in bojazni, nas spodbuja k popolnemu, otroškemu zaupanju v božjo previdnost, ki očetovsko čujc nad nami vsak dan in v vseh okolnostih. Opominja nas, naj sc ne predajamo nikoli pretiranim skrbem za bodočnost, marveč naj zaupno vržemo svojo dnevno skrb na Boga, ki ve za vse naše potrebe in ima moč, d'a nas vsega hudega obvaruje in z vsem potrebnim preskrbi. Vedoč, da se večina ljudi peha v prvi vrsti za minljivimi tvarnimi dobrinami, ne samo iz potrebe, ampak še bolj iz poželenja po njih, kar povzroča tako posameznikom 'kot celotni človeški družbi nebroj težav, nadlog in bridkosti, z ljubečo resnostjo svari: „Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatje kopljejo in kradejo; nabirajte si marveč zakladov v nebesih, kjer jih ne uničuje ne molj in ne rja, in kjer tatje ne kopljejo in ne kradejo.“ V globokem poznanju človeške narave, katere Stvarnik je, dostavlja: „Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce" (Mt 6, 19-21). človek, ki se zaveruje v svetne blagre in dobrine in se mu srce v poželenju nanje naveže, izgubi vsak smi- sel za duhovne, nadnaravne vrednote. V gonu za bogastvom mu srce omrzne* okameni. Plemenita čustva v njem za-mrjejo, mimo in preko vsega, kar je v zvezi s pravičnostjo in ljubeznijo* stremi le za večjim dobičkom. Gospod Jezus tudi jasno pove, da se človek ne more posvetiti obojemu: skrbi za ma-terjalnim bogastvom in plemenitemu stremljenju za večnimi vrednotami: „Nihče ne more služiti dvema gospodoma. Ne morete služiti Bogu in mamo-nu“ (Mt G, 24). V ljubeči skrbi za našo resnično, trajno srečo nam kliče: „Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico i® vse drugo se vam bo navrglo“ (MtG, 33). Božje kraljestvo — najprej jn nad vsen* Kristjani, v veri poučeni, vemo, kaj misli Jezus z besedo: božje kraljestvo. Je to nebeško kraljestvo, kjer nas čaka večna blaženost. Po tem kraljestvu naj naša srca na tem svetu hrepenijo, z® njega dosego se moramo neutrudljiv® prizadevati. Da enkrat to božje kralj6' stvo resnično dosežemo, mora njegov® misel popolnoma prevzeti naše duš®> tako da nas vse skrbi za vsakdanjo življenje od te nadnaravne smeri n® odvrnejo. Sveti Pavel realistično pravi-„Kraljestvo božje ni jed in pijača, ampak pravičnost in mir in veselje v Svetem Duhu" (Rim 14, 17). Te duhovn® dobrine mora človek v svojem življenju na prvem mestu iskati. Ladja na-^ega življenja mora biti usmerjena k “°gu in za to svojo smer se mora neprestano boriti proti vsem viharjem in Pcvarnim klečem. To je tako lepo ru-mužik nekoč povedal duševno razdvojenemu pisatelju, grofu Tolstoju, ki Se je ž njim ob plugu pogovarjal: „Na BVetu so tudi ljudje — je dejal —, ki n® žive za dobiček, ampak za Boga in Za svojo dušo.“ Z besedo „tudi“ je preprosti verni kmet grofu Tolstoju dal yedeti, da taki ljudje niso ravno v ve-c*ui. da pa jih na zemlji nikoli ne ZlUanjka, in da naj se tudi on takim Pridruži, ako želi najti srečo in mir in Veselje v Bogu. Seveda taka duhovna, nadnaravna Usmerjenost človeku v vsakdanjih živ-Jeujskih borbah, skušnjavah in nevar-P°stih ni vedno lahko dosegljiva in yzdržljiva. Borba za življenjski obstoj trda, skušnjave materjalnih dobrin silne, nevarnosti pohujšanja ob zgle-uu zgolj materjalističnega stremljenja Premnogih so velike. Krščanski človek, Kl Pozna svoj izvor iz Boga in svoj večni cilj v Bogu, se bo vzdržal v pravi Usmerjenosti le tedaj, ako se bo božje j raljestvo pokazalo njegovi duši v tako eP’> vabljivi, očarljivi podobi, da ga bo Popolnoma prevzelo. Božji Učenik, ki 0 ve in nas pozna, nam je v ta namen Povedal eno svojih lepih prilik. Prilika o biseru »Nebeško kraljestvo je podobno rgovcu, ki je iskal lepih biserov. Ko «e našel dragocen biser, je šel in pro-yl vse, kar je imel, in ga je kupil“ (Mt 13, 45-46). Gospod nam pred dušo prikliče po-°bo trgovca z biseri. Ves zavzet je Za ta svoj posel. Svojemu življenju ni Postavil drugega cilja, kot iti za temi dragulji. Slučaj nanese, da mu pride v roke biser izredne lepote in vrednosti.' Kakor omamljen od' njegove lepote ga gleda, ga vzame v svojo dlan, ga obrača na vse strani in je poln strmenja in občudovanja. Nikol; še ni videl bisera tako lepega, tako blestečega, tako čistega. Ko ga tako prevzet ogleduje, si ga natihem tudi že poželi in misli, kako bi ga pridobil. Ne premišlja dolgo. V duhu pregleda in preračuna svoje premoženje in se odloči: Vse dozdaj zbrane bisere prodam, če treba še drugo svoje imetje, in kupim ta prečudno lepi dragulj. Kakor je v svojem srcu sklenil, tako tud; takoj stori: „Gre in proda vse, kar je imel, in ga kupi.“ In ve, da je napravil dobro kupčijo. Poznavajoč vrednost dragih kamnov je uvidel takoj, da je prelepi biser vreden tisočkrat več kot vse njegovo premoženje. Spremljajmo še malo tega trgovca z biseri v svojem duhu, ko se pripravlja, da zaključi to kupčijo. Gotov izredne vrednosti dragulja, hiti domov razburjen, v strahu, da se mu priložnost kupčije ne izmakne in ga kak drug trgovec ne prehiti. Na kaj misli? Na to, da bo moral žrtvovati vse bisere, ki jih je dotedaj nabral in bil nanje navezan? Se toži nad visoko ceno? Še malo ne. Vse, kar poseduje, žrtvuje z veseljem in ko je končno dragoceni biser V njegovi posesti, je neizmerno srečen in vesel, sam sebi se zdi kakor drug, nov človek. Novo življenje se začenja zanj. Glejte v tej, v naši domišljiji malo razviti Gospodovi priliki o biseru njeno globoko misel in spodbudo: Kakor trgovec z biseri moramo iskati božje kraljestvo z vsem hrepenenjem svojega srca. Verovati moramo, da je vredno vseh zemeljskih blagrov, vseh svetnih vrednot, tudi vseh žrtev in naporov. Izmed dragih kamnov je izbral Gospod Jezus za svojo priliko prav biser, ki ga imenujejo kralja draguljev. Med temi je biser označen kot podoba uso-vršenosti in popolne lepote. Zato pravimo o blagem, plemenitem človeku, da je pravi biser. S podobo bisera nam torej Gospod Jezus hoče povedati, da je božje kraljestvo, ki naj ga v življenju iščemo, nekaj nedopovedljivo lepega, blaženega, popolnega, vredno naših najvišjih in neprestanih želja. Božje kraljestvo je dokončno, večno življenje, neskončno popolno in srečno. Radi njega nas je Bog ustvaril, k njemu nas neprestano ljubeče vab; in usmerja. Je ona skrivnostna, neskončna lepota in blaženost, ki jo je nekoč v zamaknenju gledal sveti Pavel in je o njej zapisal: „Oko ni videlo in uho ni slišalo in v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo" (1 Kor2, 9). Zato nam tudi isti veliki apostol kliče: „Iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji. Kar je zgoraj, po tem hrepenite, ne po temi kar je na zemlji (Kol 3, 1-2). Iščimo ga Po Jezusovem in apostolovem naročilu moramo torej božje kraljestvo * svojem življenju na zemlji iskati. Iskati božje kraljestvo in njegovo pravico p* pomeni več, 'kot samo po njem hrepeneti in si ga želeti. Pomeni sledeče: služiti Gospodu Bogu v stanovitni zvestobi, spolnjevati njegovo postavo, vršiti njegovo sveto voljo, prizadevati si neutrudljivo za to, da bi bilo kraljestvo božje pravice, to je božje milostii svetosti, pravičnosti, ljubezni in mirUi vedno bolj utrjeno in poglobljeno v naših dušah in v našem okolju. Iskati božje kraljestvo pomeni v kratkemi živeti dosledno in stanovitno po krščanski morali. Iskati ga najprej in nad vsem drugim se pravi, podrejati našemu nebeškemu hrepenenju in stremljenje vse, kar nam ta svet more nuditi. Pomeni končno, ljubiti Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vsem mišljenjem, iz vseh svojih moči. Kristjan, ki skuša tako ravnati, j® že našel ta dragoceni biser, kajti živ-ljenje v milosti božji ni v bistvu ni<$ drugega kot predigra in začetek blaženega življenja v nebesih. Ko je odkril ta zaklad in spoznal njegovo vrednost, je prepričan, da je pred vsem in nad vsem Bog, najvišji in končni cilj našega življenja. V njegovi duši se odpre neskončno obzorje večnosti, v katere luči vse posvetno zbledi. In vse, ka* ni Bog, kar ni božje kraljestvo, izgubi v njegovih očeh svojo varljivo in mi*1' ljivo vrednost. Z junaškim potrpljenjem, z najglobljo vdanostjo, da, cel® z nekim notranjim veseljem doprinaŠ® žrtve in trpi bolečine, izgube in bridko st* kratkega zemeljskega življenja, samo da bi enkrat prišel k večni Resori. Dobroti in Lepoti. Razume svete-*>a Pavla, 'ki piše: „Naša domovina je v nebesih... Zato imam vse za izgubo faradi spoznanja Kristusa Jezusa, mo-)e6a Gospoda, zaradi katerega sem vse zavrgel in imam za smeti, da Kristusa Pridobim“ (Filp 3). Skrivnostni smisel prilike Ko je Gospod Jezus pripovedoval 8v°jo lepo priliko o biseru, je marda V nJej gledal tudi odsvit svojega last-aega življenja. Nekega dne je šel Bog lskat dragocenih biserov, da bi z njimi prašil svoja nebesa. In je našel neka-tere. ki so se mu zdeli nad! vse drago-ceni: bile so to naše uboge, grešne, a P° 'njegovi lastni podobi ustvarjene, Pnumrjoče duše. Tako si jih je zaželel, a jih je sklenil odkupiti za vsako ceno. n ta cena zanje je bila res neizrečeno v,soka. šel je tako daleč, da je žrtvo-Va* svojega ljubega, edinorojenega Si-ha- Ta je postal človek, je vzel nase P°dobo hlapca in se ponižal do izni-®nja, kakor pravi sveti Pavel (Filp 2, Vse njegovo življenje na zemlji je J 0 ena sama žrtev za odkup naših duš. >anje je žrtvoval svoj počitek, svojo x?,s*-i svoje življenje, zadnjo kapljo krvi. •česar na svetu ni imel za višje kot odkup naših duš iz satanove oblasti. ^®ti Peter nas na to opozarja, ko piše: “*'este, da niste z minljivimi rečmi, s eorom in zlatom odkupljeni, marveč dragoceno krvjo Kristusa kot nedolž-. Sa in brezmadežnega Jagnjeta“ (1, 18). človek ne ve, čemu bi se ob tem /“j Čudil: ali neskončni velikodušnosti , ‘;j,i ljubezni, ali nedopovedjivi veli-v^nosti božje ljubezni, ali nedopo-dljivi ceni, ki jo pripisuje nam. Ako v priliki zamenjamo osebe in stvari, moremo tudi reči, da je Jezus sam oni biser, edini dragoceni, neskončno vredni. In vsi vemo, da si z vsem svojim srcem želi, da si ga pridobimo in se tako obogatimo z njegovo osebo, z njegovim neskončnim zasluženjem. V tem slučaju smo kupci spet mi. Predstavimo si zdaj kupca mrzlega srca, pravo kupčijsko dušo, ki gleda dragoceni biser in pozna njegovo vrednost, pa se ne mara odločiti, da bi ga pridobil. Ali je vredno — si pravi —, da bi človek za Jezusa žrtvoval svojo sebičnost, svoje dobičke, da bi radi njega pokoril svojo počutnost in uživanjaželj-nost, brzdal svoje strasti... ? Brezbrižen gre naprej po svoji poti, cena za dragoceni biser se mu zdi previsoko... Jezus pa v svo.,i neskončni ljubezni do nas vendar vse stori, da bi to našo brezbrižnost napram sebi premagal. Vse njegovo stremljenje gre za tem, da si pridobi naše nagnjenje, našo ljubezen. Iz tega si razložimo skrivnost njegovega učlovečenja, življenja, trpljenja in smrti; temu cilju je posvečen zakrament svetega Rešnjega Telesa; za tem gredo stalno njegova ljubeča previdnost, njegovi navdihi, njegovi klici in opomini, njegovi obiski v sreči in v trpljenju. Prav to zadnje, naše bridkosti in preskušnje, so često v njegovih ljubečih načrtih one stopnice, po katerih nas skuša pripeljati k Sebi. Jezus se neprenehoma trudi, da bi nas vnel v svoji ljubezni. Spodbuja nas k želji po pridobitvi predragocenega bisera njegove ljubezni, v kateri že blesti veličastno, neskončno božje kraljestvo ki bo po ljubezni do Jezusa gotovo enkrat naša srečna, večna posest. Ne pozabimo na to nikoli! Ne zakrknimo svojih src pred tako ljubečo previdnostjo! ALOJZIJ KOSMERLJ SKLEPANJE ZAKONA Za veljavno sklenitev zakona se zahtevajo tri stvari: a) da ni razdiralnega zadržka; b) da obstoji privolje. nje v zakon in nima bistvenih hib; c) da je privoljenje v zakon dano v zakoniti obliki. RAZDIRALNI ZADRŽKI Razdiralni zakonski zadržki so (kan. 1067 do 1080): a) nezadostna starost: moški pod 16 letom in ženska pod 14 letom ne moreta skleniti zakona; b) spolna nezmožnost: biti mora predhodna (že pred poroko) in trajna; c) zakonska vez: kdor je v veljavnem zakonu, ne more skleniti novega; č) različna vera: katoličan ne more skleniti zakona z osebo, ki ni krščena; d) višji redovi: kdor PISMO SIVOLASEGA 'ŽUPNIKA ZALJUBLJENEMU FANTU Dragi Janez! Se še spominjaš, o šem sva se razgovarjala 0 zadnjem pismu? Ali si tudi Ti prišel do zaključka, da se splača — če se le da — postaviti si lastni dom? Sicer pa... sedaj si še mlad in imaš $e dovolj časa za premislek in odločitev! Toda recimo, da si že pod svojo streho. In seda! poglej okoli hiše! Ali ni vseeno še preveč prazno, pusto ? Kako bi se hiši podalo vsaj malo vrta, vsM kakšna gredica,zasajena s cvetlicami, in n. pr. na' koncu zemljišča še majhen čebelnjak. O teh stvareh bi Ti danes rad napisal nekod misli. Vrt Vsa družina bo deležna njegovih koristi. Kok0 vsem tekne sveža domača zelenjava in sočivje! -A da zraste, je treba seveda pridno delati. Zato s° nikar ne boj vzeti lopate v roke. Ne bo Ti škodil0' Nasprotno. To telesu in zdravju samo koristi. A najbolj otipljivo bo občutila koristnost v1'F Tvoja žena, vsakikrat ko bo trgala „domači“ P6 teršilj, rezala solato ali ruvala korenje. Ustnice se Ti bodo same od sebe raztegnil zadovoljen nasmeh, ko bo žena postavila na lepo zapečeni krompir in dejala: „Veš, dragi “ti nez, to je pa že „novi“ krompirček in —r- ‘domu0 ■ Tudi kokoši in zajci potrebujejo 'sveže kran?.. Kakšen vrišč bo nastal vsakikrat, ko bodo dom šop radiča, solate ali trave! In kako boš šele vesel, ko Ti bo ob koncu me-8e vse itak ni za vse. proti samemu božjemu pravu. „Rozporočenec1' ki bi se piročil z drugo žensko dokler njegova „razporočcpa“' žena živi. zagreši prešuštvo Prav tako oseba, ki bi se z njim poročila. 5. „Iz veljavnega zakona nastane med zakoncema vez, ki je po svoji naravi trajno in izključujoča; vrh tega krščanski zakon podeljuje zakoncema milost če ne stavita ovire'1 (kan. 1110). 6. „Krščanskega zakona, ki je izvršen, ne more razvezat; nobena človeška oblast in noben razlog; razveže ga le smrt" (kan 11 IS). 7. „Zakonca sta dolžna živeti v zakonski skupnosti, če ju ne o-pravič ije upravičeni razlog“ (kan. 1128). 8. „če zakonec zagreši prešuštvo, ima drugi zakonec pravic >, čeprav zakonska vez ostane, tud'i za trajno razdreti zakonsko skupnost, če ni sam privolil v zločin ali ni izrečeno ali tiho dopustil, ali ni tudi sam zagrešil iste krivde" (kan. 1129, 1). Če kateri izmed zakoncev prestopi v nelca-toliško ločino, če otroke vzgaja nekatoliško, če hudobno ali sramotno živi, če drugemu zakon- cu povzroči veliko dušno ali telesno nevarnost, če s svojim neprimernim ravnanjem preveč otež-kočuje skupno življenje, to in drugo podobno so za drugega zakonca zakoniti razlogi, da od njega odide. V vseh primerih se mora skupno življenje obnoviti, kadar preneha vzrok za ločitev“ (kan. 1131). Duhovnik — tvoj dobrotnik Po zakramentu sv. krsta ti je prvič podelil posvečujočo milost in ti odprl vrata v katoliško Cerkev. Ali moreš povedati, kolikokrat ti je že v Jezusovem imenu odpustil morda velike grehe? Kaj bi bilo s t?boj, če bi duhovnika ne bilo? Pripravil te je za prvo sveto obhajilo in ti pozneje tolikokrat v življenju delil krun življenja in moči. Pomagal ti je v najbolj nevarnih letih življenja in te pripravil na tvoj življenjski poklic. Na zadnjo uro ti bo še enkrat podelil zakramente za umirajoče: zakrament sv. pokore, sveto Popotnico in sveto maziljenje. Vsak dober duhovnik je v življenju veliko pretrpel zate in mnogo premolil. Mislil je nate pri molitvi brevir- Skušnjava je ogromna. A čas, denar, družin*» starši... Ostal mi je obrazek v očeh in se že sk01* prikopal do vrat srca. A smo še mladi. Boljše k6» da ne grem. Morda kasneje^ čez leta, če me bo razen prijetnega kraja mikalo še kaj drugega, kar k® tolklo ob moje srce. PONEDELJEK Ko bi sedel in potegnil črto o vsem dosedanje**J prizadevanju: ali grem naprej ali ne? Težko je kaj reči. Nadnaravna črta je mogoče le šla kaj navzgor Gospod Peter mi je večkrat rekel: „Nobena milost ne ostane v duši brez sledi.“ Navadil sem se na pogost® obhajilo. Navadil? Res, prazen se mi zdi dan, ko n® grem k obhajilu. Mislim, da sem začel razumevat* vso prenoviteljsko silo te skrivnosti. Značajno. Kje sem značajno? Težko je reči kaj v teh silnih menah mojih let. Ko sem najbolj obup®'* in bi najraje vrgel puško v koruzo, mi pravi gosp®® Peter, da tako mora biti in da naj bom pripravi)611 še na hujše. Ko pa mislim drugič, da „tako m®rf biti“, mi pravi, da bo treba pošteno pljuniti v dla***' da se stvari popravijo. Tako res ne vem, kje se*11' Eno je gotovo: dobro voljo imam in zanesljivo krepk® roko gospoda Petra, kj mu vse povem in dobiva*11 smernic za nove napore. Narodnostno. Včasih se mi zdi, da ne vem PraV' zakaj naj bi se zanimal za slovenske stvari, ko venda*" T8e kaže, da mi bo vse življenje bivati tu. Drugič ®Pet občutim z vsem bitjem, kako zelo sem Slovenec. ^ narodnost ni prazna beseda. Skušam vstopati v "•rodove dušo, v njegov genij, seznanjam se z vsem, *>r *ma. Teže pa je, kadar mi oče naroči, da moram "‘Udirati zgodovino in zemljepis Slovenije. Znanje. V šoli sem menda že preko največjih te-av* Letos imam za šolo neprimerno več volje kot ®ni. Bolj vidim smisel učenja, čutim pa istočasno, mi splošnega znanja manjka ogromno. Kje in "•«o dobiti vsega tega, kar bi človek moral vedeti? Telesno. Rastem kakor konoplja, mi pravi mama. tudi pojem za štiri, kakor pravi oče. Nekoliko telovadbe in športa sj privoščim, če je le mogoče, j; kdaj bom mogel plavati toliko, da si mi ne bo lubilo več? Kdaj bom mogel po hribih plezati do °Uentoglosti? Kdaj se bom mogel smučati ali drsati? 6BTRTEK Bral sem lepo misel: „Vsak od nas bi rad postal Velik. Iščemo velikosti v denarju, znanosti, umetnosti, Vlasti, slavi... A kako malo izvoljencem so dane e oblike veličine. In ostali? Vsak človek ima možnost b°stati velik, zares velik. Edina veličina je v duši. ^ človeški zgodovini so bili edini velikani svetniki. ! samo, da bi vsak od nas mogel postati velik, od nas mora postati velik v tem, edino resnič-"en> smislu. Vsak od nas mora postati svetnik.“ Mislim, da bodo te besede za dober teden hrana "'ojim mislim. UGOVORI IN ODGOVORI Vse. vere so enako dobre, kaj bi toliko poudarjali atolicizem. . To jo prav tako, kot da bi rekel, da ima prav tisti, kl trdi, da se Moskva nahaja v Rusiji, pa da ima nič £anj prav drugi, ki trdi, da se Moskva ne nahaja v ^siji. Reči, da imata prav oba, je nespamet. Ena yera uči, da je Kristus Bog, druga, da ni. Nemogoče "V1 da imata obe veri prav in prav zato je nemogoče, a bi bile vse vere enako dobre. Brav. A kako naj vem, katera vera je prava, ko ba tega ni mogoče dokazati. ja, pri rožnem vencu, pred tabernakljem in pri spominu živih med najsvetejšo daritvijo, še o*> grobu bo molil zame; ko bom že v vicah, mi bosta še lajšali in krajšali trpljenje duhovnikova mplitev in daritev sv. maše za mojo ubogo dušo. Kaj dolguješ duhovniku Zato bom duhovnikove nauke rad poslušal kot božje nauke, rad bom prejemal sv. zakramente, po katerih mi duhovnikova roka deli toliko pomoč, nad vse bom cenil presveto skrivnost sv. maše in se je rad udeleževal, podpiral bom z molitvijo, žrtvijo in apostolskim delom težko duhovnikovo prizadevanje; branil bom duhovnikovo čast, lepo govoril o njem in rad prizanašal njegovim človeškim slabostim. Iz hvaležnosti za vse, kar sem >d duhovnikov prejel, bom molil za duhovniške po. klice in podpiral tudi z žrtvami tiste, ki se pripravljajo za tako sveto delo. ZAKON JE ZAKRAMENT ŽIVIH Zakramenti živih nam podcle oziroma pomnože milost le, če jih prejmemo v stanu posvečujoče milosti. Zato gre veren katoličan pred poroko k spovedi in sv. obhajilu. POROČNI BLAGOSLOV Župnik naj skrbi, da bosta zaročenca prejela slovesni blagoslov; ta se jima more podeliti tudi, ko že dolgo živita v zakonu, a le med mašo in po posebnem obrazcu in v ne prepovedanem času (kan. 1101). Možno je dokazati, katera vera je prava, pa tud' mora biti možno to dokazati, ker sicer bi se vsi nujno motili glede prave vere. Neizpodbitna dokaza za pravo vero sta čudež in prerokba. To dvoje lahko le Bog stori. Če dokažemo, da so se čudeži in prerokb® zares izvršili po božjem posredovanju v potrditev res-ničnosti katoliškega nauka, smo s tem dokazali, da jc katoliška vefa edino prava. Čudeži, hm! O čudežih nam . govore evangelij'1 katerim je pa težko verjeti zaradi njih starosti toliko čudovitih zgodb v njih. Pa tudi: zakaj se danes ne vrše več čudeži. Najprej o tem, da se danes ne vrše več čudež'-Pojdite v Lurd in pokazali vam bodo knjige, ki j'*1 vsako leto izdaja komisija zdravnikov (judovskih-protestantskih, ateističnih...), kjer prav ti mednarodno znani zdravniki podpisujejo, da se je v tem 'a tem letu izvršilo to in to čudežno ozdravljenje. Sugestija ozdravlja, pravite. Živčne bolezni lahko, zlomljene kosti ali raka pa nobena sugestija ne ozdravila tam so tudi taka ozdravljenja.. Potem pa o veri evangelijem. Nobene knjige ni, 0 kateri b; se v vsej človeški zgodovini toliko pisalo kot o svetem pismu. In do sedaj se še ni nikomur posrečilo dokazati laži ali zmote svetemu pismu. Dalj5' študij bi vas prepričal, kako gre svetemu pismu polno vera. Tu le nekaj namigov: napisali so jih evangelisti, preprosti možje, ki so na lastne oči videli Kristusa in njegovo delo ali pa so to zvedeli od tovarišev. Koncem 2. stoletja po Kristusu že vse cerkven6 občine to priznajo: kako bi takratni heretiki in P°' gani napadali trditev, da so evangelisti napisali te evangelije, ko bi jih oni ne napisali; kako tudi raf' ložiti skupno zmoto vse Cerkve nekaj let po napisanj" evangelijev? Zgodovinski in zemljepisni podatki _ evangelijih so v polnem skladju z izven svetopisemskimi viri. Tudj svetni pisatelji poročajo o Kristusu. ^ evangelijev je videti, da njih pisatelji ljubijo resnic0’ pišejo tud; o napakah apostolov. Evangelisti bi 0 laži ne imeli nobene koristi. Koliko ljudi je v prv0"1 času resničnost Kristusovih čudežev potrdilo z lastnim mučeništvom. Sploh ni vzroka za dvom o Kristusovi čudežih, razen če seveda že kar vnaprej rečemo, d® so čudeži nemogoči. Tako ravnanje pa ni resnicoljubno. Odličen francoski duhovnik, ki je služil v vojski kot oficir, je v „La France catholique“ objavil naslednjo zgodbo: SMRT FRANCOSKEGA KOMUNISTA 31. avg. smo prišli v neko lorensko Vas. Rezervisti so si še urejali svoja Prenočišča, ko je nekdo pritekel k meni 111 mi zaklical: »Gospod kapetan, neki vojak se je Vbodel!“ . V nekaj skokih sem bil na skednju, kl®r se je zgodila nesreča. Na slami je *ezal močan človek z ugaslimi očmi, ledim obrazom in mrzlimi rokami, ^rsa je imel prebodena z bajonetom. je to 43 letni rezervist in strasten komunistični borec. Pokleknil sem poleg njega in mu jjal, naj mi stisne roko, če me sliši. n res me je še slišal. Ker se mi je *^elo, da bo vsak čas umrl, sem mu mtro dal odvezo in sv. poslednje olje. Toda božje usmiljenje se je hotelo razodeti na vse lepši način. Umirajočega so položili na nosilnico 'n Ka odnesli iz skednja, da bi ga odbijali v bolnišnico. Tedaj pa se je hi-P0ma zavedel, odprl oči in ko me je kagledal, mi je dejal: „Gospod kapetan, tez nisem strahopetec. Vedno sem vest-110 vršil svojo nalogo in prositi sem Ute cek> hotel, da bi me poslali v prvo bojno vrsto.“ Potem pa se je obrnil k vsem namočim vojakom: „Poslušajte fantje, jtekaj bj vam racj povedal.“ In v grobni «šini je jasno izjavil: »Jaz sem bil komunist, veroval sem komunizem, v njem sem videl svoj •deal, toda varal sem se. Bil sem pre- varan. In glejte, zato sem izgubil pogum. Življenje se mi je zagnusilo. Večkrat mi je prišlo na misel, da bi šel v kako cerkev in molil, pa me je zadrževal ozir na tovariše. Toda sedaj se več ne bojim priznati, da se vračam k veri svoje mladosti.“ Ob teh zadnjih besedah se je lepo in pobožno pokrižal, potem pa je nada-ljeval: „Na žalost sem v nekem svojem pismu zahteval civilen pogreb, sedaj pa to preklicujem. Cerkveno hočem biti pokopan." Ko sem ga tolažil in mu vlival poguma in mu govoril o materi, ženi in otroku, mi je dejal: „Prav dobro vem, gospod kapetan, da sem pravkar storil velik zločin.“ „Res je, nesrečnež, velik zločin. In za ta zločin in za vse druge vaše grehe sem vam pravkar dal odvezo. Toda ker ste sedaj pri popolni zavesti, ali hočete, da odvezo ponovim?“ „Da.“ „Potem pa iz vsega svojega srca ponavljajte za mano besede: „Moj Bog, verujem v Te... Moj Bog, upam v Te in ljubim Te iz vsega svojega srca. Iskreno obžalujem vse svoje grehe in Te zanje prosim odpuščanja.“ Bolnik je glasno ponovil vse te kratke molitve. Ko je končal, sem mu dal odvezo, on pa se je še enkrat prav lepo pokrižal. Rani je podlegel šele čez 12 dni. Bil je ves srečen, da je še enkrat lahko videl svojo mater, ženo in hčerko in jim mogel sam povedati, da je zopet našel Boga. Pokopan je bil cerkveno na domačem pokopališču. M. B. čaščenje Marijinega Srca je za naše duhovno življenje tako zelo važno, ker nam odkriva veličino osebe, ki jo je Bog sam izbral za mater svojemu Sinu in ker razgrinja pred nami izredno bogastvo njenega notranjega življenja. FATIMA JE PRAVO RAZODETJE Ko je starešina pokusil čudežno vino, ki ga je Jezus na Marijino prošnjo podaril srečnima novoporočencema v Kani, se je ves iznenaden obrnil proti ženinu in vzkliknil: „Dobro vino si do zdaj prihranil.“ Božji ženin Jezus Kristus je prihranil tudi Cerkvi v sedanji dobi čudežno, dobro vino. To vino je pobožnost do Marijinega brezmadežnega Srca. Cerkev je Marijo že od svo- je ustanovitve dalje zelo goreče ljubil» in častila. Toda v tem njenem češče-nju je bilo več občudovanja ko prisrčnosti. Poveličevala je Marijino dostojanstvo, izredne milosti in odlike, ki jih je prejela. Ni se pa upala stopiti v svetišče vseh njenih odlik — v njeno brezmadežno Srce. Marijin poziv v Fatimi Marija nas je morala sama pozvati in spodbuditi, da smo napravili ta korak. Ko se je namreč v Fatimi prikazovala, je povabila vse človeštvo, naj se zaupno posveti in izroči njenemu brezmadežnemu Srcu. Kardinal in P®' triarh v Lisboni trdi, da je ta Mariji” poziv pravo razodetje Marijinega brezmadežnega Srca svetu. Obenem poudarja, da je Bog v tej bridki, odločilni dobi človeške zgodovine zaupal rešitev sveta Marijinemu brezmadežnemu Srcu-Tudi papež Pij XII. nas je opominjal, naj se vržemo v Marijine roke 8 trdnim prepričanjem, da bomo v njenem materinskem Srcu našli varno z®-vetje pred viharji, ki nas stiskajo od vseh strani. Zakaj častimo Marijino Srce? Ko govorimo o Marijinem Srcu, mislimo na tisto njeno telesno srce, ki je utripalo v njenih prsih tedaj, ko je š® živela na zemlji in utripa še zdaj, ko je v nebesih; mislimo tudi na vsa njena plemenita čustva, na vse njene vzvišene lastnosti in kreposti, na vse odlik® nJene ga notranjega življenja; mislimo izmed no na vso njeno osebo, ki se je vseh ljudi na zemlji najbolj od- Kovala v krščanski ljubezni, ki je naj-Večja krepost. Beseda srce je v preprosti govorici y,era^ v našo notranjost, v naše srce. ružiti mora naše srce s tistim mate- rinskim Srcem, ki edino more prešiniti, preroditi in prenoviti vse naše notranje življenje. Na materinsko ljubezen njenega Srca motemo prav odgovoriti le s svojo zaupno, iskreno in zvesto otroško ljubeznijo. Svetega Stanislava Kostka je vedno vodila misel: „Božja Mati je tudi moja mati.“ Ta misel mora spremljati tudi nas. Zavedati se moramo, da nad nami vedno čuje njeno čuječe, skrbno materinsko oko. Marija nas vse nosi v svojem srcu. Zato se ne smemo vznemirjati, kadar nas obdajajo stiske in nevarnosti. Ker je božja Mati tudi naša mati, moremo od nje pričakovati samo to, kar nam je v dušni blagor. Velika nesreča za nas je le to da tako radi gojimo v sebi pretirano samozavest in izgubljamo vedno bolj otroškega duhg. Mislimo, da zato, ker smo že vsi odrasli, ne potrebujemo nič več varstva in ljubezni božje Matere. Čas je, da se z vsem zaupanjem vržemo v Marijino materinsko naročje, da bomo tako postali deležni varstva, blagoslova in ljubezni njenega srca. Ne zapravljajmo nič več dragocenih ur svojega življenja! Srce Marije, božje in naše Matere, nas pričakuje. Že dolgo trka na naša srca in prosi: „Sin, hči, daj mi svoje srce!“ Priredil Gregor Mali MOLITVENA ZVEZA ZA SLOVENSKO DOMOVINO Molitveni namen za avgust V neki splošni avdienci lanskega septembra je sedanji sveti oče dejal ; tiW drugim tele pomembne besede: „Duhovnik je velik blagoslov za družino : Pa tudi za narod, iz katerega izide.“ — Pomislimo, kako velik blagoslov so ! tudi za slovenski narod njegovi duhovniki. Molimo ta mesec za naše duhov- ■ *dke in še prav posebno za nov duhovniški naraščaj med Slovenci, kajti danes kot še morda nikoli je ogromno zaprek, tako v domovini kot v emigraciji, ^bak nov slovenski duhovnik je porok za boljšo bodočnost slovenskega naroda. S Dva italijanska filma Hude boje imajo v Italiji in pravzaprav v vsej Evropi. Po eni strani se zavedajo, da prevelika svoboda — ali je svoboda kdaj prevelika? mar ni bolje tedaj govoriti o razuzdanosti? — vodi v nravni propad; po drugi pa še bolj gotovo vedo, kam vodi prehudo nadzorstvo nad tiskom, filmi itd. Kljub vsemu nekaj časa sem francoska TV pri za mladino nesprejemljivih programih sliki dodaja v levem kotu zgoraj majhen štirikotnik: starši, ki jim je mar za duševno in nravno zdravje otrok, bodo tedaj poskrbeli za drugačno zabavo otroku. Podobne napredke vidimo tudi drugod. Večje težave so v Italiji s kinom: imamo že neki kodeks, a je precej širok — medtem ko se „umetnikom“ zdi preozek —, in ko so ga hoteli nekaj popravljati, so vsi planili. Najbolj so kričali komunisti. Zaenkrat — so zmagali! Ker so se vsi pustili preslepiti s krikom po umetniški svobodi. Vidmarjev torej tudi v Italiji ne manjka. Nekaj filmov postreženega neore-alizma je zbudilo v svetu precej pozornosti; nedvomno več, kakor bi bili zaslužili. Mnenja ob njih so bila precej deljena in so še. Oglejmo si dva — pa presodimo ju z najbolj treznimi kritiki, ki niso nujno zmerom katoličani. L’A'VVENTURA Je mojstrsko delo mladega italija**" skega proizvajalca Michelangela Ant9" nionija; njegova mojstrovina je v te»1’ da je moreče dolgočasje, prilika o duhovnem očiščenju, bajka iz današnje dobe groznega strahu. Film ima tri dele. Prvi se vrši 1,9 ugaslem ognjeniku na Colskih otokih1 s tem hoče Antonioni povedati, da s° igralci duševno mrtvi. Gre za bog9*9 Lahe, člane neke „yachting-party“, ki ubijajo čas s poleganjem po soncu. An9 je neumorna „disperata“ (zdvomlje**' ka), ki se ji zdi življenje prazno, poprav je polno mesenosti. Njen ljubimo6 Sandro je uspešen arhitekt, ki se 61,11 zdi edino važna samo spolnost — *i\ izvzamemo denar. Potem je tu še Klav' dija, ki je Anina prijateljica. Nenadno izbruhne vihar. Družb9 mora z otoka. A Ane ni. Kličejo j°’ pa se ne oglasi. Jahta odplove. Ostaneta le Sandro in Klavdija, da bi & dalje iskala Ano. Drugi del opisuje, kako neko oseb9 iščejo, v resnici pa jo hočejo pozabit9' Po dolgem iskanju Sandro vidi le »* Klavdijo. Je pač tiste vrste mož, ob najmanjši težavi sežejo po ženskj' tako kakor kdo drugi po cigaret*' Klavdija se mu sprva upira, a ko 99 za Sandrom pomika proti notranjost* otoka, se mu tud; zmerom bolj vdaj9' Sicer še nadalje iščeta, a zmerom manj' zmerom bolj se zapletata le v svoj9 ljubezen. Klavdija je prva, ki spregovori jasno: „Sprva sem se bala, da Ana mrtva. Zdaj se bojim, da bi bü9 živa." Tretji del se počasi, počasi zariv9 globlje v Sandrovo dušo. Kaj je nap9*: z njim? Ve le to, da je prodal sv'99 ustvarjalni talent za trgovski uspeh' Sicer ne mara vrtati globlje, zato P9 Se zateka h Klavdiji, tako kot se Je nekoč k Ani in bogve h koliko drugi**1 “e: spolnost je le beg pred samim se-kep si ne upa pogledati resnici v °kraz. Tako je večen mrlič — ki se na-vi(lozno ob tem še zabava. Ob tem se gledalec zave: Klavdijine nikdar ne bo konec, Sandro nik-ne bo splezal kam više, sploh nič Več se ne bo zgodilo v tej dolgotrajni zSodbi (2 uri 25 minut). Ko so že vsi 'javeličani tega dolgočasja, tudi San-ar°i ta spet pade v roke drugi ženski — Pj'i čemer ga zaloti Klavdija. V njenih °čeh potem opazi, kdo pravzaprav jo zam. Klavdija mu odpusti, oba jočeta Dl'ez besed in se brez besed napotita !!a Poročno potovanje proti ognjeniku ^t-ni, ki je še živ. Za kaj pravzaprav gre? Sandro je Reklet s tisto strašno boleznijo, ki jo Kirkegaard imenoval „bolezen za s^rirt, ki je brezup“. Kot milijoni dru-je izgubil vero v Boga in svojo oušo -— in niti ne ve za to. Klavdija, s,tnbol njegove duše, ga vodi nazaj k Vlr°m življenja. LA DOLCE VITA , Je senzacionalen film, a tudi sporen *n dvoumen. V Evropi so ga nekateri °klicaii za največji italijanski film sPl°h; nedvomno je povzročil enega največjih italijanskih škandalov. Osser-Romano ga je ocenil za pohuj-■Ijivega in sakrilegičnega, komunisti pa Pohvalili, ker da je razkrinkal gnilo UrŽujsko družbo. . Za kaj gre? Za marsikaj — in za ni^' Režiser Fellini je nameraval s fil-j^oni prikazati na široko novo razode-Je> drugi Kristusov prihod. Za vse s*'e> ki ne vidijo za slike in do na-enov ter se ne znajo dvigniti do du-°vnega, je pa film le skupek najbolj opieljskih pohujšanj, zavitih v plašč a‘egorije. Na žalost so gledalci druge rste vedno v večini. Vsi dogodki iz filma imajo resnično podlago v zadnjih 10 letih rimskega velemestnega življenja. Film začne s helikopterjem nad Rimom: pod njim visi Kristus z razpetimi rokami — „Sin človekov, ki prihaja na oblakih neba... znamenje... konec sveta?“ Tako se začne sedem noči razdejanja. V teh nočeh Fellini vodi časopisnega poročevalca — ki bi naj bil „Slehernik“ — skozi postopno izkvarjenje. Najprej slučajno zapusti dekle, ki ga resnično ljubi, in odide z bogato vlačugo, ki menda predstavlja stari Rim. Potem poskusi ljudsko vlačugo. Tretjo noč skuša biti navzoč pri nekem obredu ob drevesu, na katerem se bo menda prikazala Marija; ker čudeža seveda ni, ljudstvo podivja, napade in uniči drevo — ki bi naj bilo simbol za „drevo življenja“. Potem gre življenje in pustošenje naprej: srečanje s svojim starim očetom, ki je vedno videl v življenju le sebe; orgija z degeneriranimi aristokrati; samomor njegovega obo-ževanca, neke vrste človečanskega svetnika, ki zverinsko, umori tudi svoja dva otroka. Potem pride sedma noč: poročevalec se preda orgiji popolnega obu-panja v neki „družbi izničenja“ med hotniki moških in hotnicami žensk, igralci, plesalkami in kar je še takega. „Nihče ne sme odtod!“ kriči v norosti; šele zora prinese konec: apokaliptična zver se dvigne iz morja — v ribiški mreži strašna, hotna morska vila. Film ima nekatere zasluge: zamisel je bila plemenita in globoka; način, kako poda glavne simbole, je izreden. Vendar gotovo ne bo držalo, kar sodi Fellini, da je film njegov največji in najboljši. Film je umetniško ponesrečen! Poleg tega Fellini misli, da je mojstrsko izmeril vročino bolnega sveta — a je komajda svojo. TUDI JUŽNA AMERIKA JE V NEVARNOSTI Zgodovinarji in družboslovci so soglasni, ko smatrajo to, kar imenujemo „demografična eksplozija“, kot najvažnejši pojav XX. stoletja. Ta pojav začenjajo poudarjati tisti, ki nosijo odgovornost v Lat. Ameriki, če je ta pojav dejansko najbolj viden v Aziji zaradi svoje razsežnosti, je v Latinski Ameriki zaradi svoje jakosti (intenzivnosti). V času svoje osvoboditve so dežele, ki jim pravimo sedaj Latinska Amerika, štele okrog 17 milijonov prebivalcev. Okrog 1900 jih je bilo 70 milijonov, prirastek je bil 2,3 bolj hiter kot po ostalem svetu. Leta 1950 nas je bilo latinskih Amerikancev skoraj 170 milijonov. Za leto 1960 smo bili na tem, da dosežemo — ali pa smo že dosegli — število 200 milijonov. Leta 1970 nas bo 300 milijonov — in 600 milijonov leta 2000 — to se pravi čez 40 let. Leta 1800 je imela Latinska Atneri- Pretežni del filma je sama senzacionalnost — odtod uspeh pri blagajnah! Gotovo- je pa naivno misliti, da je pokvarjena samo boljša družba. In kar je najhujše: La Dolce vita ne pritegne gledalca, ampak odbija; mu ne vzbudi niti naklonjenosti niti odpo-ra. „Slehernik“ je trpen ves čas filma, se ne zaveda tega, kar se dogaja, se ne bori proti svoji „usodi“; kjer pa ni boja, ni drame. Zato bo večina gledalcev rekla kot nekdo izmed igralcev v končnem prizoru: „To ti je odurno sračje gnezdo!" J. R. ka toliko prebivalstva kot Francija, t0 se pravi 1.9% celotnega prebivalstva na zemlji. L. 1900 je imela Lat. Am6" rika toliko kristjanov kot skupno Fran-cija in Italija, to je 4.37% prebivalstva zemlje. Leta 1950 so bili katoličani Lat' Amerike, ki predstavljajo skoraj ves živelj — tako številni kot katoličani vse Zahodne Evrope in so predstavljaj; tako tretjino krščanstva in 7% zemeljskega prebivalstva. Če si mislimo, da bo 600 milijonov latnskih Amerikancev leta 2000 katoliških, bodo za 100 milijonov številnejši kot katoliki Zahodne in Vzhodne Evrope. Gledano s stališča številk bo težišče krščanstva prenešeno v Amerik0 in to toliko bolj, ker bosta takrat Severna Amerika (Združene države ’n Kanada) šteli že 70 milijonov katoličanov. Rekli smo: če si mislimo — kajti v resnic; zavisi vse od neke podrobnosti. Podrobnost je pa ta: če se ohrani sedanja ekonomsko-socialna (gospodar-sko-družabna) ureditev, v prihodnjih 4" letih ali še prej izginejo časn; pogoj’ za uspešno usidranje katoličanstva 'n razširjenje krščanskega življenja. Če mi, današnji katoličani, ne ju' trišnji, ne zgradimo Latinske Amerik6 po navodilih Cerkve tako v osebnem kot družabnem življenju, bodo to storili komunisti (in oni so tega zmožni) P° svojem lastnem pojmovanju življenja-Če se bo tako svet urejal brez nas, s® bo uredil proti nam. V Latinski Ameriki so krivice, ki s° po dolgih letih izzvale ponovne PoZ'v® cerkvene hierarhije in posege najboU zavedni katoličanov. Po drugi strani s° klici 20. stoletja po tisočerih občeva -nih sredstvih prodrli v najbolj oddaljene kote gora in ravnin in dolin n»s celine, šola, radio, tisk, misijonar, ®6' verno-ameriška propaganda, komun -stični agitator so razdelili milijo”0111 Judi, k] so še včeraj živeli v svojem n}a*ern okolju, vdani v svojo usodo, da bs*-oji drug svet v iskrečih se barvah, mn°go boljši v mnogih ozirih in da je jpogoče vanj stopiti, kajti milijoni lju-1 ga že uživajo. K stvarnim krivicam je tako pridružilo čustvo krivice, ču-,°) čigar učinki se ne dodajajo krizam, ampak jih množijo. »Demografična eksplozija“ ni samo ^slabšala zla naše celine: z dramatič-n° naglico sili k nujni rešitvi. Že ni Ve® čas, da bi se zanašali na preproda zasilne olajšave, ali na ureditev stvari, ki traja že stoletja. Dovolj je, če pomislimo, da bodo Jerale v prihodnjih petnajstih letih 'Samo petnajstih! in morda le dvanajstih ali trinajstih) naše dežele, ka- terih meje poznamo, poskrbeti za rojstvo, zdravniško oskrbo, prehrano, vzgojo itd', novih sto milijonov človeških bitij, da dojamemo nujo in velikost naloge. Dovolj je, če pomislimo, da bo treba v prihodnjih petnajstih letih dati dela in zaslužka 38 milijonom novih delavcev, da razumemo pritisk, ki se bo vršil na uredbe naše celine. ...Kako bodo mogle stotine milijonov novih latinskih Amerikancev, ki se bodo rodili v prihodnjih letih, dobiti vzgojo, dom in delo? Ali si je mogoče misliti, da so sedanje okoliščine take, da dovolijo, da gledamo z zaupanjem v bodočnost — ne da bi motrili nujnost reforme? Alj so morda sedanje okoliščine take, da gledane z nravnega stališča, njihova ocena in usmeritev ne „Latinska Amerika je pozorišče sprememb nepre-računljive važnosti." — „Jutrišnji svet se gradi z nami ali brez nas. Če se zgradi brez nas, se zgradi proti nam." Ti dve izjavi sta bili temelj za delo, ki je bilo izvršeno v Mehiki novembra 1960 po petem med-ameriškem tednu Katoliške akcije. Ameriški katoličani se klanjajo nad svojim kontinentom. Vidijo, da je danes globoko pretresen in nevarno ogrožen. Kastristične prekucije ne Kubi in njeni kontinentalni odmevi so dali temu pretresu nov sunek in neposredno povečali nevarnost njegovih groženj. Katoličani se zavedajo resnosti položaja. Članek, ki sledi, je povzet po poročilu medameriškega tajništva iz Santiago v Čile za mehiški teden in pravi: „V tem poročilu smo hoteli opozoriti Katoliško akcijo na velike krize in važna vprašanja, ki se jih mora v tem trenutku v Latinski Ameriki lotiti Cerkev in z njo Katoliška akcijo. S tajništvom moramo ugotoviti, da to poročilo ne poudarja „pozitivnih sil, ki prožijo močne žarke nad mračno podobo." To se zdi črnogledo. Vsekako je to stvarnost. Tajništvo bi obžalovalo, ko bi se dalo njegovemu poročilu večjo veljavo, kot mu jo je hotelo dati, spada v področje Cerkve in so le tehnična zadeva? Zadeva, ki se je Cerkev ne sme lotiti, da ji ne bi očitali klerikalizma, ali jo katoličani morejo brez škode zanemarjati ? Nič ne more bolje odgovoriti na ta vprašanja kot preprost prikaz dejstev, ki sled'e iz uradnih ocenitev in pregledov latinsko ameriških dežel, iz študij in preiskav mednarodnih ustanov kot je Gospodarski svet za Lat. Ameriko ali Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ali ugotovitve oseb in oblasti, ki niso osumljene nikake revolucionarne skrajnosti. 90 milijonov proletarcev Kljub hitremu razvoju urbanizacije, ki se je vršil zadnja leta, živi večina lat. Amerikancev v kmečkem okolju, ali so odvisni od' obdelovanja zemlje, ODSTOTKI KMEČKEGA PREBIVALSTVA S Argentina .................. 34 jj 5 Bolivija ................... 68 ■ | Brazilija .................. 67 ■ jj Kolumbija .................. 62 ; ■ Costa Rica ................. 69 E ■ Kuba ....................... 45 E ■ Čile ....................... 41 5 E Ekvador .................... 72 i E El Salvador ................ 68 jj S Guatemala .................. 72 ■ E Haiti ...................... 88 jj | Honduras ................... 77 S Mehika ..................... 57 Nikaragua ................. 68 E « Panama ..................... 52 S Paraguay .................. 70 Peru ...................... 66 E S Dominik, republika ......... 77 jj 1 Uruguay .................... 25 jj S Venezuela .................. 46 ■ 5...................................j da se preživljajo. Po zadnjih statistikah živi približno 60% prebivalstva kontinenta na kmetih ali po vaseh in mestecih izpod 2000 ljudi in se smatrajo z® kmete; 53% celotne delavne moči v Latinski Ameriki je zaposlenih v kmetijstvu. Kmečka posest Študij o načinu razdelitve zemlje v Latinske Ameriki pokaže po eni strani skrajno osredotočenje posesti v žele malo rokah; to so „latifundisti“, lastniki velikih, nezadostno izrabljenih predelov — po drugi strani „atomizacija“ (drobljenje) posesti v zelo majhne parcele: to so „minifundisti“, lastniki tako malih delov zemlje, da je nj mogoč0 primerno izrabiti in ki dovolj pogosto ne nudi dovolj pridelka za prehrano lastnika in njegove družine. Predvsem pa je tu velikanska množica kmetiške-ga prebivalstva brez zemlje in breZ upanja, da bi jo kdaj imeli. Položaj je različen z ozirom na pokrajine. Vendar študij celotnega vpr®" sanja pokaže, da v Lat. Ameriki (č® izvzamemo Peru, lcjer je položaj sl ab si i Bolivijo, kjer je bil začetek kmečk® reforme in Paraguay) samo 80.000 oseb poseduje 1,600.000 orne zemlj®1 to se pravi, da posedujejo plodne zemlje za desetino površine celega kontinenta, vštevši neizmerne gozdove Amaconki. Računajo, da je od 30 mil*' jonov aktivnih poljedelcev, približno 2» milijonov in skupno z njihovimi družinami 90 milijonov kmečkih proletarcev-Ta množica predstavlja polovico našega celotnega prebivalstva. Gotovo je, da kmečki živelj izgublj® svojo relativno številčno važnost s Pospešenim razvojem urbanizacije, a bil® bi velika zmota, ko bi mislili, da se ® tem razvojem zmanjša pritisk, ki strem1 za spremembo zemljiške strukture '?■ Lat. Ameriki. Po absolutnih številk®!1 °^° kmetje vsako leto naraščali. In edvsem bo vsako socialno telo večalo . °J pritisk po spremembi uredite, ki a strašne posledice v vseh področjih Ho 6.nia vsake dežele. In če bi trenut-niti ne upoštevali nravnih posledic Phanega položaja, je jasno, da je v^ljiški problem eden najvažnejših — * _ne najvažnejši — zaradi katerega k* Lat. Amerika in eden od tistih v °Wemov, ki zadeva najbolj naravnost at°liško vest. , Zato so sklepi 40. Mednarodnega kongresa za kmetijsko življenje, ki f?. je vršil v čilski prestolici, in ki tvo-J° »izjavo iz Santiago“ poudarili: Zemlja je velik dar božji, dan v ke Človeku in podvržen njegovemu j1 sP°dstvu, brez razlike med' osebami ^ skupinami, da tvori vir prehrane in uSih sredstev obstoja in napredka a Vse ljudi. y Velika in nujna je dolžnost vseh s ll“, k} so vezani na zemljo kot go-uv?^arji, lastniki ali delavci, da delajo ^ nkovito z namenom, da dosežejo, da j. razmerjc, ki ga hoče Bog, med zem-in človekom tvorilo faktor sploš-e?a blagra. Izkušnja dosežena v nekaterih 2®lah Lat. Amerike, kjer se je v zad-v/1 desetih letih izvršila preosnova tiške uredbe (reforma agrarne ^ture), dokazuje neodložljivo nuj-st te prcosnovc. Še bolj očividna po-v ,r'e> če opazujemo znake boleče rc-Že]Uc’onarnc hitrice, ki so jo v teh dc-z j1*1 spremljali in zavedli daleč od se , ene razvojne poti. Z namenom, da d lz°gnemo takim neredom pri zasle-^ cilja, ki je danes nujnejši kot pikoli, jc treba zdramiti vest, dejan-P h ti »ačin. d0. Proučiti pridobljeno izkušnje in - tl odločno in na najprimernejši (i0^sta »Izjava iz Santiaga" poudarja 4. Res je, da ni enotnega sodila (kriterija) za rešitev zemljškega vprašanja, a treba je imeti enotno gledanje na zemljiško politiko in zakonodajo, ki naj uravna razdelitev posesti, sistem kulture (način obdelave) in razmerje med delom, zato da se vse usmeri k trojnemu napredku človeka: materialni napredek (delovni pogoji, zdrava stanovanja), socialni napredek (tehnično-stanovska izobrazba, stanovska združenja), nravni napredek (vzgoja socialnega čuta in čuta odgovornosti pri delu). čas, kj je na razpolago, da se izpelje ta trojni človekov napredek, je mnogo krajši kakor mislijo tisti, ki se uspavajo ob dobrohotnem premišljevanju preteklosti, ki jo predstavlja slika — ki nit; v preteklosti ni bila vedno popolnoma resnična — slika, kjer vidimo bogate prednike, ki so uravnavali življenje krotkih kmečkih družin, k; so bile krščansko srečne v svoji j \ 'r-V^F/ / t -• - | EKV/dooR /"'-'-.J RAZDELITEV ZEMLJIŠKE POSESTI Argentina: Od 1917. do 1947. je število izkoriščanih predelov poskočilo od 275.000 na 468.000, toda število posestnikov sc ni zvišalo. Tretjina argentinskih poljedelcev je lastnik zemlje, ki jo obdeluje. V provinci Buenos Aires razpolaga 272 lastnikov z več kot 5 milijonov hektarjev. 2.065 oseb ima v lasti 35% poljske površine v bogatih provincah Buenos Aires, Cordoba, Santa Fe in Entre Rios. Bolivija: Pred agrarno reformo 1. 1953 je 4.967 posestev z več kot tisoč hektarjev predstavljalo 89% kmečke zemlje v deželi. 43.500 malih posestnikov je imelo v celoti le 180.000 hektarjev. Od 943.000 aktivnih poljedelcev 81% ni bilo lastnik zemlje, ki so jo obdelovali. Brazilija: 62.000 oseb ima v lasti 117 milijonov hektarjev (60% poljske površine v deželi). 1 milijon malih posestnikov ima le 7,400.000 hektarjev. 1 milijon srednjih posestnikov ima 73,600.000 hektarjev? Kolumbija: 4.500 lastnikov po- seduje 7 milijonov hektarjev. 460000 malih posestnikov ima le 950.000 hektarjev. Kuba: (stanje nred kastrovšči- no): L. 1946 je 2 336 oseb posedo-t-a'o 4 milijone hektarjev, to pomeni, da je 1.5% kubanskih posestnikov ime'o v lasti več kot 46% kmečke zemlje v deže'i, nasprotno pa od 62.000posesti ni vsaka dosegala 9 čile: L. 1952 so posestva z več kol 20 hektarji zavzemala 88% kmečke površine v Čile. Od 648.000 poljedelcev je bilo 540.000 kmetov brez zemlje. pošteni revščini, če so še kaki slučaji' ki odgovarjajo tej sliki, je splošni ložaj zelo spremenjen, kot bomo V1‘ deli v nadaljevanju. Predvsem je treba poklicati v sp0-min tistim, ki mislijo, da so kmečk6 množice našega kontinenta morala11 (nravna) in politična rezerva spričo re-volucionarne skrajnosti mestnega P1’“' ; letariata, da se je komunizem vgnezdu , v dveh deželah — Sovjetska zveza Kitajska — kjer je številen kmečk* proletariat služil v neomajno oporo i'e' volucionarni manjšini, ki mu je oblj°' bila in dala — vsaj začasno — zemlj0’ ki jo je posedoval že rodove. Kitajsk® revolucija, ki jo je vodil MaocetunS’ ki ga je Stalin zaman grajal ki da je potisnila na drugo mesto žalostno sliko, ki jo nudi nečloveško življenje kmetov. Sledeči dokazi so zgovorni- Na kmečkem kongresu v Santiag0 v čile je arhitekt Rolando Maturan® navajal nekatere odstavke iz poročil11 Vseamcriške zveze, ki se je nanašal® na nekatere dežele, ki pa po njegovj sodbi in izkušnji odgovarjajo splošni oznaki našega kontinenta. „Najbolj običajna kmečka hiša v t®J deželi je neke vrste koliba z enim samim prostorom, ki jo sestavljajo štir* pokončna in štiri povprečna bruna, z'' dovi so iz zemlje, tla lesena, streha je slamnata in iz palminih listov in včasih iz opeke iz slabo pečene gline." Ta odlomek slika stanje v drul?1 deželi: »Navadna hiša ima zidove iz surove °Peke ali iz kamenja in opeke, slamnato streho, ki je navadno v slabem s*ai,ju, in obsega enega ali dva temna Prostora, vlažna in umazana, kjer žive Ze*° pogosto skupno ljudje in živali. . a so steptana zemlja. Kmečka hiša Je nizka in majhna, da je bolje zavaro-Vana pred močnim mrazom. Okna so ^®dka in vrata majhna in brez stekel. Cez dan so ljudje na dvorišču. Ni nobe- zdravstvene udobnosti in vodo vla-ti0 iz vodnjakov.“ S svoje strani je Romulo Betan-c°Urt, sedanji venezuelski predsednik, Pisal pre(i štirimi leti o svoji deželi, ki 1,6 med' latinskimi ameriškimi deželami ”aibolj upoštevana: „Rančo, razširjen P° obširnih venezuelskih kmečkih pre-9c‘'h je podoba primitivne zgradbe, ko-kaj različne od bivališč prvotnih Prebivalcev, ki jih je našel španski °Svojitclj v 16. stoletju. Od 668.752 Preštetih stanovanj je 406.460 rančev, Jer živi 2,109.950 oseb.“ , že omenjeno poročilo arhitekta Ro-atldo' Maturana na 40. kongresu za ^etiško življenje izkazuje, da je na v ubi 85% kmečkih stanovanj najslab-'jc> a kar si moremo misliti, v Panami i6 enakih 70%, v rodovitni kmečki de-kot je Argentina je 56% kmečkih ‘Snovanj nesprejemljivih in ko bi v .6 Porušili nezdrava kmečka stanova-*a> bi ostalo brez strehe 58% kmetov. , Na kratko: Več kot 15 milijonov ^Pečkih hiš, ali 80% vseh v Lat. Arne-. * ne dosega nujno potrebnih pogo-ev za človeška stanovanja. Strašna osamljenost ■*■13 milijonov odraslih in otrok, ki J^tavljajo kmečki živelj v Lat. Ame-i. ,• živ; raztresenih po velikanski ce-P’ z 20 milijoni kvadratnih kilome- Ekvador: V osmih od devetih provinc zavzema 24.000 posesti 1.700.000 hektarjev. Med temi 24.000 posestmi zavzema 272 več kot 1 milijon hektarjev, kar pomeni skoraj 65% celotne površine. 14.000 posestev ima manj kot 5 hektarjev. Gvatemala: L. 1950 je 2,2% posestnikov posedovalo 70,5% zemlje. 51 podjetij ali oseb je imelo štirikrat več zemlje kot 161.000 poljedelcev „minifundistov“. Nikaragva: L. 1957 je 200 posestnikov posedovalo tretjino zemlje v deželi, dočim je niso imeli mali posestniki niti osmino. Venezuela: 1,9% lastnikov poseduje 74% kmetijske površine, dočim je 350.000 kmečkih družin brez zemlje in zelo pogosto tudi brez de.la. L. 1941 je v devetih pokrajinah (državah) in v zveznem okrožju Caracas 819 lastnikov posedovalo 80% zemlje. Položaj se praktično ni spremenil. trov. Prometna sredstva so redka in pomanjkljiva. Komaj deset let je, kar sta začela radio in zrakoplov navezovati na njihovo deželo milijone in milijone ljudi, raztresenih po neskončnih planjavah Venezuele, po pragozdovih Amaconke, po Kordiljerah Andov, po patagonskih pampah. Kako spraviti k njim udobnosti civilizacije, zdravniško oskrbo, vzgojo in kulturo, policijsko varstvo? Brez obzira na to, kar bo pozneje povedano o pomanjkanju duhovnikov, je očitno, da n; mogoče imeti primernega dušnega pastirstva, ne pogona za versko življenje, ko župnije, let so zelo pogosto brez duhovnika, me- rijo na tisoče kvadratnih kilometrov, kjer male skupine vernikov žive v nedostopnih področjih. Država naleti pri svojem delu na iste težave. To nam žalostno priča vzgojni načrt. Če nepismenost obseva 70 milijonov lat. Amerikancev, so to predvsem kmetje, ki so prizadeti: eden od dveh otrok na deželi je deležen osnovne izobrazbe, zelo malo jih nadaljuje s srednješolskim poukom. Isto je z zdravniško in socialno oskrbo. V Kolumbiji sta n. pr. dva od treh zdravnikov nastanjena v glavnih mestih pokrajin, kjer živi le 12% prebivalcev. V manjših deželah, ki imajo boljša prometna sredstva, kot čile, je število porodnic, ki so deležne zdravniške oskrbe, štirikrat večje v mestu kot na deželi. Velikanska množica lat. Amerikancev ostaja ob robu uvodnosti civilizacije, je strašno zaostala, puščena v nevednosti in živi brez izgledov. Kaj je zato čudnega, če milijoni kmetov zapuščajo svoja ognjišča — da ne rečemo svojo zemljo, ki je nimajo — in se selijo v mesta? In še mnogo bolje razumemo to preseljevanje, če premislimo gospodarski položaj. Izrabljanje človeka Ena značilnih potez „latifundizma“ je, da sloni na izrabi človeka kot na izrabi zemlje. Zato je donos latinsko ameriškega kmetijstva zelo nizek in njegov delež pri proizvodnji celotnega dohodka vsake dežele je mnogo nižji kot b; moral odgovarjati številu ljudi, ki so zaposleni pri obdelovanju zemlje. 63% delovnega prebivalstva celine dela v poljedelstvu, a proizvajajo samo 24% celotnega bruto dohodka, če si mislimo, da srednjo pro:zvodnjo označuje kazalo 100, kmečka proizvodnja dosega le 46%. Latifundistična uredba povzroči P" drugi strani, da ta zmanjšani del ce' lotne proizvodnje, ki prihaja iz kme' tijstva, je zelo neenakomerno porazdeljen med tiste, ki obdelujejo zemlj0' Kar se tiče, čile, kjer je položaj mnog0 boljši v tem oziru kot povprečno v Lat. Ameriki, je napravil gospodarstvenik Jorge Ahumada sledeči zaključek: Če cenimo celotni kmečki dohodek na 123 milijard v 1. 1955, je šlo 70,4 milijarde v korist velikim posestnikom' Imenovani lastniki in njihove družin0 predstavljajo le 103.100 oseb, ubog' kmetje pa in njihove družine, ki dosežejo število 1,500.000 dobe le 31 miti' jard. Tako zemljiški posestniki (z ve^ kot 200 hektarjev) zaslu"žijo zase in za vsakega člana svoje družine povprečn0 693.000 pesov na leto, dočim tisti, ki svojeročno obdelujejo zemljo, zaslužij0 povprečno 21.300 pesov na osebo. Razmerje je 1:23. Na ta način so milijon} kmetov v Lat. Ameriki v položaju, k' je le malo boljši, če ne podoben onem0 ročnih delavcev v najbolj zaostalih p°' krajinah v Aziji, v nasprotju s tem, kar nam povedo številke na narodnem dohodku na osebo. Sledi. Priredil Štefan Tonkl' Zakon za slovenske šole Zbornična prosvetna komisija je zakonsko sprejela predlog o pravni ureditvi slovenskih šol. Zakon bo stopil v veljavo še pred pričetkom novega šolskega leta. Starši optanti, ki so pred leti bili primorani vpisati svoje otroke na italijansko šolo, jih sedaj lahko ponovno vpišejo na slovensko. Vendar se t° v nobenem slučaju ne bo več zgodilo, ken je italijanska šola že naredila »svojo dolžnost“ in potujčila slovenske otroke. Volitve na Goriškem Volitve v goriški pokrajini so izredno zaposlile demokratične Slovence. Ti so bilf izpostavljeni kar dvojnemu napadu. Prvi napad je predstavljala Ita-njanska socialistična stranka (PSI), v katere vrste so stopili „titovci“ iz razpuščene fronte. Drugi pa je bil napad komunistične stranke Italije. Komunisti in socialisti pa so poleg tega pred-ložili še skupno razbijaško listo, da bi Se polastili občine števerjan. — Izid plitev na je potrdil trdnost slovenskih uemokratskih položajev in to zlasti v občini števerjan, kjer so obdržali v kokah občino in zmagali najbolj spor-|*° volilno bcrbo. Števerjan ne pomni ako burne volilne kampanje kot je ‘la letošnja. Kljub vsej propagandi in °bljubam, so števcrjanci ostali zvesti Uarodu in Bogu in ohranili svojo neodvisnost. Blagoslovitev Marijinega doma v Rojanu Nedelja 28. maja jc bila za rojanske yernike in zlasti še zn Marijino družbo, Zredno pomembna. Saj od časov prve Svetovne vojne niso še doživeli, da bi rzaški Slovenci zgradili nov dom za Sv°Je verske in kulturno življenje. Romski Marijin dom stoji na hribu za Cerkvijo, od koder je krasen razgled PRIMORSKE VESTI na morje in obalo. Vstal je iz žrtev in odpovedi rojanskih družbenic pa tudi plemenitih Tržačanov. Lepo, moderno poslopje obsega dvorano, 3 sobice za garderobo, veliko vežo, v prvem nadstropju pa manjšo dvorano in dvosobno stanovanje. Slovesni otvoritvi je prisostvovalo veliko število Rojančanov, Tržačanov ter goriških gostov. V procesiji so najprej nesli kip Matere božje iz rojanske cerkve do novega Marijinega doma, kjer so ga položili na pripravljen prostor na pročelju stavbe. Tržaški škof Santin je nato blagoslovil novi dom. Sledila je slavnostna akademija s petjem, deklamacijami, govori, rajanjem in prizorčkom tržaških skavtov. Zlasti je bil pomemben govor staroste tržaških duhovnikov msgr. Ukmarja ter zaključni govor v slovenščini tržaškega škofa Santina. Zaključek šmarnic v Gorici Letošnje šmarnice bodo ostale goričkim vernikom v izredno lepem spominu. Zjutraj so se vršile v stolnici, kjer nam je po sv. maši lepo govoril o sv. Cerkvi stolniški vikar č. g. dr. Humar. V cerkvi Sv. Ivana pa smo imeli vsak večer sv. mašo in šmarnični govor. Govoril nam je msgr. France Močnik o Mariji Pomočnici kristjanov. Zadnji dan je bil še posebno lep, ko smo s prižgano svečo v rokah obnovili krstno obljubo. Slovesne litanije z odpevi pa je imel č. g. Jože Jurak, ki je iz vaše Argentine prišel k nam na obisk in katerega smo vsi silno veseli. Nadpastirski obisk na goriškcm Travniku Prvo ned'eljo v maju je goriški nadškof Ambrosj obiskal župnijo sv. Ignacija v Gorici. Pri deveti maši je govoril tudi slovenskim vernikom, seveda v italijanščini. Omenil je tudi, da je v dušnopastirski skrbi za vso škofijo moral prestaviti č. g. Mirka Mazora, nikakor pa ne iz narodnostne mržnjc, kakor mu nekateri očitajo. Obljubil je tudi, da bo v to, tako važno mestno župnijo, poslal slovenskega duhovnika, ki bo nadaljeval delo svojega prednika. Travniški verniki so z veseljem vzeli na znanje škofove besede, saj je potreba po stalnem slovenskem duhovniku v tej cerkvi res nujna. Iz Slovenije Dne 7. maja je v Vipavi umrl g. dekan Ignacij Breitenberger. Rodil se je v Idriji leta 1885 Po posvečenju ga je škof Jeglič poslal na Dunaj študirat germanistiko. Eno leto je nato poučeval v zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu, nakar si je izbral delo v dušnem pastirstvu, sprva kot kaplan v Spodnji Idriji, nato kot kaplan v Vipavi. Leta 1923 je bil po odhodu dekana Lavriča imenovan za vipavskega dekana. Bil je dober pridigar in neutrudljiv spovednik, znan po vsej širni Vipavski in izven njenih mej. To je pokazal tudi njegov pogreb. Zbralo se je okoli sto duhovnikov iz vseh krajev Slovenije, Gorice in Trsta ter nad 2.500 oseb. Na sežanskem pokopališču so d'ne 30. maja pokopali sežanskega župnika in dekana ter častnega kanonika tržaškega stolnega kapitlja msgr. Jožefa Glažarja. Pogrebne svečanosti je opravil delegat msgr. Albin Kjuder. Pogreba se je udeležilo izredno veliko ljudi in nad 70 duhovnikov, med njimi tudi poreško-puljski škof msgr. Nežič. MED NAMI V ARGENTINI Spominska proslava Letošnja spominska proslava vseh junakov, žrtev komunističnega nasilja in okupatorjev med drugo svetovno vojno, je bila v nedeljo, 4. junija 1901 v dvorani pri salezijankali v ulici Yape-yu 132, v Buenos Airesu. Udeležba je bila prav lepa. Program skrbno pripravljen. Proslavo je otvo-ril predsednik Društva Slovencev 6-prof. Lojze Horvat. V jedrnatem g°' voru je pokazal veličino žrtve naših borcev in vse spodbudil k zvestobi načelom, za katere so številni darovali svoja življenja. Za uvodnim govorom pa je stopil na oder g. Jože Poznič. V vsebinsk0 bogatem govoru je razvil jasne misli 0 komunizmu, njega razvoju in našem odnosu do njega. Med drugim je dejal-„Ni dovolj, da skušamo pokazati svetu komunizem kot organiziran množičn1 razbojniški pohod. Je to resnica. A k®* je samo del resnice, potvarja prav* obraz celote. Komunizem je mnogo več-Je protivera, je protinarodnost, je P0- nižanje človeka. Vse to pa, čeprav ne znanstveno, pa vendar z odločno ideološko osnovo, ki marsikje še vedno vžge. Bodimo pogumni in poglejmo resnici v oči. Zatem pa je d'ejal: „Naša P°t zato ni v protirevoluciji. Naša pot je naprej h gradnji novega, boljšega sveta.. Po govoru g. Jožeta Pozniča je g. Jože Rus recitiral Balantičeve „Go-narske sonete“ ob spremljavi Beethov-nove simfonije: Heroica. Zatem pa je zbor Slovenske dekliške organizacije P°d vodstvom gdč. Anke Savellijevc v narodnih nošah zapel naslednje pesmi: ‘vdor ima srce; Oj. hišica očetova; Kje Prijazne ste višave; Plavaj, plavaj bar-n,ca; Slovenska zemlja; Triglav in Po jezeru. niti. Da pa bo mogla naša skupnost v nevarnosti sedanjega časa živeti, je potrebna med nami čim večja sloga. Složno delo, v katerem je zagotovljena zmaga, na eni strani narekuje, da nihče ne stori ničesar, kar bi razdiralo naše skupno življenje; na drugi strani pa nas sili, da se s skupnimi močmi zoperstavimo razkrajalnemu duhu in s plemenitim delom vsak na svojem področju in po svojih močeh ohranjamo v naši skupnosti vero in slovensko narodno zavest. Po sv. maši je g. direktor Orehar ob asistenci gg. župnika Gregorija Malija in kateheta škrbeta ter bogoslovcev odmolil „Reši me“. Tclovska procesija Vojščaki pod križem je bila zborna Vecitacija dijakov in dijakinj, ki jo je Naštudiral g. Jože Rus. Nastopajoči so Pčinkovito prednašali besedilo pesnika Premije Kalina iz njegove pesnitve "^aša za pobite Slovence“. S pesmijo „Oče, mati...“ je bila Proslava zaključena. Po spominski proslavi pa je bila Zavodski kapeli maša za slovenske žr- Daroval jo je direktor g. Anton rehar. Pel pa je pevski zbor Gallus vodstvom dr. Julija Savellija. Po evangeliju je imel g. direktor rehar nagovor, v katerem je razvil Ve aktualni misli: Idejna jasnost v zbledi našega časa in sloga med vsemi. fG(l nami se znova postavlja vpraša-jG o komunizmu. Ta prevrat presega P° si]; ;n velikosti vse, kar je Cerkev . Premnogem preganjanju doslej pre-• P°Ja. Ker je po besedah Pija XI. ate-Ha*^0ni J,re^'3°žcn )':n mu je glavna Niera, da prevrne ves družabni red j P°ruši temelje krščanske kulture, 0 se ne sme nihče z njim spoprijaz- Kot vsako leto, tako smo imeli tudi letos procesijo sv. Rešnjega Telesa v Don Bosvovem zavodu v Ramos Mejia. Bila je v nedeljo, 11. junija. Ob 10 dopoldne je g. Janko Mernik, ki v tem zavodu živi, daroval sveto mašo, med katero je pel pevski zbor „Gallus“ pod vodstvom dr. Julija S velli. Zatem pa se je- razvila mogočna procesija: za križem so šli možje, nato lepa skupina narodnih noš, duhovščina Iz letošnje procesije sv. Rešnjega Telesa in žene. Oltarje so pripravili: 1. rojaki iz San Martina in Floride, 2. iz Slovenske vasi, 3. iz San Justa in 4. iz Ram os Mejia. Procesijo je vodil direktor slovenskega dušnega pastirstva g. Anton Orehar. Evangelije pa so peli: g. župnik Gregor Mali, g. Janko Mernik, g. Daniel Vrečar in g. dr. Alojzij Starc. Med procesijo je pel in odpeval pevski zbor „Gallus“. Žegnanje v Slovenski vasi V nedeljo, 4. junija, dopoldne je bilo v Slovenski vasi pri Lanusu vikati jsko žegnanje. Na to slovesnost je prišel sam krajevni ordinarij škof dr. Aleksander Schell. Pred cerkvijo je g. škofa pozdravil vikar g. Janez Petek, CM. Nato pa je sledila slovesna škofova maša, med ka tero je pel domači pevski zbor pod vodstvom g. Mirka Špacapana. Po sv. maši so vsi navzoči pozdravili nadpastirja. Govorila sta predsednik Društva Slovenska vas g. Ignacij Glinšek in g. Maks Jan. Otroški pevski zbor je pod vodstvom ge. Zdenke Janove prisrčno zapel dve pesmi: eno argentinsko in drugo slovensko. Petju otroškega zbora je sledilo še petje zbora odraslih, nato pa je spregovoril g. škof. Med drugim je dejal tudi tele besede: „V ohranitvi domačih običajev, katere ste prinesli iz starega kraja, vidim tudi najb-djšo garancijo ohranitve vere in poštenosti.“ Proslava sv. Alojzija Med vsakoletnimi proslavami, ki privabi veliko šolske mladine, je tudi Alojzijeva proslava. Letos je bilo v nedeljo, 18. junija, v Moronu. Ob pol petih je bila najprej sv. maša s petjem in skupnim sv. obhaji- lom. Med sv. mašo, katero je daroval g. dr. Alojzij Starc, je bila tudi pridiga in sicer o sv. Alojziju vzoru slovenske mladine. Po sv. maši so učiteljice razdelile med otroke telesne dobrote, da so tako nasitile lačne želodčke, nato pa so gojenci našega škofovega zavoda iz Adro-guc'ja uprizorili tri lutkovne predstave. Smeh in sodelovanje ter zanimanje otrok je pokazalo, da so zavodarji v uprizarjanju lutk že pravi mojstri. Jubilejni koncert pevskega zbora iz San Justa Za 10-letnico svojega obstoja in delovanja je Slovenski pevski zbor v San Jus tu poklonil slovenski skupnosti v Argentini koncert slovenskih pesmi. Koncert je bil v Ramos Mejia v dvorani sester dominikank poleg ramo-ške farne cerkve v nedeljo, 25. junija. Pred začetkom koncerta je spregovoril slovenski dušni pastir v San Ju-stu g. Janko Mernik. Poudaril je, da je pevski zbor zasledoval dva cilja. Vedno je pel pri sv. mašah v čast božjo in prepeval je slovenske narodne in umetne pesmi. V nadaljnjih izvajanjih pa se je toplo spominjal umrlega ravnatelja Marka Bajuka. Zatem pa je nastopil zbor. Pesem: „Oj, zato je v Sloveniji lepo“ je bila posvečena umrlemu ravnatelju Bajuku. Koncertni program je bil skrbno razdeljen v štiri dele. V prvem in zadnjem delu je nastopil mešani zbor, ki šteje s pevovodjem g. Štefanom Drcn-škom 27 članov. Spored drugega dela je izvajal ženski zbor, tretjega pa moški zbor. '| Rojaki so izvajanja vseh pesmi spremljali z velikim ploskanjem. S tem so na viden način izrazili priznanj® zboru za vse požrtvovalno delo skoZ* 10 let. Sv 6*a Trojica v Slovenskih goricah Tudi v letošnjem letu slovenski >rJ'i hiSeJ* P°božno obiskujejo Sveto Trojico, p v Slovenskih goricah. jqno'Vc večje romanje je bilo na Flori-I maja' Drugo je bilo na bin- Praz 'ere.i Cerkve, ki se končajo z nedeljo ^ Sv’. Jernejem. ^ _na praznik Vnebovzetja in a Marijinega bodo prišli romarji a angelsko nedeljo, ulavn« ____ . *tvat>.a-Vn° romanJe pa bo na jesensko j Hihra'C°’ *e*os v nedelj°. dne 24. sep- V*a' ravno na smrtni dan Antona JlQna Slomška. k letošnjih romarskih shodov n na rožnovensko nedeljo. j r- Prane Rogač je umrl i Dr ne 20. februarja t. 1. je po krajši eZh) --<" *• JC PU 8^ih k Unirl v eni izmed budimpeštan-^anc b n‘®n’c naš rojak, prevzv. dr. i Sač’ škof v Pečuhu (Pecs) na po,1Skem- g81ejn škof je bil eden izmed naj-je škofov na Madžarskem. Ro-*'tv; v na Tišini leta 1882. Po posve-uhovnika je bil tajnik sombo- OO DOMA teljskega škofa. Leta 1917 je postal ravnatelj škof. pisarne, papežev komornik; leta 1921 kanonik, nato prelat in provikar. Po drugi svetovni vojni je bil posvečen za škofa in postavljen za pomožnega škofa s pravico nasledstva v Pečuhu. Pred tremi leti je postal rezi-dencialni škof. Lansko leto pa mu je papež podelil nadškefovski palij. Dr. Rogač je bil odličen organizator, cerkveni in teološki pisatelj (n. pr. raziskovalec zgodovine madžarskih molitvenikov), izredno izobražen, poznavalec jezikov, slovstev, človek uglajenega nastopa — rekli bi d'iiplomat mednarodnega foruma. . Na vseh mestih je mnogo storil za svoje slovenske rojake in njihove duhovnike, posebno po smrti dr. Ivanoci-ja, ki je bil njihov neustrašeni branitelj. Ljubljanska univerza V Jugoslaviji je sedaj pet univerz in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skoplju. Ljubljanska univerza je imela lansko leto nad 7000 dijakov. Od leta 1945 pa do 1960 je na njej končalo študije 2175 slušateljev. Od teh so v prvi vrsti medicincj s 1099 doktorati, sledijo filozofi s 1059 diplomiranci, nato gradbe- niki s 762, naravoslovci s 594 in gospodarstveniki s 502 doktorati. Najmanj pa jih je končalo na bogoslovni fakulteti. Zahvaljujejo se V edinem verskem mesečniku „Družina“, ki izhaja v Sloveniji, je stalno napisana velika vrsta zahval. Ljudje se za različna uslišanja zahvaljujejo presvetemu Srcu Jezusovemu, Materi božji, zelo velikokrat škofu Slomšku, škofu Frideriku Baragi in tudi kardinalu Stepincu. Takole se n. pr. glase razne zahvale: Srcu Jezusovemu in Ma'rijinemu ter škofu Slomšku se zahvaljujem za večkratno uslišanje in pomoč. Jožefa Barij, Kotlje. Zahvaljujem se škofu Frideriku Baragi za večkratno uslišanje. š. A., Ljubljana. Brezmadežni in' kard. S. se za uslišano prošnjo zahvaljujem in se jima za naprej priporočam. B. T., Ljubljana. Huda nesreča v zagorskem rudniku V soboto, 11. marca 1961, ob pol dveh zjutraj je prišlo v zagorskem rudniku rjavega premoga do hude nesreče. V obratu Kotredež je izbruhnila eksplozija plina in metana ter zahtevala v hipu 12 smrtnih žrtev, en rudar je umrl po nekaj urah v trboveljski bolnišnici, le eden je po srečnem naključju ostal živ. Kako globoko je odjeknila ta tragedija po vsej domovini, so izpričale številne sožalne brzojavke, venci in ogromna množica ljudi ter delegacij, ki so v nedeljo, 12. marca, popoldne spremili ponesrečene rudarje na poslednji poti na zagorsko pokopališče. Iz lavantinske škofije Sv. oče Janez XXIII. je imenoval za dekana lavantinskega stolnega kapitlj8 dosedanjega stolnega župnika in kan°' nika msgr. Mihaela Umeka. Za stolnega kanonika lavantinske#8 stolnega kapitlja je bil imenovan d*-Vinko Frangeš, dosedanji stolni vikar ’ Mariboru. Biseromašnik lavantinske škofije j6 letos č. g. Anton Pučnik, župnik pri S* Petru na Medvedovem Selu. BRAZILIJA V začetku decembra lani je 21 5k°' fov iz države San Pablo in mons. He^' der Camara, tajnik brazilskih škofov' škili konferenc, objavilo na koncu zb<*' rovanja posebno izjavo, ki je imela v6' lik odmev v javnosti. Vsi, ki so to & javo podpisali, odobravajo soglasno n8' črt za agrarno reformo, ki ga je vlad8 predložila zakonodajni skupščini državC San Pablo. Pozivajo oblasti in lastnik6' naj brez odlašanja izvedejo to reforifl0, Sklenili so tudi, da bodo pozvali 58 druge brazilsko države, da bi to stori]6' da bi tako preprečile nasilno revolucij6' ki bo gotovo prišla, če sc agrarna r6' forma v Braziliji ne bo izvedla. Ta izjava je v zvezi z listino, ki s“ je izdala dva škofa neke sosedne b**8' zilske države v začetku novembra 19° ' V njej izjavljata: „Da prepreči*11 splošno zmedo, je predvsem potreb*16' da branimo zasebno lastnino proti P6' seganju države po njej. Vsak katolic8. je dolžan nastopati proti socialisti8" ali komunistični agrarni reformi, ki > navadno vselej krivična, in delati 8 pravično agrarna reformo.“ škofje 8 žave San Pablo pravijo, da je usod*1, zmota trditev, da vsaka agrarna r. forma vodi v komunizem. Prav tako j tudi zmotna misel, da Cerkev obs°i j vsako agrarno reformo. Ravnatelj Marko Bajuk p .J^a državni praznik, 20. junija, je Ža)S*° v Slovensko hišo v Buenos Airesu h pstno sporočilo: „Ravnatelja Marka luka je v Mendozi zadela kap." (p Sporočilo je vse rojake močno pre-esl° Ravnatcj Marko Bajuk je bil A>5 v vrsti prelata Odarja, prof. j. . na> ravn. Gabrovška, g. ICremžar-p(| n S. Remca in vseh onih, ki so skupaj, 8 škofom 'Rožmanom bili v prvih V ah našega življenja v domovini in v e*jenstvu. kj. _avnatclj Marko Bajuk je bil belo-l^^jski rojak. Rodil se je 20. marca je ^ v Drašičih pri Metliki. Gimnazijo ij. Plskoval v Novem mestu in v Ljub-1j univerzo pa na Dunaju. Po kon- V j.1*1 študijah je bil eno leto profesor ip ranju, nato pa v Ljubljani na 1., 2. kk .„ državni realni gimnaziji. Poleg lcn*h jezikov, slovenščine in nem-6 je poučeval tudi petje. Zatem je bil 4 leta prosvetni inšpektor na banski upravi, nazadnje pa več let ravnatelj znane klasične gimnazije v Ljubljani. Meseca maja 1945 je za vedno zapustil domovino, katero je resnično ljubil. Kljub temu, da je šel že proti sedmemu križu, se ni ustrašil novih razmer. Organiziral je gimnazijo in jo kot ravnatelj tako vzorno vodil, da so ga vsi: rojaki in tujci občudovali. S tem je študirajoči mladini storil toliko dobrega, da ga po pravici uvrstimo med velike dobrotnike v najtežjih dneh. Leta 1948 je s svojo družino prišel v Argentino. Po nekaj mesecih bivanja in dela v Buenos Airesu je odšel za sinovoma prof. Božidarjem in ing. Markom v Mendozo, kjer se je začela njegova zadnja doba. Tudi tu se je znašel in poprijel za delo med Slovenci. Poleg svojega poklicnega dela, ki je bilo kaj različno, se je posvetil slovenski skupnosti v Mendozi. Sodeloval je pri ustanovitvi mendoškega Društva Slovencev in mu bil prvi predsednik. Ves ostali prosti čas pa je posvetil pevskemu zboru, ki ga je v Mendozi dolga leta vzorno vodil. Med pevci se je ravn. Bajuk počutil zelo srečnega. Bil je namreč od Boga nadarjen glasbenik. V svojih pesmih bo živel, dokler bo živel slovenski narod. Že kot dijak se je začel glasbeno udejstvovati. Na Dunaju je bil 4 leta pevovodja „Dunajski straži“. V profesorskih letih je leta 1919 organiziral v Ljubljani pevsko društvo Ljubljana in bil pevovodja v njem 5 let. Organiziral je „Društvo učiteljev glasbe“, „Učiteljski pevski zbor“ in „Pevsko zvezo", v kateri je organiziral več večjih pevskih nastopov, med katerimi je brez dvoma najpomembnejši v zgodovini našega naroda koncert ob Evharističnem kongresu v Ljubljani, ko je pod njegovo taktirko izvajalo koncertni spored 2.400 pevcev iz vse Slovenije. Tri zaobljube SPISAL JANEZ JALEN POVEST IZ SLOVENIJE Medtem ko je oče Klemen v kuhinji uravnaval svojemu ljubemu Klemenu pot za gospodarja pod Broscem, je Lju-benčanka Lenka postregla dvem, trem gostom, ki so se mimogrede oglasili na požirek vina. Saj vozarstvo, s katerim utegne nastat; zadrega, je za praznike počivalo. Ves čas sta mirno sedeli z Veroniko pri peči in se tiho pogovarjali. Lenka je pletla rokavico na prste, Veronika pa iz najdebelejše volne nogavico, tako, ki v lugu zvaljana drži nekaj časa tudi vodo. Tačas so se spekle prtene klobase v peči. Ne mama, Francka jih je z bur-kljamj potegnila skozi mesteje na ognjišče, jih ročno zrezala in postavila kar v plehu na mizo. Koj nato je odprla vrata v hišo in zaklicala: „Večerjat!“ „Dober večer!“ sta tiho vstopili in pozdravili Lenka in Veronika. „Bog daj!“ je odzdravil Marka in obstal s pogledom na Lenki. Spregovoriti pa ni več utegnil, ker je Francka že naredila križ in začela moliti očenaš. Grede je pred vsakega položila leseno žlico in tudi pred oča, ki je hotel kar med molitvijo nekaj ugovarjati. Po drugem križu se je pa začel braniti, da ne bo jedel, da ni še nič lačen in da ga doma čaka večerja. Na prijazen nasmeh Francke se je pa le vdal, da bi se ji ne zameril. Kdo ve, kako še na- nese. Kar mimogrede se je domisli'' se utegne še kdaj preseliti pod Bro3'' Francki in Klemenu, ko mlada do1 Mina, postaja od dne do dne bolj PuS Bilo je pa ravno narobe res. On safl1 rad puščobah Med jedjo je Marka ves čas p0^ doval Lončarjevo Lenko, čeprav sc kot natakarica že marsičemu Pr*v ji je bilo kar nerodno. Na vsa vPriLj nja je odgovarjala čisto na kratko. J pravzaprav ta stari oča ni njen % Naj bodo kar drugi prijazni z domači dve, Franca in Francka. Zunaj se je že davno znočilo in stala je trda tema. Francka je poS,j( vila široko ljubenčanko na sredo nj. in nalila iz okajenega piskra stoPtj nega mleka vanjo. Drugi so prizsl^ Marka se je pa nagnil nazaj in se , roko zasmejal, kakor bi mu bili vzeli najmanj štirideset let, in S udarkom povedal: „Klobase pa reS bom zalival z mlekom. Saj nisem , otrok.“ In je potrkal s praznim pol' ob mizo: „Deklič! še eno mero g® ^ nesi.“ f „Takoj.“ Francka je položila navihano pogledala mamo in odšl®' . Lenka in Veronika sta molče * bali mleko. Bi še zajeli žlico ali “J pa so se odprla vrata, v gostinsko S» Lenka se je molče pokrižala in a da postreže gostu. Veronika pa z p vred. še pokrižati se je pozabila, j. za njima je odšla tudi Francka. ^ ■■ marica Franca in oča Marka sta v sama, kakor nalašč za pogovor, ki bi ga nihče drug ne slišal. m „Kje si pa dobila to brhko n®5,, vo?“ je kar z obrazom, ne z roko kazal Marka na vrata, katero je prla za sabo Lenka. Ä „Kakšno nastavo?“ je bila nek užaljena krčmarica Franca. » „No, da,“ se je že opravičeval ™#ii kov oča, „Bog ne zadeni, da bi hiši hotel kaj poočitati. Okrog šestdeset let vozarim mimo nje in sem se prav vselej ustavil pri vas, razen če se mi je z do zadnje sape upehanimi konji na pogrebe mudilo. Pa ne bi mogel niti sence vreči na vašo družino, ki pred mojimi očmi zori že v tretji rod. Lastno hčer bi ti zaupal, kakor še sama nisi povsem iz norčij. Hotel sem te le vprašati, kje si ovohala ta cvet, ki ga tudi tvoja Francka ne dosega, čeprav je brhka. No, kje —?“ „Uganite,“ se je zasmejala res še neugnana krčmarica Franca. „Kaj bi ugibal, ko vem, da ne bom zadel.“ „Bom povedala, pa ne vem, če vam bo prav.“ „No, reci že,“ je postal Marka nestrpen. „Vaš Klemen me je skoraj prosil, naj jo pomagam rešiti iz ljubenske, od ilovice umazane revščine, od katere jih samo nekaj bogati, še Lahi in Nemci So pristavili svoje piskrce. In ni mi Žal.“ „Klemen?“ se je začudil in stegnil svoj starinski zgubani vrat proti polno-Prsi Franci stari Marka. In kakor bi se ne mogel dovolj načuditi, je ponovil: »Klemen? Desetnik?“ „Nič ne strmite! Tako je. Deklič je Pošten do dna, In — no —. Tudi jaz •“ beseda se ji je zataknila in je malo premolknila, „tudi jaz si ne želim nikogar bolj za zeta kakor vašega Klemena, ko vidim, da bi ga moja Franca z obema rokama objela. Če je pa Klemenu Lenka bolj všeč — no, da — za enkrat je pač tako." In sta oba sklonila glavo in obmolknila. »Ali sta zaspala, ali sta se skre-^nla, ko molčita, kakor bi bila jezike jmgoltnila,“ je veselo vstopila Francka, 1 je že nekaj časa na ušesa vlekla Pred vrati in bila prepričana, da ji Kle- men ne odide. Še nikoli ni bilo slišati, da bi točajka zmogla proti domači hčeri, ki se je drži priznana gostilna in še pošta in priprega za na vrh Brosca. Posebno še, če ne zaostaja v brhkoti kaj prida za revno točajko. „Kaj naj vino malo pogrejem?“ je v ist; sapi vprašala brhka Francka. „Ne, ni treba,“ je raztreseno odgovoril Marka in obenem prisluhnil in ugotovil. „Jezdec.“ „Na naš dvor je zavil in obstal. Posvetiti mu bo treba.“ „Nič ne hodi,“ je zavrnila mama Francko. „To je Lenkin opravek in jo slišim, da že gre.“ Pa Francka ni strpela. Stopila je k oknu, skušala * očmi prebosti temo, prisluhnila in ujela. „Ali so naš ata pri vas?“ „So.“ „Se mi je zdelo.“ „Oče, vaš Klemen je.“ „Se mi je zdelo,“ je kakor odmev ponovil do zadnje črke desetnikove besede prevžitkar Marka iz Krnic. Klemen je medtem poskočil iz sedla, pa ne na osvetljeno stran konja, tako da Francka kljub leščerb; ni mogla nič videti. Tudi slišala nič ni. Sta Klemen in Lenka prav precej časa molčala. „Ne bom nič razsedlal, samo konja postavim v konjak. Saj morava z atom čimprej domov.“ Obrnil je Šarca, odrinil kar z nogo vrata, kakor bi bil domač, in prepeljal konja čez prag, še preden je Lenka utegnila posvetiti. In ko je bila uslužna, je Klemen skoraj zakričal: „Stoj! Ne hodi konju preblizu, ponoči rad brcne.“ „Lej, kako je skrben za Lenko,“ sl je mislila Francka. Kar nemirna je pa postala, ko točajke in Klemena precej dolgo ni bilo iz konjaka. Sicer ju ni ničesar dolžila, je oba predobro poznala, samo — namesto Lenke si je želela biti sama s Klemenom v konjaku. „No, lepa reč,“ se je široko prismejal v kuhinjo Klemen. „Kaj ste začeli vi fantovati ? Kar dobro ste zastavili. Brhka Franca, pa Žababirt na vrh. Me celo mika, da bi vam začel štreno mešati. „Ne vem, če te bo kdaj srečala pamet,“ je zmajal z glavo Marka. „Ata, tako vam povem. Če se ne srečava prav v ozki soteski, se ji bom ognil.“ „Kaj hočeš! Saj ni slab. Ampak norčije rad zganja. Še zanj kozarec.“ In kakor bi bili obe že čakali, sta obe hkrati, Francka in Lenka, postavili na mizo vsaka svoj skrbno umiti, na suho obrisani kozarec. Sedaj je bil pa Klemen v zadregi. Od katere naj ga vzame, da se ne zameri? Medtem ko je slekel debele vozarske volnate rokavice in jih' vrgel na klop, se je pa spreumel. Itazširočil je roke, kakor bi hotel vse hkrati okrog sebe objeti, in se prekanjeno izvil iz zadrege: „Vidite, ata, kako me imajo dekleta rada. Kar iz dveh kozarcev naj pijem. Zato pa — na mizo ga nosi,“ je pomolil prazno steklenico Lenki, „če nisi samo brhka, ampak tudi ustrežljiva točajka. Kajne, ata ? Toliko pa že zmoreva, da bova. malo zanj dala.“ „Jezik imaš pa od samega ta spodnjega.“ „Kakor me je Bog ustvaril,“ je odgovoril Klemen in je bil take volje, da si je nalil oba kozarca in oba zapored izpraznil. Francka ni prezrla, da najprej Lenkinega. Pa je v teku večera, ki so ga prav precej potegnili, tudi toi pozabila in se od srca zasmejala Klemenu, ki je spet izpraznil oba kozarca, to pot pa najprej njenega. Hkrati je pozval očeta, da bi šla domov. „Ata, mi stari gremo domov. Fantje pa le še ostanite, saj so jutri trije kralji in se boste lahko odpočili, ko ne bo treba ves dan trdo garati.“ Klemen je vzel koc in bič in odšel napregat. Lenka pa koj za njim, da mu posveti. V kuhinji so se pa še dolgo smejal; Klemenovim burkam. Le krčmarice mlada hčerka Francka je postala zamišljena. „Nekam dolgo napre-gata,“ je pripomnila čez čas in tiho odšla iz kuhinje gledat, kaj delata. In je kljub temi in povešeni svetilki videla, da sta tesno stala drug ob drugem, če sta sc pa tudi objemala in morebiti celo poljubovala, b; pa ne mogla priseči. Klemen je zapeljal pred vrata, poklical očeta, mu pomagal na sani in g» skrbno odel v koc: „Lahko noč, pa vesele svete tri kralje. Jutri se spet vidimo, dekleta,“ se je razposajeno poslovil Klemen, sedel še sam na sani in glasno počil z bičem. Lisec in Šarec sta stekla kakor z® stavo. Sneg je kar žvižgal pod sanmi-Oba, oče in sin, sta molčala. Marku s® je celo malo zadremalo. Ni čudno. Sedemdesetletnemu, v koc zavitemu, j® postalo prijetno gorko, in no — kozarec vina je bilo tudi čez potrebo. Šele na^ Zapužami, ko so se sani prevesile n» Blata, sc je stari spet zdramil. Pa j® še molčal do Vrbja in premišljal. P°' tem je spregovoril kakor brat bratu, n® kakor oče sinu: „Veš kaj, Klemeni Takole bi ti nasvetoval. Saj je Ljuben-čanka zares lepa, pa tudi domača s® lahko postavi. Sicer pa lepota vsak» mine, hiša pa ostane, če je ne zapije^" Menda veš, kaj mislim reči.“ „Kaj bi ne vedel!“ „No, in kaj praviš na to?“ Klemen ni koj odgovoril, kakor b* bil najrajši glasno zakričal, da Lenk® ne da, pa je ne da za sto domačij n®' Pa si je mislil, če to atu pove, bo naprej kaj težko hodil vasovat k 2®' barju. Če pa očeta pusti v dvomu, ne bo branil. In je odgovoril, da ni rekel ne da, ne ne: „Ata! Ni vredno, da bi govorila o tem. Saj se ne mislim koj jutri ženiti.“ „Lahko bi se, če bi hotel.“ »Vem. Pa tudi to vem, da kdor se •fioži, se v križe položi. Nej še malo Pofantujem. Saj kakšne zaresne neum-n°sti skoraj ne bom mogel zagrešiti, bosta ne samo dve, ampak bodo z fiiamo vred celo tri pazile name.“ »Kakor veš. Hotel sem ti samo dobro svetovati.“ ^ »Hi!“ je počil z bičevnikom Klemen, je pa kakor nekaj o desetniku zamrmral. Mimogrede sta zavozila s ceste proti ^rnicam in na domači dvor. Marka se je sam izmotal iz koca in stopil s sani tla. Ni pustil desetniku, d'a bi mu Pomagal, Klemen pa je izpregel, oskrbo! konja in zategnil sani pod streho. Oča večerjati ni hotel, češ da se je pri Žabarju najedel klobas. Klemen se je Pa z veseljem lotil godlje in napil stopljenega mleka. Doma sta medtem mlada Markova ^ya, Boštjan in Mina, prvič sama ka-^jla in kropila in na tretji božični praz-bik sama pokadila in blagoslovila po-Prtnjak, Obema sc je dobro zdelo. Pa ®ai drugače nista megla, ko oča ni bilo doma. V tistih svojih zagnanih sanjah, njegov desetnik postane Žababirt, sc b'ti spomnil ni na kajenje k prazniku. ?e'e, ko sta gospodinja Franca in tolika Lenka prikadili, prikropili in pri-bioliH v kuhinjo, se je zavedel, da bi moral biti pravzaprav doma. Da je pa *a vselej dal iz rok to odliko, se pa ni domislil. Naneslo je pa kar samo od ®ebe tako. Drugo jutro, r.a praznik sve-'b treh kraljev, je pa gospodinja Mina ^zrezala poportnjak. Prvič ga je. Tudi ,° je prišlo kar samo po sebi. Oddelila lo vsakemu njegov del, od oča do do- jenčka v zibeli in ga več kot polovico zdrobila na drobtine, pomešala med krmo za konje in krave, za prašiče, jarce in kure, in tudi na oba psa, na vozarskega in na čuvaja, kakor tudi na oba mačka ni pozabila. Stari Marka je bil nasajene volje. Zagriznil je v sebi oddeljen kos in kakor sam zase pogo-dmjal, da letošnja žegnana pogača malo zagreni. Boštjan, Mina, Klemen in vs; drugi so se spogledali. Rekel pa nihče ni nič. Med zajtrkom so skoraj ves čas molčali. Ko so pa odmolili in je oča odšel v konjak, je Mina glasno vprašala Klemena: „Ali res poprtnjak zagreni ?“ „Bodi no pametna. Kljub strupenemu mrazu se ti je božična peka posrečila, kakor menda še nikoli ne, odkar si pri nas." „Kaj pa potem oča pravijo —?“ „No. — Jaz se jim nočem kar na prvi mig obrniti, kakor si žele. Saj morebiti se še bom. Najraje pa ne. In pa — malo polumpala sva sinoči.“ „A — tako —“ V konjaku je prav takrat s precejšnjo bridkostjo ugotovil sam sebi nekdanji Podlipnikov ovčar Marka, sedaj pa prevžitkar in ugledni Markov oča, eno zadnjih modrosti: „Postaral sem se in pust postajam. Se bom moral le malo zatajevati, da jim ne bom preveč napoti.“ Kljub strupenemu mrazu je odšel k maši na Rodine, vrgel pri darovanju srebrn tolar na oltar, pregazil po maši do groba svoje rajne žene in se še dolgo pogovarjal z umrlo Anco — Pod-lipnikovo Ančko. Kasneje je med južino doma govoril kakor vselej. Saj je sedaj za trdno vedel, da nič več ne pomeni in da se je treba pripravljati za srečno smrt. Enajsto poglavje PRIMOŽEVEGA RODU GLAVA „Hot, tihooot!“ Markov Klemen je v Jaršah oral za repo. Kobilo je imel obrzdano na en sam voj, letnica je bila pa samo na kratko privezana k uzdi matere. Saj se je bolj učila biti vpre-žena kakor pa da bi kaj peljala. „Bistahor, mala — hi!“ Kobilica je spet nekaj ponagajala; ne iz nagajivosti, ne. Znala še ni. Potem sta konja precej dolgo v redu peljala in desetnik se je sklonil nad ročici pluga in se zamislil. Sonce se je izza Svetega Petra povzpenjalo na nebo. Njive so razpotegovale svoje srde, kakor preutrujen človek izzdeha garanje prejšnjega dne šele zjutraj, ko vstane. Rože z gora, s Stola in z Be-gunjščice, so priduhtele prav v dolino: očnica in murka, kresnica in mak in — kdo le bi znal vse našteti. „Tibo, tibo, kam pa rineš mala? Na. Sedaj pa imava.“ Letnica je nekaj zaritala in stopila čez vprežno vrv. Klemen je spustil ročici, stopil h kobilici, ji omedel nogo, spet prijel za plug, pognal, se še niže sklonil in oral naprej. Po njegovi glavi so pa z globoko spuščenim lemežem orale misli ledino zadnjih dveh let, predvsem pa zadnjih dni. Klemen je zatrdno vedel, da je z vasovanjem pod Broscem preživel najlepše čase svojega življenja. Kako prisrčno sta se včasih z Lenko na skrivaj smejala. Sedaj je pa te igre za vselej konec. Saj pravzaprav se je njegov oče neverjetno dolgo pustil vleči za nos. Je pač star. Če bi ne bil sam doživel, bi tega ne verjel, najsi bi mu pripovedoval kdorkoli, najmanj pa, če bi bral v tiskani besedi. „Sedaj sem si pa spekel poprtnjak, ki je pa zares grenak, ne samo gren- kljat, naravnost neužiten,“ se je spomnil očeta Markq, na svetih treh kraljev dan, pred dobrima dvema letoma, ko je drzno igro začel — Kar bo, pa bo. Krivice ni nikomur prizadejal, naravnost lagal doslej še nikoli ni, samopašnosti ni pasel in je bil vseskozi pošten. Kdor pa njegove navihanosti n; prav razumel, naj pa sam sebi prepiše, z atom vred. Letnica je spet zacepetala in zmotila še kobilo. Zamišljenemu Klemenu je vrglo’ lemež iz brazde. „Eha — oha!“ — Klemen se je zravnal in miril konje. Vrane, k; so za njim pobirale ogrce, so se dvignile, za-krakale in odletele v Hrastje. Dokaj si je prizadejal Klemen, preden je spet spravil konja v red in lemež v brazdo. Pa ni klel in bentil. Zavedal se je, da je zamude kriva njegova zamišljenost. Preden je spet pognal, je celo pobožal letnico na čelo in ji priznal: „Veš, mala. Oba se šele učiva voziti. Ti na mehki njivi, jaz pa na razriti, razorani in kamniti poti.“ „Hi!“ Klemen je dooral. Izpregel je, privezal letnico h košu in ji odvezal deteljo, ki jo je bil pripeljal s sabo v rjuhi. Vlačil je samo s kobilo. Sonce ga jc ogrevalo in razsvetljene gore so se dobrohotno sklanjale k njemu in ga nekako bodrile, naj ne bo tako mračen. Res je v mislih odšel pod Brosc, pa skoraj tako kakor včasih, ko je pod Spodnjim otokom glasno zavriskal, da ga je slišala Lenka in ga pričakala s poljubom, ki ga nihče ni smel opaziti. Domače Francke Klemen ni ves čas nikoli poljubil, pa tudi nikoli prisrčno objel. Zato je pa dekliču tudi prav lahko dopovedal, kako napak bi utegnilo biti, če bi sc vzela. Na velikonočni ponedeljek, ko je pirhe pobiral, jc bilo to. Kobila je mirno vlekla brano po njivi gori in doli, še celo obračati je Na N" Sama’ Klemen je lahko nemo-ijL ^zmiiljal, kako so se brez raz-%!' a razumevno med sabo pogo- Nkole je bilo: jeseni je Francka ostala doma. kj a je kar nič več ni mogla pogre-< ! CePrav je Veronika hitro dorašča-, Lenka zalegla za dve. Hiša ni La več shajati brez gospodarja, ker 1 se ženskam neradi pokoravajo, tavCasih moškega dela res ne morejo šumeti. Da bi se sama poročila, ta°r jo je podražil Marka, bi ne bilo ti6].tn° in še za norčavo trolo bi jo tl’ ko jma že odraslo hčer. Francka s° ko mogla dolgo odlašati. Ali naj ij, temenom dogovori, ali pa nai si L drugega izbere, saj ne gleda žarkov za njo. olgv tnica se je najedla. Postalo ji je as in je na rahlo zarezgetala. N' je ,r °8lasila, kakor bi hotela opomniti ’ naj bo kar mirna in zadovoljna, lahko prosto oteplje obadov, ki Se ii,.Saftli postajajo čim dalje bolj nad-V® j* pijejo kri. N)1'" kol j iz navade kakor iz ^ 0 pognal Klemen. $a velikonočni ponedeljek pa, ko ti,j .Pozno zvečer ostali v kuhinji in sta obe, Francka in Lenka, i^'co druge dale Klemenu enako odročene pirhe, je pa spregovo-arna in naravnost povedala Kle-ta 'n vsem, da sc mo: a dokončno l • Vsi so obmolknili in kar sapo %.G ZaPrlo. še luč je pcinižiknila. n je pa začudeno pogledal krč-, kakor bi hotel dognati, če ga Preveč srknila, ko ji vse po- 'fo0 *n ves večer gostje iz spošti- ogj n° glej,“ je uprla Franca sre-v Klemena, „pogovoriti se bo treba.“ In je kakor moški, še vsak izkušen gospodar bi je ne znal tako, ukazajuče postavila pest na mizo. Še preden se je jutro zasvitalo, so se do konca domenili. Vsi so bili istih misli. Ne takih, ki jih bereš v knjigah, iz katerih se ljubezen kar cedi, ne, takih, kjer med trdim senom v peščenem gospodarskem bregu trdožive rožice cveto. Žabarica, vdova Franca, gospodinja, gospodar in še skrbna mati dveh hčera — menda ga je ob napivanju, kateremu se n; mogla ubraniti, saj bi nihče več ne stopil čez njen prag, kogar bi zavrnila, res kakšno kapljo več srknila — je pribijala, da Lenke ne pusti od hiše, dokler se ne omoži. Se je zadnje Čase zavoljo lepe, ustrežljive, pa nedostopne Ljubenčanke Lenke marsikak goldinar zakotalil v krčmo pod Bros-ccm, k; bi drugače mimo oddrdral. Pa naj bi tako dekle Klemen pustil in se polakomnil krčme in priprege. Naa, za vse na svetu ne. „Veš, kaj, Klemen,“ se je oglasila Francka. „Tako ti povem. Reci, pa te vzamem. Samo iz d'na srca rada te pa ne bom mogla nikoli imeti. In če bi tudi mrla za tabo, bo vselej, kakor satan iz pekla, siknila misel, da si vzel hišo, ne mene. Ljubezen med tabo in Lenko je kakor —“ Francka je obmolknila. Se ni koj mogla spomniti prave primere, pa jo je mama prehitela: „To se pravi, da razven Klemena ne boš mogla imeti nikogar drugega rada.“ „O, prav lahko in iz dna duše, če me ne bo vzel samo zavoljo hiše, ki jo bom nekoč imela.“ Mama se je zresnila. „Pa si res zrela za možilo.“ „Saj moram biti, ko ste vi preveč pametni in se nočete več poročiti.“ KJE J E KAJ Je ne bodo premagala 449 Poleti v vesolje in vera 450 Sovjeti o Bogu, Cerkvi in nebesih 454 Kako je treba vzgajati v družini 455 Okno v svet 458 Pogovor z Bogom 461 Laicizem: kuga naše dobe 462 Calderon de la Barca 468 Glas iz Rima 470 Iščimo božje kraljestvo 472 Nekaj o zakonu 476 Pismo sivolasega župnika 476 Iz mojega dnevnika 480 Ugovori in odgovori 483 Smrt francoskega komunista 485 Fatima je pravo razodetje 486 Molitveni namen za avgust 489 Dva italijanska filma 490 Tudi južna Amerika je v nevarnosti 492 Primorske vesti 499 Med nami v Argentini 500 Od doma 503 t Ravnatelj Marko Bajuk 505 Tri zaobljube 506 LETO XXVIII. št. 8 AVGUST 1961 POVERJENIKI Argentina: Dušnopastirska pisarna. Ramön Falcön 4158, Buenos Aires Brazilija: Marija Mestnik, C. Postal 7058, S- o Paulo, Brasil U. S. A.: „Familia”, 311G dass Ave, Cleveland, Ohio Kanada: Ivan Marn, 83 Victor Ave, Toronto, Ontario Trst: Marijina družba, Via Rieorta 3, Triestc, ltalia Italija: Zora PISčanc, Riva Piazzutta 18, Gorizia Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. if' Celoletna naročnina z& -ju gentino in države, ki mojijo (razen Urugu97 300 pesov; z • ZDA in Kanado 5 dolarjev; za Avstrijo 95 šilingov» , za Italijo 2.000 lir; drugod protivrednost dolarja. Editor responsable: Pbro. Antonio Orehar, Ramön Falcön 4168, Bs. Aires. Registro de la Prop. Intelectual N9 574.991. Tiska tiskarna Vilko S.R.L. Estados Unidos 426, Bs. Aires dve Vi s •rivl j«wf r!«l« ii rit* V lit Sredi cvetja in zelenja stoji slovenska hiša; v njej žive verni ljudje, ki ljubijo Boga in slovensko domovino „Duhovno življenje“ je. slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (Anton Orehar), urejujejo pa dr. Jože Rant, dr. Branko Rozman, dr. Alojzij Starc Ovitek je risal arh. Marijan Eilctz