fe-'Vi spaaing ilpiSa msmm ' nfd CHICAGO, ILL., PETEK, 20. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 20, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII JANUAR i« p Marcelln » S Petra" stol 19 C Kanut f i? J P»W5an in Bo5t. Nc-za 11? £ b i,o »azgl. G. i £ Ž?roka D- Mar. -4 T Timotej l^fev v'ravla jsslfe Krij' * o p« 23 N 4. nS-^iSTG. lrolffl a? I £anez' mlloia. Jbiv'bl1 tudi v Bonnet' kl Je isetfr laVni zaff®lnisteraki. Seji mai "Roke n J"g P°«e i fl-0Ke nrnč ~ i * o J. bo Španije". Kaj 4S eanda Ao\eTPTOt™ ., ofcoveda« P tka' Je težko »V OFENZIVA SE USTAVILA Armada gen. Franka prenehala s prodiranjem. Barcelona, Španija. — Nacionalistična armada generala Franca je to sredo prenehala s svojo ofenzivo, katero je vodila od božiča. Ni pa gotovo, ali pomeni to le začasni odmor, sli se namerava Franco na črti, katero je dosegel, za daljšo dobo ustaviti. Vendar se z večjo sigurnostjo pričakuje, da bo mir trajal dalje časa, češ, da morajo nacijonalisti preurediti svoje, čete, med katerimi se je pri hitrem prodiranju na nekaterih krajih izgubila zveza. Ta odmor je vladni armadi zelo dobrodošel, ker bo imela čas, da lahko ojači utrdbe okrog Barcelone, katero misli za vsako ceno držati. DRAGO PLAČALA ZA ROPARSKI PLEN 3 vrže.' t't SG skleP vlade za- sta v torek izvršila roparski javi,,, .., m komuni. 10 zborovanje, da se i 'Solucija za pomoč KONVENCIJA AVTO UNIJE Spor med predsednikom in odborom bo razsodila konvencija. ; , i , '• l. T, j. pomoč federal Jodstvo delav" „ lo zagovoru SG je Pridruži-j,,lbl-žkone zmi Pn tem' da bo J^a struja dasi je «ff*> kaifi 2 znatno močnej- L zaveda kit VSak Francoz Za «jegovn , * nevarnost bo ii^-bilatal?ŽaV0' ak0 b0 J J! S03edo od Musso- •IJ^ienjem nasprotje med ili'ie v tem i'" med dejanjem Ift^'i vo Z' wSi Franc,'j'a ^ puhniti" ; kat6ra Kroži iz jernl bi nf " .rauj0- z'asti še, Fra " glllIa biti v tej voj^ v ' da Je Anglija na- njeni vodTj^jU V Span* voditelji, na tihem ce- bi Prane« zmagal. Je zelo verjetno, da bo Popustila do skraj- . kakor bi izzvala Jno nevarnost. rA^kZSZ??** zadnji to- Uot^-i , J to- ■ ^ Vfeok vl H Va m0Ža na njih ni tei'a u adna mesta- na ka-^'Jjlilc pr. 'menoval predsed- ^ CCllT' Fehxa Sm s°dnika t JU Za vrhovnega 'zpraznienr! Je 8 tem zasedel : ^raznjenrv -saseae) J Zelniku n Tsto P° u'mWem V Murphya ardozo, in Frank* A ralni Prav«l! Je P°stal gene- napad na neko gasolinsko po stajo in plen, ki sta ga dobila, ni znašal niti $30. Za to malo svoto pa sta plačala drago ceno. Policija je kmalu nato starejšega brata ustrelila, mlajšega pa ranila. MED PRIČEVANJEM IZDIHNIL Chicago, 111. _ Med tem, ko je na tukajšnji federalni sodnjji bil za pričo pri neki odškodninski obravnavi, je dr. J. F. Hastingsa, zdravnika iz 'Cenosha, Wis., zadela kap in proglašen je bil mrtvim, ko so ga odvedli v sosednjo sobo. Mož je bil star 61 let. -o- PREDSEDNIKOV SIN POHVALIL GARNERJA Fort Worth, TeX. — Predsednikov s i n, Elliott Roosevelt, je imel zadnji torek tukaj govor, ki se je oddajal tudi po radio, v katerem je izrekel pohvalno besedo za odpredsednika Garnerja. Dejal je o njem, da je kvalificiran za predsedniško mesto. "Neumno bi bilo izjavljati" ■e dejal Roosevelt, "da je Garner newdealovec. Enako eumno pa tudi, da je reakci-ionarec ali konservativec.Gar-er je pa samo Garner in s ;em, da je osebnost sama za e, in z uporabljanjem svoje->;a vpliva, kakor mu nareka est, bolj točno pooseblja poprečnega Texačana v Wash-ugtonu, kakor ga kdo drugi, i bi ga mogli imenovati". e v v. - Pravnik 7 /TT gene" I ni hill ' Zed- dl'žav. Do-ju v senat! Proti Frankfurter. % lVa&e°irene opozicij€ K Prej Murphya, ki j J kratka debata, Detroit, Mich. — Spor med -ekutivnim odborom unije avtomobilskih delavcev in med nje predsednikom, H. Martinom, je tako oster, da ga niso mogla poravnati niti pogajanja, niti posredovanje vodstva CIO. Da se pride s te mrtve točke, ste se obe stranki zadnji torek zedinili na to, da naj izreče besedo odločitve celokupno Članstvo, in se v ta namen skliče konvencija. Ta se bo vršila v Cle-velandu in se otvori 20. marca. Na njej bodo delegati tudi izvolili celotni odbor in s tem pokazali s katero obeh strank se strinjajo. N AZIJI SE NORČUJEJO IZ ROOSEVELTA Berlin, Nemčija. — V glasilu Hitlerjevih gardistov je bila zadnji torek priobčena karikatuma slika, katera kaže Bern. M. Barucha, držeče-ga na kolenih 'malo lutko, predstavi,jajočo predsednika Roosevelta v govorniški pozi. Spodaj so besede: Ventrilo-kvist Baruch objavlja svojo novoletno poslanico. -o--- ZNAČILNE OROŽNE VAJE Brest, Francija. — V Sredozemsko morje je odplulo te dni večje število francoskih vojnih ladij na "manevre". Pomembne so te "orožne vaje", ker se vrše ravno zdaj, ob času take napetosti med Francijo in Italijo, in pa, ker se bodo vršile skoraj istočasno z manevri angleške mornarice istotam. Poleg tega se OBLASTI ZAPLENILE POSLANO ZLATO Chicago, 111. —- Federalno sodišče je zadnji torek odredilo, da se zapleni 1501.47 gramov zlata, ki je bilo poslano Fritz u Herzu, 8131 Cottage Grove, iz Švice. Zlato je prišlo od nekega Baumler-ja, ki ga je baje prejel od svojega brata iz Nemčije, kateri je bržkone skušal svoje premoženje spraviti v inozemstvo, predno se še: sam izseli. Herz bo prejel «$760, kar je zlato vredno, dočim bo zlato samo poslano v federalno zakladnico v Philadelphijo. KRIŽEMJVETA — Berlin, Nemčija. — V nemško armado je bilo imenovanih 3,600 novih poročni-kov, kateri so bili v sredo sprejeti od Hitlerja v njegovem uradu. Doba njih vežba-nja in učenja je trajala dve leti. 1 — London, Anglija. — Eden uradnikov iz vojnega ministerstva je imel v torek govor, v katerem je priporočal prebivalstvu, naj se založi v svojih hišah r. zalogo živeža in vode za slučaj potrebe. Govor je povzročil znatno vznemirjenje. — Ottawa, Ont. — V tukajšnji poslanski zbornici je bil zadnji torek stavljen predlog, naj se ime Dominion of Canada izpremeni v "Kingdom of Canada", generalni governer pa naj bi dobil naslov podkralja. Katoliški Slovenci naročajt* 'Amerikanski Slovenec" trdi, da je bilo na ladje naložene velika množina municije, dasi se pri manevrih uporabljajo le slepi naboji. NOVA LADJA ZA MORNARICO in "Amerikanfki Slovenec Novi Svet" sta lista, brez karih bi ne smefla biti noSetia lovenska družina! eiidar pa je bil odobren z 78 Jasovi proti 7. V Chester, Pa., je bila pred kratkim izdelana in oddana vojni mornarici ladja Cimarron, ki jo kaže slika in ki je ena najmodernejših ladij na svetu. V načrtu je, da se letos zgradi 51 podobnih ladij. GROF CIAN0 NA0BISKU Italijanski zun, minister skuša pridobiti Jugoslavijo za trdnejšo zaveznico osi R i m- Berlin. Belgrad, Jugoslavija. — Te dni se mudi v Jugoslaviji na obisku italijanski zun. minister, Mussolinijev zet, grof Ciano. Po uradnih poročilih je namen obiska le, da se grof udeleži velikega 1 o v a v Be-Ijah ob ogrski meji, toda to je le zunanja maska, ki skriva vse globokejši pomen. V kratkem povedano, povod za obisk je v tem, da pridobi Italija Jugoslavijo za trdnejšo zaveznico osi Rim-Berlin. Že pred par leti so odnošaji med Italijo in Jugoslavijo izgubili svoj prejšnji sovražni značaj in postali vzdržni, ako že ne prisrčni. Jugoslovanska vlada je izprevidela, da je pametno, ako živi s sosedo v prijateljskem razmerju, zlasti še, ker ima z njo živahne trgovske zveze, jn predvsem pa, ker je Francija zaveznico Jugoslavijo dokaj zanemarjala. Izza monalcovskega pakta ste-bili Nemčija in Italija na vztrajnem delu, da Jugoslavijo, z drugimi jugovzhodnimi' državami vred, popolnoma od cepite od Francije in jo priklenete na se, in obisk grofa Ciano ima očividno namen, da to delo končnoveljavno dovrši. Ker sta Rim in Berlin zadnji teden docela pridobila Ogrsko v svoj tabor, se bo zdaj Ciano potrudil, da bo zbližal tudi Jugoslavijo in Ogrsko, med katerima odnošaji niso posebno prijazni. Poizkus se bo bržkone posrečil in tako bo dosežen še en namen, namreč popolnoma osamiti Rumunijo in jo tako prisiliti, da se bo morala še ona pridružiti fašističnim državam. V RUSIJI ŠTEJEJO PREBIVALSTVO Moskva, Rusija. — Okrog 400,000 cenzorjev se je v torek spravilo na delo, da pre-štej ejo prebivalstvo na širnem ruskem ozemlju v Evropi in Aziji. Po mestih se bo štetje vršilo en teden, v podeželskih krajih pa deset dni. Kaka pokrajinska raznoličnost vlada v Rusiji se razvidi iz tran-•sportacijskih sredstev, ki jih oodo cenzorji uporabljali. Poleg modemih sredstev se bodo morali na severu posluževati pasjih vpreg, v puščavah pa celo velblodov. DOBI PLAČO $100 — NA • DAN Chicago, 111. — Mestni finančni odbor je v torek odobril priporočilo, da se najaifte posebni izvedenec, ki bo pre-iskušal prst, katera se bo izkopala pri kopanju tunela za podzemsko železnico, in da se temu izvedencu plača po $100 na dan. Ta dragocena osebnost, ki bo dobivala to plačo, je dr. Kari Terzaghi, profesor v Mass., ki je sirom sveta znan kot izvedenec v poznavanju prsti. Iz tffmga&lamje Žalostne praznike so imeli pri Štelcerjevih pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, ker je padla v vodnjak mati in gospodinja. — Čudaški starec, ki je pobegnil v gozd. — Smrtna kosa. — Druge vesti. Žalosten Sveti večer Maribor, 27. dec. — Pri Štelcerjevih pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah so imeli žalostne praznike. Na sveti večer je bila družina v prazničnem razpoloženju. Bratje in sestra so tolažili v postelji ležečega bolnega očeta Alojzija. Medtem pa sta bila mati Marija Štelcerjeva in srednji sin Anton Štelcer pri vodnjaku, da preskrbita vodo za kuhinjo. Da bi bila z materjo čjm preje gotova, je pohitel nazaj k vodnjaku. Ko je prišel do vodnjaka, pa matere ni bilo več. V prvem hipu ni niti pomislil na to, kaj se je moglo med tem zgoditi. V negotovosti zgrabi za kolo vodnjaka in potegne iz njega še vedro, polno vode. Ko pa e-pazi, da je voda blatna in vsa skaljena, se mu je zjasnilo v glavi, ka,i.se je pripetilo, Ves preplašen je poklical domače in sosede. Toda nikogar bilo, ki bi hotel v studenec, da reši Štelcer j evo in da se spusti po vrvi v 22 m globoki betonirani in karneni-ti studenec. Končno se odloči junaški sosed Andrež Ficek. da se spusti v globino. Minila je dolga minuta, minilo je še več minut: iz globine ni bilo nobenega glasu. Do pasu v vodi viseči Andraž ni prenehal zajemati. Končno je po požrtvovalnem iskanju potegnil iz vode mrtvo Štelcerjevo. Ko ro Štelcerjevo potegnili iz vodnjaka, so jo z umetnim di hanjem in s tem, da so ji izpraznili želodec, skušali 0-buditi k življenu. Toda vsi poizkusi so bili zaman. Na glavi je imela rano, iz katere j€ curkoma tekla kri. Prebito je imela tudi levo sence. Grozna nesreča, kj je glo^ boko pretresla vse domaČe in sosede, je nastala najbrže zaradi spolzkega terena pri vodnjaku. Gotovo pa je krivo tudi to, da je okvir nad vod-njakovo odprtino komaj do brega pol metra visok, da j r štelcerjeva, ko je vlivala vo -lo iz vedra v posodo, najbrže podrsnila, izgubila pri ten ravnovesje in padla z vedrorr • red na glavo na dno vodnjaka. V gozdu je zmrznil Maribor, 27. dec. — 78 let-->i prevžitkar Jurij Zapušek I? 'odkra/ja pri Škalah blizu Velenja je živel precej samo "arsko in čudaško. Zadnje 'ase se je sploh zapiral v hišo in ga ni bilo na spregled Tik pred prazniki mu je prinesla vnukinja, kakor običajno, mleko, našla pa je njegovo sobo prazno. Stopinje v snegu so vodile v bližnji gozd, kjer je vnukinja našla svojega deda skoro zmrznjenega. Prenesli so ga domov, kjer pa ie kmalu umrl. Vse kaže, da se je nesrečnežu zmešalo in da je v zmedenosti odšel v I gozd, kjer je obležal in mrznil. Za priboljšek se je — urezal Jožef Sirk, 29 letni kočar iz Erjavcev, občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah, se je namenil, da mora imeti za božične praznike priboljšek, pa se je spravil na tolsto kokoš, katero je lovil po dvorišču. Nož* je dal v notranji suknjičev žep 15. tekal za putko. Naenkrat mu je na spolzkih tleh spodrsnilo da je padel, oster nož se je pa zakadil vanj. Srečna kokoš je u-šla smrti, ranjenega .Sirka so pa odpeljali v ptujsko bolnico. Smrtna kosa Po skoraj triletnem bolehali ju je umrl Dr. Anton Rata-jec, ravnatelj škofijske gimnazije sv. Stanislava v Št, Vidu nad Ljubljano. Rojen je-bil leta 1873 na Bučki nad rCrško dolino. Srednjo šolo je : 2 vršil v Novem mestu; v mašnika je bil posvečen 1808. "ozne.ie je na prigovarjanje ?kofa Jegliča študiral na du-ajskem vseučilišču matematiko in fiziko. Od leta 1908 je il profesor na škofijski kla-ični gimnaziji, leta 1933 je Ml Pa imenovan za ravnatelja. -o- Napad s kislino Do razburljivega dogodka ie prišlo v Gledališki ulici v Ljubljani,ko je bila napadena 2-1 letna Frančiška Gralbnerje-va, ki je tam opravljala službo skladiščnice. Neka oseba i i je vrgla v obraz žgočo ki-ilino in ji s tem po vsej ver-ietnosti za vse življenje skalila obraz. Lepa starost Sedemdesetletnico rojstva je >red kratkim na skromen način obhajala hišna posestnica Marija Benedik na Cojzovi ^esti v Kranju. V zakonu je mela 13 otrok, od katerih ži-e sedaj le še štirje. -o-- Dva padca Na Tržaški cesti na Viču e na zmrzlih tleh padel Jože '.rrimšič, železniški čuvaj v ">okoju in se hudo poškodoval. — V Ljubljani je pri davni pošti padla vsled pole« !ice poštna uradnica Hilda /rtovec in se močno pobila. Oba sta morala iskati pomo-'i v bolnici. Ogenj Pusti Rovt pod Golico, tako poročajo z Jesenic, ki je prav lepa zimsko športna postojanka, je zadela pred kratkim nesreča, da je namreč zgorela še skoraj nova zim-•ka koča, z vsem inventarjem, do samih tal. Komaj sta si še rešila golo življenje oskrbnik koče in njegova žena. Škode i je do 70 tisoč dinarjev. .VNITEO ntAl Stran 2 .......................... AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec fišši in najstarejši slovenski Ikt v Aonariki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vt»k 4ao numn nedelj, ponedeljkov in toevor po »numikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva irt nprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: £a e&lo „..>..,________________________$5.00 Za pol leta .......................................2.50 Za četrt leta ...__________-.................. 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: .... Za celo leto_______________________$6.00 Za pol leta ___________________3.00 25» četrt leta ........................1-75 Pwttuceeiui Številka ------------------ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermalc Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ...................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ...............-........... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year __________________________;—$6.00 For half year ................................— 3-00 For three months .......................... 1-75 Single copy ~...................................... 3c Utopia! vafaega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo ycaj dan In pol pred dnevom, ko iaide list. — Za aadnjo Številko v tednu je čas d« Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-mStv® ne vrača. ____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Aot ef March 3. 1>79._ Našim prijateljem! vode vseh mogočih redov in ustanov. Danes je vse to po-žgano, porušeno in razdejano, po onih, v katera srca je zanesel sovražni tisk krščanstvu sovražno nasprotno miselnost. Kvišku glave katoličani! Mislimo resno, ne zakrivaj-mo si oči pred resničnimi dokazi, ampak odprimo oči in izpreglejmo, dokler je čas. To kar se godi zadnja leta po Španiji, je lahko jutri pri nas. Številne neoporekljive dokaze bi lahko še navedli k temu, kako važno je tudi za nas katoliške Slovence v Ameriki, da delamo za ojačenje katoliškega tiska med nami. "Amerikanski Slovenec" v današnji številki zopet razpisuje svojo običajno letno kampanjo. Prečita j te na tretji strani te številke razglas kampanje, potem pa na delo med svoje znance in prijatelje. Preberite še enkrat članek v včerajšni številki tega lista in še enkrat tega današnjega potem se pa odločite. Na stotine slovenskih družin po naselbinah je, ki še niso naročeni na ta katoliški dnevnik, medtem pa naročajo brezverske dnevnike. K tem pojdite in razgovorite se z njimi. Delajmo vsi, da pride v vsako slovensko hišo v Ameriki slovenski katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec"! To naj bo naš cilj, naša naloga tekom te letošnje kampanje. Mi vsi, prijatelji katoliškega tiska pa delajmo in glejmo, da ta cilj dosežemo in to nalogo izvršimo. Naprej'za katoliški tisk! vsem poznana rojakinja Miss Jeannette Bruder,ki je prispela iz daljne Kalifornije, obiskat svoje starše Mr. in Mrs. J. Fr. Bruder, kakor tudi svoje prijateljice in prijatelje. — Hvala Jannette za pogovor oni dan. — Vsetri rojakom, kateri prav radi prebirate list Amerikanski Slovenec, priporočam. da ga tudi vi nadalje priporočate in razširite med one, ki ga ne čitajo. S tem bote storili veliko dobro delo. To pravi vaš prijatelj in Poročevalec. SLIKE IZ STARE DOMOVINE V SHEBOYGANU V včerajšnji številki smo predočili čitateljem nekatere fakte, ki pokazujejo nam katoličanom, da med nami še daleč ni tiste potrebne zavednosti in odločnosti za katoliški tisk, kakoršno bi morali imeti. To pa ne velja za vse. Med nami slovenskimi katoličani v Ameriki imamo hvala Bogu lepo število zlatih duš, ki globoko ume vaj o potrebo in važnost katoliškega tiska med nami. Zasluga teh zlatih slovenskih duš je, da se je pred 48. leti ustanovil prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerikanski Slovenec". Zasluga teh zlatih slovenskih duš je, da se je leta 1923. ustanovilo z njihovo pomočjo neodvisno slovensko katoliško tiskovno društvo "Edinost", katero je izvedlo po dolgem neodjenljivem prizadevanju par let pozneje, da je postal list "Amerikanski Slovenec" dnevnik, kateri je tekom zadnjih 14 let kot dnevnik izvršil velik kos dragocenega dela in propagande za razširjenje katoliške miselnosti med nami. Zasluga teh zlatih slovenskih duš je, da smo lani ameriški katol. Slovenci prišli do krasnega družinskega mesečnika "Novi Svet". Vsi, ki so pomagali pri tem potrebnem delu, zaslužijo zahvale in priznanja. Toda poleg teh številnih zavednih katol. Slovencev imamo pa še mnogo takih, ki v tem ozira niso dovolj zavedni. Taki so, kakor je včerajšnji članek povedal: katoličani so, vsaj tako pravijo, pod njihovo streho pa brezversko časopisje. Tu nekaj ni prav. In tudi do teh se mora, z živahno prepričevalno agitacijo. * Prijatelji naročniki "A. S." V Združenih državah katoliški škofje vsako leto proglasijo mesec februar za mesec katoliškega tiska. V mesecu katoliškega tiska se dvignejo prijatelji dobrega tiska in skušajo katoliške liste razširiti med svoje sosede, znance in prijatelje. Lepa misel in lep namen je to. S tem, da zanesem pod streho svojega prijatelja ali znanca katoliški časopis, mu privedeni pod streho dobrega in zanesljivega prijatelja in svetovalca, ki ga bo zvesto in zanesljivo vodil po pravih potih življenja. Ohranil ga bo in še bolj navdušil za vse dobro, potom tiskane besede ga bo dvignil k večjemu zanimanju do župnije, do katoliškega društva, itd. Kratko, v hišo, v katero zanesemo dober katoliški časopis, postavimo zvestega stražnika, ki čuva tako hišo pred sovražno protikato-liško miselnostjo. Ali potem ni veliko dobro delo, razširjati katoliški tisk? Ali je pa nam slovenski katoliški tisk še potreben? Da, zelo potreben in bo zelo potreben, dokler bo bilo in živelo zadnjo slovensko srce v tej zemlji. Katoliški časopis je še vedno zvest kažipot tisočerim slovenskim družinam, ki jih leto za letom opominja in opozarja k zavednosti za katoliško vzgojo naše slovenske mladine in potem iste navaja, da jo vpisujejo v katoliška društva in katoliške organizacije. Važen varuh je v tem oziru in marsikaj bi bilo izgubljenega, ko bi ne imeli tega varuha. Zvestoba in prijateljstvo pravijo, da je velika vrlina. V sv. pismu stare zaveze beremo, da je zvesti prijatelj, kakor močna bramba; kdor ga je našel, je našel velik zaklad. "Amerikanski Slo Venec" je skušal vsikdar biti zvest prijatelj svojemu slovenskemu ljudstvu. Negova zvestoba je preizkušena. Vedno odkar izhaja stoji zvesto na braniku vere in slovenske narodnosti. Že skoro polstoletja junaško odbija napade na vero našega naroda. To nalogo še vedno vrši častno, neustrašeno in brez kakoršnegakoli kompromisa. Baš radi tega je slovenski katoliški dnevnik nam še nujno potreben. Sovražnik je še vedno na delu, aktiven in preži ob vsaki priliki, kakor rjoveč lev, da udere v naše vrste. Zato smo tudi katoliški Slovenci dolžni, da svoj tisk zavedno in požrtvovalno podpiramo, da bo to svoje delo zvesto nadaljeval po potrebi. Veliki papež Pij X. je katoličanom vsega sveta resno zaklical: "Zastonj zidate cerkve in šole, zastonj ustanavljate misijone. Vse vaše delo bo razdejano, če ne bote istočasno znali uporabiti obrambnega in napadalnega orožja tiska." — Ali se njegova napoved ne uresničuje na celi črti? Kdo more zanikati? Ozrimo se samo v Mehiko, v Španijo in drage države po svetu. V Španiji so zidali veličastne katedrale in cerkve, znamenite velike za- RAZNE NOVICE IZ LA SALLE La Salle, III. Delavske razmere so tu pri nas, na kratko povedano, pod ničlo. Oni ki delajo po tovarnah in raznih 'milih" zaslužijo komaj toliko, da imajo za sproti, pa ne v kaki razkošno-sti. Kako tudi, ko en teden delajo, drugi teden morajo pa ostati doma. S polno paro se šp nikjer ne dela in parne piščalke še ne vabijo delavcev k obilnemu delu. Edino dve veliki peči delajo noč in dan, to je v tovarni cinka, kjer se ruda topi. V cementni tovarni "Alfa Cement Mili" delajo komaj delno, eni pa popravljajo, kar se je v minulem le- tu polomilo, da kadar pride čas ali potreba, bo vse zopet vrejeno in pripravljene? za obrat. Edino tovarna ur še ne kaj pridno dela, pa tu je težko dobiti delo. Veliko ljudi je pa tudi zaposlenih na reliefnih delih. Moj stari prijatelj in prijateljica, oba dobra katoličana1 in pridna podpiratelja naše fare sv. Roka, sta dne 12. januarja slavila, oziroma jima je ta dan potekalo 25 let zakonskega življenja. Ta dva sta Mr. in Mrs. Frank Ajster. Oba sta bila -rojena v fari Cerkle na Dolenjskem. Njuna hčerka Mary je nekako izvedela, da bota, oče in mama slavila 25 letnico zakona, pa je na tiho organizirala nekaj dobrih prijateljic, da se nelcaj napravi za njene starše tako, da bo primeren party. To se je zgodilo 14. januarja zvečer v dvorani šole sv. Roka, kjer sta ta dva jubilanta prejela obilo častitk k svojemu srebrnemu jubileju od številnih dobrih prijateljev in prijate-jic. Vsi zbrani so jima želeli vsaj še nadaljnih 25 let sreč- nega in zadovoljnega življenja v krogu svoje lepe družine. Tem se draga prijatelja pridružuje tudi pisatelj teh vrstic in vam želi vse najboljše, kakor tudi, da bi zdrava in zadovoljna slavila enkrat še tudi zlati jubilej, zlato poroko. Bog z varna! Naša rojakinja Miss Agnes Baznik,'kot 17 letna organi-stinja našega cerkvenega kora sv. Roka, se bo v kratkem poslovila od nas in se preselila v Waukegan, 111. k svojemu ljubljencu, oziroma možu, katerega ime je Karl Ostrowski. Seveda, jo bomo prav vsi zelo pogrešali, kajti ona je veliko delala za nas tu v naši fari. Vsi ji pa iz srca želimo vso najboljšo srečo v zakonskem življenju in vsi upamo, da pride še tu pa tarh kedaj pogledat na naš cerkveni kor, kar nas bo zelo veselilo. Bog z vama Nežika! Preteklo nedeljo 15. januarja je bil prav lep party za naš cerkveni pevski zbor sv. Roka. Ta večer smo zopet slišali našo lepo slovensko pesem. Zato v imenu zbora naj-'epša hvala pripravitelju! V bolnišnici se nahaja bolan tukajšnji pionir Mr. Joe Lušina. — Na svojem domu pa1 leži bolan pionir rojak Mr. John Pelko. — Dne 14. januarja je moral v bolnišnico rojak Mr. Anton Uranich. V premogokopu ga je doletela nesreča, ko mu je padel kamen na noge. — Vsem tem želimo vsi skupaj skorajšnjega ljubega zdravja! _ Nadalje je že dalje časa bolan rojak Mr. L. Bučar, ki živi tam doli na La Harps St. Pro-šeni ste dragi rojaki, da svoje bolne sorojake pridno obiskujete in jih v njihovi nesreči tolažite. Na obisku se nahaja nam Sheboygan, Wis. Že dolgo časa so nekateri povpraševali, kdaj pridejo slike iz domovine, ker bi jih radi videli. Slike so sedaj gotove in se bodo kazale 22. januarja, to je v nadeljo zvečer v cerkveni dvorani. Vstopnina bo za odrastle 25 centov za otroke pa deset centov. Slike so krasne! Nad 600 krajev v Jugoslaviji, največ seveda iz Slovenije, vsebujejo. Kaj takega še niste videli. Nad 700 čevljev filma je v krasnih barvah, kar se tudi redkokdaj vidi. na navadnih predstavah. Film je 3500 čevljev dolg in bo predstava trajala dve uri in pol. Ker nobeden pogled ni lep ši od onega, ki predstavlja rojstni kraj, zato vem, da boste vsi prišli na predstavo ter zopet videli kraje, kjer ste se kot otroci igrali in ki so vsakemu tako ljubi, ne glede, koliko let je poteklo od naše detinske dobe. Film je last Slovenske Ženske Zveze, zato podružnica št. 1, v Shebovganu prijazno vabi svoje članice, kot vse rojake in rojakinje v naselbini, da pridejo k predstavi. Dvorana bi morala biti nabito polna, ker kaj takega v She-boyganu še nismo imeli. Nikar ne zamudite lepe prilike, da vam pozneje ne bo žal. Naj vas nobeden vzrok ne drži doma, ampak pridite pogledat krasne kraje naše ljube domovine. Za podružnico št. 1, S.Ž.Z, Marie Prisland (Ogl.) OD DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Waukegan, 111. Za leto 1939 je bil na seji izvoljen ves stari odbor enoglasno, kakor že po navadi. Nadalje je bilo sklenjeno, da smo darovale za božično ko-lekto $60.00 za cerkev. Nadalje se naznanja, da sedaj nimamo več sej vsako drugo nedeljo v mesecu, ampak vsako prvo nedeljo, skupno sv. o'bhajjilo pa še vsako tretjo nedeljo v mesecu, kakor poprej. Sklenjeno je tudi bilo, da priredi naše društvo v nedeljo 22. januarja zvečer veselico, na katero že sedaj vabimo vse rojake in farane. Veselica bo v korist naše cerkve. Tiketi so po 35c. Vse članice ste dobile po tri. tikete na dom, katere skušajte prodati svojim prijateljem ali pa do mačim. Na veselico ste vablje ni vsi, da nas bo več in bo bolj veselo, kakor tudi, da se več napravi dobička, ki poj de j za cerkev. Preteklo nedeljo so imeli društveniki Najsv. Imena nek party v korist cerkve, pa niso pustili ženskam nič blizu. Pa smo rekle: Bomo le videle, kaj bodo sami moški napravili. — Me pa le nismo take, ampak povabimo na našo • veselico vse moške, da nas bo več. Dne 15. januarja je imelo društvo Marije Pomagaj svoj letni party, kakor že vsako leto. Je bilo prav zanimivo in ob enem ginljivo,ker so se poslavljali od starega predsednika KSKJ. Mr. Fr. Opeka, ki je že dolgo let znan kot neumoren delavec za Jednoto. Kar nekaj presunilo nas je ko smo gledali, kako so 'mu podarili o'b tej priliki mali dar in košarico lepega cvetja, Na to so sledili govori, ki jih je bilo veliko. Mize so bile bogato obložene in za suha grla je bilo dobro preskrbljeno; pa tudi muzika se je prijetno oglašala in poleg tega se je vmes tudi slišala znana pesem: "Ti pa jaz pa zidana marela..." Tako je bilo veselo, da smo še mi stari menili, da smo enaki dvajsetletni-kom. Da, s ponosom zapišem, da sem članica tega društva že nad 25 let. Bog ohrani naše društvo še za naprej in Bog živi celi odbor. — Vsega najboljšega v novem letu /sem po Am'eriki, zlasti vam cenjene članice in nasvidenje v nedeljo 22. jan. v šoli. Mary Marinčič, predsf. -o-- KAJ NOVEGA MED ROJA- KI V MINNESOTI Ely, Minn. Mr. in Mrs. Peter Strucelj naznanjata zaroko njnnega sina Johna z gdč. Margaret Musich. Zvečer dne 12. januarja je bil v lcafeteriji Community Center prirejen Shower party. Oče ženinov je iz Zapudja, mati pa iz Belčiga Vrha, župnija Draga tuš na Dolenjskem. Nevestin oče je Matija Musich, doma iz Čudnega sela pri Črnomlju, mati je pa rojena tukaj v Ely pred 44 let, Vse kaže, da bo tudi letos precej porok. Nekoliko se sedaj bolj dela v rudnikih, oziroma se dela nekaj več dni na teden. Sicer pa ni delo prav nič merodajno za poroke, kajti lansko leto se je slabo delalo, pa je bilo porok v naši župniji nič koliko. ,Menda si mislijo, da dva laglje živita kot pa en sam. Jernejčan ŠE EN ODZIV Cleveland, O. Dovolite, da tudi jaz napišem par vrstic v našem priljubljenem listu. — Zadnjič enkrat sem brala dopis od č. g. Slapšaka in č. g. Aleksandra, ko pišeta, kako bi se kaj pripomoglo, da se č i m prej postavi novo semenišče v Le-montu. Torej ste vendar enkrat prišli s tem predlogom na dan. Čudno se nam je videlo, da ste tam v Lemontu tako skromni. Če se drugi obračajo do nas z različnimi prošnjami, zakaj se vi ne bi Dogodki med Slovenci po Ameriki --^amp; Vest iz domovine ^ Chicago, 111. — Žal« novico sta prejela iz stare; hc movine brata Andrej in f| Kozel, da jima je v Sttfj pri Kamniku umrla "J Izza. mati v častitljivi staros|e prj let. Večni ji pokoj,, o sta lanska žalje. Halo 1 — jev pr Oproščen Mziji 1 Milwaukee, Wis. — Tti*0 em šnji rojak Ludvik Ahčin danski moral zagovarjati pred fe bil ščem, zaradi avtomobilsk{0d za sreče, ki se je zgodila že Sto p< seca maja, ko je s svojo mica, zavozil v poulično zelenel: 'j in je "bila pri lem ubita nle m< va hčerka. Obtožen je bfpošlje je vozil v pijanem stanji'ilnic; da on je dokazal, da Jfideli trezen in tako je bil opr"ir-a. T — da, k Nesreča v rudniku fii, kc Oakmont, Pa. _ Pridali v rudniku je bil ubit ^rticj Joseph Ko'mac, star 52 Pugu: Doma je bil iz Soče pri Ujemal v zasedenem ozemlju. %e ns meriki je žive 1 26 let. i)žano' pušča ženo; sina, hčer in ^ino sestri, v starem kraju p»iiz te že, brata in dve sestri. |Sovr^ _ poki« Žalostna vest 1 Coloma, Mich. _u Mi'lj'1-vrenc Samotorčan je W orb prejel iz starega kraja tf maff no novico, da mu je na! Tf r.iki pri Ljubljani umiif??v gov brat Valentin Sam1' ohč čan, po domače "Špel; ^ mis me] ko brij Hm. Iz Loraina | ' O. __ Pred kr§ Bt ' tem listu por« j. 1 o smrti Mrs. • 1f Uršič, pa je pomotoma ( ročilu izostalo, da z&H pokojna poleg moža in ' hčerk tudi sina Antona li! ki jo mestni ognjegasec. sto v popravek. Tine", v visoki starosti ^ Vodil je gostilno celih 5?: Zapušča že omenjenega'^ in sestro Meto, omožen"' renta. Lorain, ?o b il o* v od tukaj je ba za laž i in br< trd _________ na; ^^ stv ipali? Saj je vendar Po dolžnost, da pomagaj Po ?vojih močeh. Saj se str 'endi^r trudite za naše * og Torej čast vam, da ste nij na dan z besedo. 'Za novo semenišče Pa | prav vsi na delo. Kaj drugega boljega nap^j kakor če pomagamo ^ lobrim gg. duhovnikom, Iji Kt m rudijo za nas in naše otfc Torej vsakdo naj skleni l bo v letošnjem le.tu naff' /se, kar je v njegovi mo^J bi se že skoro uresničile de čč. gg. duhovnikov. novo semenišče mora st^f še to leto; da pride tegaj bo odgovarjalo potreba«1^ bojte se, da bi vam kaj 1,11 vi bi kc ga A: hj ni h kalo, če bote darovali plemeniti namen,ker Bog | ;e obresti obilno plačuje- j storimo za čast božjo, to j (Dalje na 5. strani) S( n "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Kot veter ifaglo jc hitel Tarzan v temni džungelski noči skozi krošnje dreves proti Mpingo naselju, kjer sc je vršil krvavi ples, kjer so se ljudo-žrski divjaki pripravljali, da sc bodo po dolgem času zopet enkrat pogostili z mesom belega človeka. Bal sc je da zamudi, zato je hitel . . , . . . Uboga Helena Gregory^ trdno privezana k močnemu stebru zabitemu v zemljo, jc obupno gledala te črne divjake, ki so plesali okolu nje in z grozo na obrazu pričakovala strašnega konca. Nikdar v svojem življenju si ni niti od daleč predstavljala, da se bo z njo kaj takega zgodilo. Močni ognji so strahotno osvetljevali okolico, da so sence plešočih divjakov pošastno poskakovale okolu nje. Kmalu, kmalu je moral biti ples končan, kajti vpitje jc postajalo vedno groznejse, vedno bolj divje in obupno. Ze sc je k njej v divjem diru bližal črni vojak s sulico v roki. Helena jc že čutila mrzlo ostrino merilnega orožja in se strahu in groze vsa tresla. Divjaki pa videč da so je približal trenutek ko bodo videli teči kri belega človeka, sq še bolj podivjali in se strnili čisto blizu žrtve, tei; začel vpiti: "Ubij! Zahodi!'' Vojak j<; nameril sulico na srde! iainuarja 1939 ifmtr.! AMERIKANSKI SLOVENEC ki po DVOJE PRIPOROČIL IN Stran S NASVETOV POVRNIL SE S KONFERENCE ampanja za razširjenje katoliškega tiska je tukaj. — Ti lahko pomagaš, če hočeš, pa tudi lahko podiraš, če hočeš. — Zakaj se boš odloČil ti? =4 'ine Ža!« star« in F' Straf — a | Izza časa obstoja Kartagi-aros^e pripoveduje neka zgodo-3taP;inska črtica, da -je udri o nalo krdelo Jugurtovih četa-jev pred trdnjavski zid v Tu Jiziji ter začelo napadati sko-- "Jo enako malo krdelo Karta-ičinjanskih vojščakov. L jut boj red'fe bil in poveljnik, ki bi bil )ilsK«pd začetka lahko zdrobil ti-a zessto peščico roparjev, p r a v i /ojo mica, da je pa z naslado re-žele%el: Ta pest napadalcev nam talilne more nič, pomoči zdaj ne ie b'|ošljem iz iriesta, naj se bra-:anji®ilnici sami branijo, bomo le ia Aideli katera stran bo poraže-opro^ia. To je bila nekaka našla-p. kakoršno so imeli Pumi j a-iiku K ko so v takih slučajih gle- Pri ^iah na rimske gladiatcrje it ^rtica pa pravi, da so tisti 52f^urtovi jezdeci branilce ,riWalu premagali in del istih i. Ve nato zažgal naselje Karta-let. i^nov v zaledju in vso nasel-5r nižino je ogenj upepelil. Nauk i pa • 2 tega dobimo, da je treba ri. sovražnika prijeti in ustaviti Pokier je cas, ne pa gasiti in • , If1ltl»ot?m' ko vse uni- M SL* b1reZbl'iŽno gledati na e te borbo tedaj, ko bi pomoč po- ia lfm^ala in kaj izdala "'i ^ton!rPf °!Ja bi morala živo mrl; Pit. zlasti pred oči n,m w9. i Loiicr Pred oči nam l - -.Ii Speli kar Sam -"canom. Mi katoličani pre- ti V kako nočemo videti, sovražnik z nasprotno h 5; tnelln0?j'0 spodkopava te- u. Takrat Wam„1ent°'em0 deiati' limi f tvamiti'k° bi " WCJsLkafaStl^ in škode. Ta- at ne z ma lahko preprečili Poliča port stokrat kj zlasti ni prav pogo- IrS'i ba m!, b,1Je nepreataina bcr- / ** reZ Uhovi' na eni stra"i - - _______________ ' laž in 0' na drugi strani za, ODOr°žiitve celo v orožju pri in in*Kr-eresnico Proti Kristusu ' pravičhi obrambi, koliko bolj brezb!Mi pa čestokrat |pa smo dolžni še le, da se podvojeno silo so vedno nastopali v takih slučajih in kjerkoli se jim je potom neprevidnosti in popustljivosti katoličanov posrečilo priti do moči, je začela teči kri, nastajati so začela mučeništva in terorizem je vladal nad katoličani. Vzeli in zadušili so katoličanom še tisto malo svobode, ki so, jo preje imeli. Ukinili so njihove šole, razdejali cerkve, morili duhovnike, mase pa z nasiljem razkristjani-li. Tako je, katoličani hočemo mir, a miru na svetu ni. Kaj torej ? Ali ni tudi naša sveta dolžnost, da tudi katoličani spregledamo in utrdimo svoje pozicije proti napadom? Na vsak način, če nočemo biti vedno teptani in zapostavljam. Mir imaš, če si dosti močan, da si ga čuvaš in braniš. Zgodovina zopet u č i, da skozi vse dobe družabnega življenja na svetu, so slabej-U bili vedno teptani in napadam po močnejš|ih. To je sicer v nasprotju z nauki naše vete. Nekrščansko načelo je to. Kristus je učil ljubezen dc bližnjega. Toda uveljavljati ta veliki nauk je velika težava, ker protikrščanski syet o t e m največjem socialnem nauku ničesar slišati noče. Prav je in v smislu Kristove-ga nauka je, da smo ponižni, prizanesljivi in potrpežljivi A vse to mora imeti svojo me-io, kakor jo ima vsaka stvar. Najbolj nespametno pa bi bilo od nas katoličanov, da bi stali napram sovražniku, ka-kor neoborožena jagnjeta iz-postavljeni njihovi milosti in nemilosti. Opravičeni smo do Državni tajnik Hull in njegova soproga, ko sta se nedavno vrnila iz Lima, Peru, kjer se je vršila vsearaeriška konferenca. V ozadju je videti kip Svobode. in na sredstvo isti tisk. pri dopovedovanju ljudem, katera miselnost je prava in koristna za posameznika, za občine, na-ode in države. Svobodomisel-ci, komunisti in socialisti neprestano s tiskano besedo dokazujejo, da je vera humbug za človeka, norčujejo se iz onih, ki so še verni in zvesti Bogu. Ali ni tudi nas katoličanov dolžnost, da potom ravno istega sredstva, potom tiska pobijamo te napade, laži in neresnice, ki jih širijo nasprotniki s tiskom proti ka-tolištvu? Da, to je naša dolžnost. Zato pa jačimo katoličani svoj tisk. Glejmo, da mu napravimo prosto pot v vsako slovensko hišo v Ameriki, da bo potom svoje tiskane besede, kadarkoli potreba zavračal nasprotne napade in nauke. V tisku je naša moč. Tisk je naša največja sila. Množimo in ojačujmo naš tisk, ker ta je nosilec, na katerem potuje katoliška miselnost. i, 1 °re2br 3eC' ^dimo?0 sto->imo ob strani, I oborožimo na polju duševne , naša Jf zraven, da to ni ^r stvari n • in da se v take dar(: Posledicemamo za vtik*ti. ga«1! Pogosto * cf6 P0JaviJ° le pre-e vi -strofalen J* - |izbruhMe kata-iše Ogromno ?,°Zar' ki Povzroči ste V- ni j a in g^o. Mehika, Špa- ljivi dokazi ?Slkje so neovi'£-1 k temu. KatoIičani * . »ocemo mir — pa J P* a apl'*] io $ >m na 3vetu ni! % kTtJQ- med 8e~W, itd..." Ta-lene> ga Ne trdU° te' nali Amnni- r 1Z slabega namena, možif h to stališče se je doslej Sile »i , pr°tiverskim nasprot- - -- ko ? vedno izkazalo ta-"n'nSfa S° katoličani s takimi ••kovanjem" škodo trpe- Kaj bi se prepirali? Lju- sti^i tegf; aj ^ Iz resni zgodovine dokazana Ppi,n,Ca1 tla protiverski na-,li v sociS-1' ,kot sv°bodomiselci, Bog! nikda ' omunisti itd. niso uje. ]Pr na Popustljivost in to- to • h ^lT} kato].ičanov, posta, .katoličan ljivi m oni bolj prizanes-Popustljivj. Nikoli. Z borbe z vsemi sredstvi, ki pomagajo ohranjevati v srcih in možganih katoličanov katoliško miselnost. In na tem polju je^ še vedno in bo še precej časa najmodernejše in najbolj učinkovito orožje ravno tisk. Tisk je še vedno tista sila, ki mogočno upliva na ljudske mase in ji slede s posebnimi čustvi. Tislc privaja milijone in miljone ljudi dan za dnem k raznim idejam, ali pa jih odvaja od istih. Zato pa vidimo, da ima vsaka stranka, vsako večje društvo in vsaka organizacija svoja glasila, s katerimi streljajo dan za dnem na srca in pamet ljudi, da bi jih pridobili zase. Tisk uporablja dandanes trgovec,podjetnik, finančnik in politik, s katerim širi miselnost o svojem delovanju. Tisk je najboljši prodajalec raznovrstnega blaga in kakor je uspešno sredstvo pri dopovedovanju javnosti o raznem blagu, tako je neprekosljivo DOLOČENA ZA AVSTRALIJO gnE....... C"sinia M^j ,kentski vojvoda? kraljev brat, in njegova žena, bivša prin-kjer ; 12 Grčije, ki bosta v kratkem odpotovala v Avstralijo, vojvoda imenovan generalnim governerjem. Pomaga lahko vsak, če hoče, lahko tudi podira če hoče. Vsak izmed nas lahko pomaga s tem, da ob vsaki priliki razširja katoliško časopisje. Da se zanima, kaj čitajo njegovi sosedje, njegovi prijatelji. In če vidi, da zajemajo iz protiverskega tiska, je vsakega takega izmed nas katoličanov dolžnost, da skušamo pr;i vsakemu takemu svojemu znancu ali prijatelju zmanjšali upliv in utis nasprotnega tiska in obenem pridno in neprestano širimo med nje svoj lastni katoliški tisk. Na ta način lahko pomagamo. Kako pa lahko podiramo? To je pa veliko lažje. Nič drugega ni treba, kakor odpovedati naročnino katoliškim Ustom. Zabavljajmo čez nje, pripovedujmo ljudem, da so za nič. Govorimo, da smo lahko vse eno dobri katoličani, če damo kaj na katoliški tisk ali ne. Katoliškega tiska ne pod streho. Povdarjajmo, da to, če imamo mesto katoliškega tiska brezverske liste, ali celo protiverske nič ne škodi. Govorimo, cla smo kar so nas matere in očetje učili, ne pa kar skušajo nam! kake 'katoliške "cajtenge" dopovedati. Tako ravnajte pa bote podi-rač prvega razreda, potem pa pazite, kako se boclo polnile naše cerkve, kako bodo ljudje na debelo pristopali v naša katoliška društva in kako bo vse kar je katoliškega med nami procvitalo! ? Kaj hočete torej biti? Graditelj, ali podirač? Kako se bomo odločili? Ce hočemo sami sebi dobro se bomo odločili za to kar je dobro za nas. Ce nočemo sami sebi dobro, še bomo odločili za podiranje. Na nas vseh je. Ni samo na listu, tudi na tebi je prijatelj, ki te le vrsti- ce čitaš. Razmejuj malo o tem, potem se pa odloči v tej kampanji in kaj stori za svoj slovenski katoliški dnevnik Amerikanski Slovenec. Da bo letošnja kampanja živahna! Tekom letošnje kampanje bomo volili zopet Vojvodo vseh naročnikov A. S. Preberite pazno današnje kampanjske oglase. Potem pa takoj na delo. Vsaka naselbina naj priglasi svojega kandidata. Pogoj za priglasitev je nova naročnina. Pridobite takoj kako novo naročnino in priglasite samega sebe ali kakega svojega prijatelja za kandidata. Storite pa to takoj, da bo zainimanje čimvecje. Lepe krasne bogate nagrade so na razpolago vsem, ki bodo pridobivali nove naročnike tekom te kampanje. Preberite kampanjski oglas in prepričajte se, da bo letošnja kampanja res prava posebnost. Zanimiv zemljevid "Drama Evrope" bo dobil tekom te kampanje vsak naročnik, star ali nov, ki bo plačal celoletno naročnino za list "Amerikanski Slovenec". Tudi ta oglas pazno preberite, da vidite kaj vam nudi. Srečo in mnogo uspeha! SREČNI, KI SO ROJENI V KATOLIŠKI VERI "Jaz ne pripadam katoliški veri, toda na mene dela vedno globok vtis delovanje katoličanov in stalnost Cerkve. Ostala je v vseh stoletjih vedno ena in ista, v času, ko so kraljestva, cesarstva, diktature in demokracije propadle. Če je treba, ima Cerkev pogum, da stopi tudi pred tiste, ki vodijo narod; ona je edina sila, ki jo je treba s spoštovanjem poslušati in ki ne pozna nobenih narodnostnih meja. Narodi jo morajo poslušati celo tedaj, kadar je klic Cerkve nasproten njihovim željam. Poslušati jo morajo tudi državniki in politiki,ki ne pripadajo njenemu učeništvu. Sreceni pa so tisti, ki so bili v katoliški veri rojeni". Hugh Wilson, ameriški poslanik v Berlinu. --o- ITALIJANI OGROŽAJO FRANCOSKO MESTO Džibuti, Franc. Somalija. — Iz francoskih krogov se trdi, da se zbirajo ob meji tukajšnje francoske vzhodno afriške kolonije močne italijanske čete, zlasti od abesinske strani. Kakor znano, zahteva Italija, da ji Francija prepusti to mesto. Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! 19 39 Te kampanje se lahko udeleži vsak, naročniki in drugi . Vsem so na razpolago izredno lepe nagrade. - Prekrite oglas NAGRADE ZA NOVE NAROČNIKE Vsak NOV NAROČNIK, ki se ho naročil za celo leto tekom, te letošnje kampanje (pogoj je celoletna naročnina), dobi od Uprave kot nagrado in spomin krasen zemljevid, ki se imenuje "THE DE Ail A OF EUROPE". Ta zemljevid p rikazuje Evropo pred svetovno vojno, njene državne meje pred letom 1914. Na drugem mestu prikazuje Evropo po svetovni vojni po letu 1918. Na tretjem mestu pa prikazuje državne meje v Evropi po Monakovskevi paktu, po akneksiji Avstrije in po razkosanju Češke. Na četrteni_me-stu pa kaže narodnostne meje, ki kažejo kod in v katerih državah bivajo razne narodnosti na evropskem kontinentu. Ta zemljevid dobi kot nagrado in spomin vsak novi naročnik, ki se naroči na "Am. Slov." za eno le to bodisi direktno od Uprave, ali pa potom naših lokalnih zastopnikov(ic) po naselbinah. POSEBNE NAGRADE ZA ONE, KI PRIDOBIJO NOVE NAROČNIKE ZA ENEGA NOVEGA POLLETNEGA NAROČNIKA, dobi vsak, kdor ga pridobi tekom te kampanje,1 eno izmed sledečih nagrad, ki so na izbiro: LEP ŽEPNI NOZ; ali PRAKTIČNE BRIVSKE ŠKARJE; ali PRAKTIČEN BRIVSKI APARAT; ali pa LEP ROŽNI VENEC. — Vse štirje predmetje so označeni z številko "1" in eden izmed teh je na razpolago onemu, ki pridobi oz. pošlje nam eno polletno novo naročnino. ZA DVE POLLETNE ALI ENO CELOLETNO NOVO NAROČNINO, dobi vsak, ki jo pridobi ali pošlje tekom te kampanje eno izmed sledečih treh nagrad, ki so na izbero: KRASNA DENARNICA; ali pa TRPEŽNO SAMOPOJNO PERO, s svinčnikom vred na drugem koncu; ali pa povestno knjigo "ENA BOŽJIH CVETK" in zraven "MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE" z manjšim tiskom. Vse tri določene nagrade so vredne vsaka od §2.00. Ena izmed treh je na razpolago za eno celoletno ali pa dve polletni novi naročnini. Nagrade so označene z številko 2. ' ZA ŠTIRI POLLETNE ALI DVE CELOLETNE NOVI NA-ROČNI NI dobi vsakdo, ki jih pridobi ali pošlje, eno izmed sledečih dveh nagrad: KRASNO ZLATO VERIŽICO; ali pa KRASNO SAMOPOJNO PERO, s SVINČNIKOM in NOŽKOM, kakor vidite na sliki. Vsaka izmed navedenih nagrad Je vredna nad $4.00; zaznamovane so s številko 3. išillil ifitgIgSiil mm ZA ŠEST POLLETNIH ALI TRI CELOLETNE NOVE NAROČNINE dobi vsakdo, ki jih pridobi ali pošlje eno izmed sledečih dveh nagrad: Prvi in drugi del knjige "ŽIVLJENJE SVETNIKOV" ilustrirane s slikami, ki vsebujete nad 2000 strani, vezane v dve lepi knjigi, vredne $5.00; ali pa: KRASEN SESTAV za žene in dekleta "H PIECE BLACK DRESSER SET" vreden do $6.00. Obe nagradi ste označeni s številko 4. Ena izmed obeh je na razpolago za predpisano število novih naročnin. ZA DESET POLLETNIH ALI PET CELOLETNIH NOVIH NAROČNIN dobi vsakdo, ki jih pridobi in pošlje eno izmed sledečih treh nagrad: Krasna "DELTAH PEARL OGRLICA" za žene ali dekleta. Dolga 18 inčev, zelo lepa; ali pa PRAKTIČEN NOVI MODERNI ELEKTRIČNI BRIVSKI APARAT, ki se spoji z električnim tokom na luči. Zelo pripraven s katerim se obrijete hitro in dobro. Ali pa: DRAGOCENO KRASNO SAM OBOJNO PERO S SVINČNIKOM. Vsaka izmed treh navedenih nagrad je vredna nad $10.00. Ena izmed treh je na razpolago za omenjeno število novih naročnin. Označene so s številko S. ( *f£» ZA DVAJSET POLLETNIH ALI DESET CELOLETNIH NOVIH NAROČNIN dobi vsakdo, ki jih pridobi in pošlje, eno izmed sledečih dveh določenih nagrad: "53 PIECES DINER SET" sestav krasnih krožnikov, skledic, po 8 krožnikov, skledic, itd. skupaj 53 kosov. Vreden $16.00; ali pa: Krasen "26 PIECE THOR SET" sestav posrefcrnjcnih vilic in žlic, vreden nalonia ■ada -i-a Li iterčr o, na Letos bodo kampanjske volitve zelo zan?mivfest • Naročniki "Araer. Slovenca" si bodo zopet izvolili 'p Je r osebe na častna mesta: faljev 1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel (a) v času med 25. L ' nuarjem 1939, pa do 31. marca 1939 najvišje število glasov bo & , I j en (a): ' & kat | Če moški: ZA ČASTNEGA NADV^J Za VODA vseh naročnikov "Am. Slovenca". ,c PrC Če bo ženska: ZA ČASTNO KRALj^ to 11 vseh naročnikov "Am. Slovenca". & Pl\ 2. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo fr*akor jel(a) v omenjenem času do zaključka katf^di u nje drugo najvišje število glasov, bo v ljen(a): F® W Če moški: ZA ČASTNEGA VOJVOD0!^,-' pomoč Nadvojvodi ali Kraljici. L- Če ženska: ZA ČASTNO PRINCEZlfC^',^ v pomoč Nadvojvodi ali Kraljici. £ v, /ečkr 3. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo jel(a) v omenjenem času do zaključka kai"f nje tretje najvišje število glasov, bo izvoljenC^nje Če moški: ZA ČASTNEGA PRIBOČ^Čni KA Nadvojvodu ali Kraljici. Qa pj Če ženska: ZA ČASTNO PRINCEZlU^ečjil: Nadvojvodu ali Kraljici. kov _ ------če us! POLEG ČASTNIH TITELNOV DOBlL . GLAVNI ZMAGOVALCI ŠE NASLEDI NAGRADE: ' L°Jei # ca Prvi glavni zmagovalec (ka) prejme &s" Me nagrado: ZMAGOSLAVNO SREBRNO TROFEJO. malo Drugi zmagovalec (ka) prejme častno "Won grado: 3a p LEPO ZLATO URO. K 1 jJove Po v |e. fiale Nagrade se razdelijo po končani kanoP3"?&de in končanih volitvah. |ke , --------tale PRAVILA ZA TE VOLITVE IN TEKMO SO: |av£ 1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali ska, bedisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. 0° j. P1'' p-avice so izključeni samo oni, ki so vposljeni v upravi, uredništvu |ti y tiskarni Amer. Slovenca. Tretji zmagovalec(ka) prejme častno grado: LEP ZLAT PRSTAN. jO Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so: a) z prigkšenjcm ali z nominacijo se mora poslati najmanj ^ r 1 ga novega naročnika za list "Amer. Slovenec" z naplaŽ'"1^'1 ; naročnine; lie c b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kan^jfo j se objavi v listu. jj^ 3. Glasovanje se vrši po sledečem redu: L a) Glasovanje se vrši od 25. januarja 1939, pa do 31. r/.af-sarr 1939. Veljavnost in število glasov je razdeljena v dve \'a£ kakor sledi: b) Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem narju za naročnine za list in sicer: m c) V dobi od 25. januarja 1939. pa do 1. marca 1939. šteje ^ dolar, ki se plača na račun, poravnave ali obnovitve STA'y^j , NAROČNINE 200 (dvesto) glasov. Vsak dolar, ki se p)?, ' 61 v tej prvi dobi za NOVE NAROČNINE, šteje 20C0 tisoč) glasov. d) V drufji dobi začenši 2. marca 1939, pa do kanca katnP3^, 31. marca 1939, se število glasov za vsak za naročnino fj , čan dolar zmanjša za polovico od števila v prvi dobi in 61-šteje vsak dolar, ki se plača v taj drugi dobi na račun f j ravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 100 Ke glasov. Vsak dclar, ki se nlača v tej drugi dobi za NO NAROČNINE šteje 1000 (tisoč) glasov. ^ 4. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili fl3f niki na list. , ^ 't 5. Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da t>i s! ho listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se ^ naročiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem nas'0 C. Vsak, ki pošilja naročilo, mora jasno omeniti, komu nakla svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino. 7. Gksove se objavlja v listu. ,f 8. Za slučaj, da Se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprCj ma list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo. 9. Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogaf drugega tet nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugs 10. Glr.sov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v a rist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komur" dokler r.iso objavljeni. M 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v | ^ kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. m | -£tek' 20. januarja 1939 KJER JE ZASEDALA VSEAMERIŠKA KONFERENCA irja iS >rez i' po t i d osle. ienega bele P' _ v glatf peruanskem mestu Lima Jrvnihjnedavno zasedala vseame-na bo tka konferenca. Kaj so se s tej konferenci pomenili in | sklenili, so razni listi, med I m tudi naš, več ali manj že sivi vfočali. Mi ne bomo tukaj jo vestja iznova ponavljali, pač . — J|se hočemo v naslednjih pcah pozanimati le za to, Pno je prav za p in pra«noam'eriško mesto,ki se ga AMERIKANSKI SLOVENEC Stran ca ALJ za prav to /ojimi Prijelo irne "mesto razvaje-coplje.'1 otrok." ^ Južni Ameriki so mesta tih si (,!azličnej»ih vrst: nekaj je KvP!j<°nialna mesta, med katera I*™ tudi glavno mesto Pe-Morda je slog, v n Ve zgraJ'eno to me-. Pristen od vseh tlIltl f. Juzne Amerike. Mesto o!iK VL^L imenoval° "Mesto aljev". Tudi danes je g!av- »IT'* ?eru"a še vedno bolj bo fll ^Mno mesto, kakor , ka^rakoli druga prestolni-ADV0| ^a Peruance, ki žive da ^ | Proč od tega mesta, pome Lll|t mes o nekako istof boAkw pUf0hjrr Neapeli- kan>ldi um -n Itali.]ani, da -o 4 Z ', am° da enkrat vi- jle NZPe j\ tak° Si P^uanci >žekv Toda žePrav Je "a «ebi bogata, u „'e^rat ,°rZelskl ^dje naj-»v, fe toliko sred-iljen^anje v «, privoščili poto-jOČ^očni n» i Limo- Bolj na Primer TVeda tisti' ki 80 ;ZlM.VeČjih a]i astiuki kakšnih kov- ali „.VS.aj' manjših rudnike nsn^ u ym je bila druea- wsoda bolj naklonjena oBlv! lJO skoro vsako i I sdNJ J enkrat v T J ,leto !Vojejrf) J . Llmo> Vodstvo ga obrata pa poverijo 0 uZo Jm 2a"st°Pnikom. SO ^oder^/*1™0 vajeno po *e so £T*em načinu- uii. nalo Pl.Jeclno Precej ozke, no hromet ^ za sodobni primer JJVeŽ' kakl'šnega ku' Londonu p v New^ Jovejše trgov' ltd" NaJ" Po veliki vJme 80 še vedn° If- Odstrani!-1 e"or;ad^op-okro? 80 le prejšnJ'e fflP^adelapp , 111 okr°£ dobro fce, s katp °,mantične balkon-tale svoi! h 80 sv°j me- SC len°*lede na SV0J'e ,i ž«f akor nH t senjorite, prav od^ava Panskem- Mestna naredit ^ tudi te-i romanti-je Počas JTC 8 te™> da ■Jii^na balkončke, ženske J* oprijel"! ^ Prisilila' da «o TF ne i!' tudl drugega posla |a. o" ,0 fflGdanja z balko-;tdla so nedotaknjena ' ^ Posiater" z^odovinsko jN imen, abaVO pa 80 v :Atf anes se P08ainez«ih ulic. pl^ tisto d"® 1'»»»»Jejo tte ulice V;men0^ ®'.kakor Pa so se > P rf^icah tf Prej" Ce hodiS Po aH«*........ ^Raža ^: Oslovska ulica", i f'irMis- Pasja pot" fteza" in podobno! " hr-Cj lma tale na-š/Po •ludlos . kar bi se aV j4o nase reklo "Smrt Judom" , S_b!, rajši stanoval? v sedmih b^ijr, ali pa iov- drug la^ .i ravno smrtnih gre-' Ulici sedmih ace, ne več tako mešt« T-Je v ind'.ianskem pako p;aeta^me. To je že ne- r^f^azio veftje' Je vse boli ' -Kakor n«) v i«5IZ^ ^vSlu! K' rUMe°d Preveč lepo ludi precej - IndiJ'and vlada r >o«o bi nja ^večina. So-'" 2pl 'h Vsa0 do zdaj In- ^31 nvl? ZaPostavljeni. Sc-^ m¥m države Po ru, Benavides, pa se na vso moč prizadeva, da bi odpravil te prevelike socialne razlike. V okolici Lime pa so skoro povsod zelo snažna delavska naselja, precej podobna tistim, ki jih vidimo v Evropi. Morda bi celo lahko rekli, da delavci tu boljše stanujejo in žive kot drugod. Tudi to je v veljki meri zasluga sedanja vlade. Preteklost mesta Lime je precej pisana. Svoje romantično ime 'Mesto kraljev' ima odtod, ker je bil to nekoč sedež španskega podkralja. Tudi to ime so rabili sprva samo v pisani besedi Sedanje ime Lima izhaja iz indijanskega Bimas, kakor se je imenovala tamkajšnja reka. Beseda sama pomeni "šumenje". Mesto je bilo ustanovljeno v prvi polovici 16. stoletja, le nekaj let pozneje, ko so prišli v te kraje Španci. Vsa javna poslopja, ki jih vidimo tu še danes, so bila zgrajena, že v tedanji dobi. Lima se ves čas do danes ni prav nič razširila in ima še vedno tisti obseg, kakor konec 16. stoletja. Pozneje, do južnoameriških osvobodilnih bojev, ki so se v Peru začeli nekoliko pozneje kot v drugih pokrajinah, je bila Lima najglavnejše trgovsko središče za vso zahodno Južno Ameriko, da celo za Japonsko in Kitajsko. Mesto je bilo tedaj podobno skozi vse leto velikemu sejmišču, nekakemu mednarodnemu velesej-mu, kakršne prirejajo danes po raznih prestolnicah. Prihajale so cele karavane od Cor-dilierov in iz notranjosti one pokrajine, o kateri je šel po svetu glas, da je "zlata dežela". V pristanišču Callao so se dan za dnem ustavljale številne tuje ladje, ki so do-važale najrazličnejše blago na ta svetovni trg. odtod pa so spet odhajale drugam z drugim blagom. V prvi vrsti po prihajale v pošte v drage kovine Že takrat ro prevažala to bogastvo pr-ko Paname! \Ti čudno, da se je v tisti dobi začela hitro razvijati tudi raznovrstna industrija. Prihajali so iz Evrope najrazličnejši obrtniki, ki v Limi in sploh v Peru-u niso slabo naleteli. Nagrabili so si velikansko premoženje. V 17. stoletju je vladalo v tej deželi veliko razkošje,predvsem glede obleke. Vse razkošje, ki je bilo tedaj prepovedano v Španiji, je našlo hvaležna tla ravno v tej španski koloniji. Kdor ni imel sto tisoč duka-lov, ni veljal za bogatega človeka. Za reveža so smatrali vsakogar, ki ni imel več kot 20 tisoč dukatov. Premoženje pa je obstojalo po večini % posestvih, sadovnjakih, vinogradih, rudniških podjetjih, sladkornih tovarnah, predilnicah, živinoreji, rentah, suž-njih, draguljih itd. Pravijo, da so tedaj plačevali sužnje-črnce tudi po 12 tisoč dukatov, kar je za tedanje čase pomenilo na vsak način o-gromno vsoto. Lima pa je tedaj zaslovela po vsem svetu tudi po izredni lepoti in elegantnosti žensk. Tedaj so ženske iz Lime imele prav podobno navado, ka- POSLANIKOVA DRUŽINA V ŠVI Dočim je ameriški poslanik v Angliji, Jos. P. Kennedy, odpotoval domov na konferenco s predsednikom, je pa nasprotno poslal svojo družino, ženo in osem od deveterih otrok, na počitnice v Švico. Slika kaže Mrs. Kennedy, ko se zabava z dvema otrokoma na ledu. kor še danes muslimanke. Hodile so na ulico z zakritim obrazom. Takšne zakrinkane ženske so se imenovale "Ta-padas". Ženske pa so tedaj im'ele veliko besedo. Povečini vselej je bilo odločilno tisto, kar so rekle ženske, moški pa so jih morali ubogati. Tudi bolj duhovite so bile, pravijo. Toda zdi se, da mnogo koristnega niso ustvarile, t Lima je morala za tem kmalu občutiti silovit potres, ki je v vsem javnem življenju zapustil žalostne posledice. Opomogla se je šele po kon- čanih osvobodilnih bojih 1825, toda le za kratko dobo. Začele so se državljanske vojne, ki so tudi zapustile hude posledice. Najhujšo dobo je preživljala te dežela, ko je v osemdesetih letih izgubila ta-koimenovano 'tihomorsko vojno' z državo Chile. Te rane so se počasi začele celiti v sedanjem stoletju. Mesto Lima sicer dobiva le nekoliko drugačno lice glede življenja, ki vlada v njej, vendar se dih preteklosti, ki jo je živela, še vedno čuti. Tiste preteklosti, ki je Limi dala ime "mesto razvajenih otrok". RAZNE ZANIMIVOSTI JEZERO BO IZGINILO Švicarski urad za vodno gospodarstvo je ugotovil zanimive stvari o naplavinah, ki jih prinaša Ren v Bodensko jezero. Po njegovih ugotovitvah spravlja ta reka v jezero vsako leto 3 milijone kubičnih metrov grušča in drugega materiala. Iz te številke si je mogoče izračunati, kdaj bo Ren jezero napolnil. Bodensko jezero i m a površino 538 štirijaških kilome-trov in prostornino 49 milijard kubičnih metrov. Material, ki ga prinaša Ren, odriva vsako leto 3 milijone kubičnih metrov vode, in iz te- DENARNE POŠILJKE nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka Včeraj so bili naše cene: Za 100 Dinarjev........$ 2.45 Za 200 Dinarjev........$ 4.75 Za 300 Dinarjev........$ 7.00 Za 500 Dinarjev........$ 11.00 Za 1000 Dinarjev........$ 21.50 Za 2000 Dinarjev........$ 42.50 V ITALIJO: Za 50 Lir.....................$ 3.25 Za 100 Lir......................$ 6.30 Za 200 Lir......................$12.00 Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati: Za $ 5.00 ................$ 5.75 Za $10.00 ............„...$10.85 Za $15.00 ..................$16.00 Za $25.00 ...................$26.25 Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1819 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. ga je mogoče izračunati, da bo jezero v 16.000 letih izginilo. Kvečjemu Urberlinsko jezero bo ušlo tej usodi, ker •)e Ren ne pretaka direktno skozi njega. Še veliko prej pa se bodo napolnili nekateri plitki zalivi, v katere se iztekajo druge reke in potoki, n. pr. Bregenški zaliv. PRIPRAVE ZA 35, MEDNARODNI EVHARISTIČNI KONGRES L. 1940. bo, kakor je našim bralcem že najbrž znano, mednarodni evharistični kongres v Nizzi, že 35. po številu. Predsednik stalnega odbora za mednarodne evharistič-ne kongrese, namurski škof msgr. Thomas L. Ueylen, je 21, novembra, odpotoval e svojim tajnikom kanonikom Bootsma v Pariz, da bi uredil prve priprave. Iz Pariza odpotuje takoj v Nizzo, nato pa nadaljuje svojo pot v Rim k sv. očetu. Škof msgr. Ileylen je star že 84 let. NE VE KAJ JE BIL Nenavaden primer pozabljivosti so zabeležili v Atenah. Na neko policijsko stražnico v pristanišču je prišel mož kakšnih 35 let v športni obleki in s temu osi vim plaščem' ter povedal uradnikom, da ne najde domov, a da se tudi ne more spomniti, kje je doma in kaj je bil. Odpeljali so ga na kliniko za živčne bolezni, kjer so mu zdravniki s pomočjo ilustriranih knjig skušali obuditi spomin. Toda samo slika nekega letala je napravila, nanj vtis. Več minut je gledal vanjo, med tem ko vse druge podobe nanj niso napravile nobenega vtisa. Zdravniki so ga vpraševali, če je bil morda letalski pilot. Povedal je, da je pač nosil nekakšno uniformo, ne ve pa kakšno. Zdravniki se sedaj trudijo, da bi ozdravili moža,ki mora v najlepših moških letih začeti novo življenje. -o- KOLIKO NAS JE Po zadnji statistiki Društva narodov je znašalo število Zemljanov ob koncu preteklega leta okrog 2134 milijonov. V zadnjem letu je naraslo samo za 18 milijonov. Evropa ima vsega skupaj 397 milijonov duš, če ne štejemo Sovjet-skfe Rusije, med tem ko živi v Aziji 1050 milijonov ljudi. -o- ODVZETA ODLIKOVANJA Zveza brezbožnikov v Moskvi je nekaterim svojim dosedanjim častnim članom, med katerimi so bili Blticher, Smir-nov, Alkanis in še 36 drugih vodilnih komunističnih ideologov, vzela naslov "častni brezbožnik," ki ga jim je nekdaj v znak priznanja za njihovo brezbožniško delovanje podelila... Zaradi "veleizdajal-skega delovanja", s katerim so se menda ti ateistični prvaki pregrešili, pa jim je sedaj ta naslov vzela, da med brez-božniki ne bi bilo zmede. Iz Moskve tudi poročajo, da sta bila voditelj brezbožnikov v Ukrajini Šapiro in voditelj brezbožnikov v Volga — nemška republika — Melzer zaradi veleizdaje in ogleduštva obsojena rfa ' smrt., in ustreljena. Ista usoda je doletela propagandista Skvorzova iz Moskve in njegovega sodelavca Pastuhova iz Leningrada. Od 1. januarja do 31. oktobra 1938 je po teh poročilih 245 stebrov brezbožciškega gibanja postalo žrtev "čiščenj", ki jih komunistična diktatura v svojem velikem kraljestvu vedno pogosteje u-prizarja. OBČUDOVANJA VREDNO DELO STARIH KITAJCEV Deci'mlalni sistem uporabljamo daindanes v največji meri in je prav(za prav čudno, da \ limo n. pr. dan v štiri in dvajset ur po šestdeset minut, ki štejejo po šestdeset sekund. Tudi v marsikaterem drugem pogledu se decimalni sistem §3 ni uvelja vil. Tu bi nam bili lahko stari Kitajci za vzor, kajti bil je čas, ko so svoje dneve delili v sto delov. P. W. C. White je prinesel iz Kitajske sončno uro iz 3. stoletja pred našim štetjem, ki tleli dan na takšen način. Čudna je pri tej uri. tudi natančnost, s katero je izdelana. Njena razdelitev je točna do malenkosti 1/2500. Naše normalne ure še daleč niso tako točne in če vemo, kako kompliciranih a-paratov je treba, da takšno točnost dosežetmo, se moramo čuditi, kako so mogli že v tedanjih časih opraviti tako precizno delo. --o- NERVOZNI ANGLEŽI Angleški zdravniki so ugotovili, da se 4 živčne motnje med angleškim prebivalstvom v zadnjih dveh letih širijo. Ta nervoza stalno napreduje in po mnenju zdravnikov bi že tisoči Angležev potrebovali zdravniške obravnave. Veliko število samomorov gre na račun teh živčnih motenj. Najvidnejši znak za razsajali je te moderne nervoze med povprečnimi Angleži je ta, cla kažejo ti ljudje, ki so sloveli po svoji mirnosti, nenadno nagnjenje do prenagljenega reševanja poslovnih in zasebnih zadev. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' •gtif.—nu>_nii« « MEO — U — IZBORNO MONA R C H PIVO Monarch družba izdeluje nove vrste pivo "EXPORT BEER" Poskusite ga! MONARCH pivo je izdelovano skrbno in natančno in vsebuje vse najboljše kakovosti, ki napravijo pivo dobro in okusno. Vedno pazite kako pivo se vam servira. Na zapadni strani mesta Chicage razpečava MONARCH pivo BEER DEPOT John Kochevar WEST SIDE DISTRIBUTOR OF MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street Tel. Canal 6177 Chicago, Illinois Na razpolago brezplačno vsem naročnikom "Amer. Slovenca" KRASNI ZEMLJEVID II PIJ t® n gE i n g "Pruna oj^ £uxopt MAP Of EUROPE AMumuoM oi »wu» •< OI«*UN» m txn RET of Europe ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" je novi zemljevid, ki prikazuje: 1. Zbirko v barvah tiskanih zastav vseh vodilnih evropskih zastav. 2. Zemljevid Evrope, ki kaže: a) Meje Evrope pred svetovno vojno 1914. b) Meje Evrope po svetovni vojni leta 1918. e) Meje Evrope po Monakovski mešetariji, ki kaže kako so okrnili Cehoslovaško, d) Narodnostne meje, Iti kažejo po katerih delili Evrope bivajo razne narodnosti. O Slovencih kaže barva, da segajo notri v Furlanijo v Benečijo. Ta del zemljevida je zelo pomemben. ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" je zbirka zemljevidov, ki kažejo, sta:e in nove meje med državami v Evropi. Kaže zgodovino Evrope. Zelo važen zemljevid je to. Posebno označbe raznih narodnosti na evropski celini dajo misliti vsakemu, kako je pričakovati, da as bo Evropa v tem oziru spreminjala v bodočnosti. Predoči vam tudi to, katere države bodo zopet igralo tisto vlogo v bodoči vojni med Rusijo in Nemčijo, kakor je igrala Belgija med Nemčijo in Francijo v svetovni vojni. Povo vam, zakaj želita imeti skupno, mejo Poljska in Ogrska. Pove vam. zakaj hoče Mussolini Korziko in Tunizijo. Ta ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" dobi tekom letoSnje kam-panje "Amerikanskega Slovenca", ki traja od 25. JANUARJA PA DO 31. MARCA 1939. vsak naročnik NOV ali STAR, ki bo v tem Času plačal celoletno naročnino na list "Amsrikanski Slovenec". Polletne naročnine ne pridejo v poštev, ampak samo CELOLETNE, zapomnite si to. Torej kdor še ni naročnik "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" naj se tekom te kampanje do 31. marca 1939 naroči za celo leto na ta list in bo dobil BREZPLAČNO od Uprave lista ta krasni pomenljivi zemljevid "DRAMA EVROPE" VSI TISTI, ki so že naročniki "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" naj v.tem času gotovo obnovijo CELOLETNO NAROČNINO in dobili bodo BREZPLAČNO ta zanimivi zemljevid. Naročnine pošljite; na Upravo lista, ali pa iste plačajte našim za-stopmkom(cam) v vaših naselbinah. AMERIKANSKI SLOVENEC i 1&9 W. Cermak Road Chicago, Illinois •T ii p III n (Nadaljevanje z 2. strani.) se že večkrat sama prepričala, Bog obilo povrne. Posebno m'e žene, storimo kajr je v naši moči, da bomo vsak mali denar shranile. Saj, če že ne moreš dati veliko, daj malo. Vem, da so slabi časi, ki jih občutimo vsi, zato bo pa toliko bolj Bogu do-padljivo, kar bomo darovali njegovem imenu, četudi bo morda manj kot bi l-adi dali, če bi več imeli. — Le poglejte, koliko morajo duhovnikovi starši žrtvovati predno se njih sin izuči za služabnika božjega. Koliko let truda in učenja preden pride do te časti in to vse zato, da se naše duše vodijo po pra'Vi poti. Pa ne mi njim pomagali, da postavijo novi dom za nje, ki se bodo pripravljali na ta božji poklic? Sklenimo, da jim poj demo na roke in vse storimo, kolikor bo le mogoče. — Prav mnogo sreče in uspeha v letošnjem letu! Frances Marolt Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno u-*pešne. Dve novejši knjigi DOLENJSKA" je ime novi knjigi, ki je izšla v lepi o-kusni obliki. Vsebuje 214 strani in ima zadaj še mali zemljevid dolenjske pokrajine. Knjiga opisuje delenjske kraje, njih lege, poda zemljeslovno sliko dolenjskih krajev, itd. Podaja statistike o razvoju dolenjskih krajev, mest in trgov. Prnaša več lepili pokrajinskih slik. Knjiga je . zelo informativna in stane s poštnino vred S a centov "NOVO MESTO" je ime zanimivemu romanu, ki ga je spisal: g. Miran Jave. Knjiga vsebuje 183 strani in je lepo trdo vezana v platno. Roman začne v dobi leta 1914. ko je aadivjala strašna svetovna vojna. Takrat, kakor pravi pisatelj sam, ko sonca ni bilo več, ko je smeh zamrl in je vse pričakovalo nekaj strašnega . . . Roman pripoveduje, kako je teklo življenje med novomeškimi dijaki. Zelo zanimiv roman, ki pokaže kako nekatere duše iščejo resnice, jo naposled najdejo in so vesele. Knjiga stane s poštnino $1.25c. Naročila za obe knjigi sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec, 1849 V/. Cermak Rd. Chjcago, III. PREMOG Naročite eno samo tono! Takojšnja postrežba kamorkoli v mestu 100% POCAHONTAS MINE RUN Izredno fina kakovost ........ 5 7.50 ILLINOIS STOKER NUT "Screening" ___________________________ 475 SUPERBA LUMP ali EGG Brez prahu in snažen prvovrsten ................... 6.50 W. KENTUCKY 1Screening ........................ 5,75 "COKE" najboljše kakovosti .... 10.95 PETROLEUM CARBON "Mine Rui\" ........................................................g.oo ANTRACIT "Chestnut" ....................14.35 Mnogo cenejši v večjih količinah. ~~ Zadovoljnost zajamčena. SUPER COAL CO, 10 So. La Salle Chicago. — Tel. DEArborn 0264 ROJAKI SLOVENCI! CEMETEBy . MftKOaiAU*. I i Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pesa-bite, da imate na razpolago lastnega -—' rojaka. Postavljam in izdelujem vse vmtt nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jarnčeno, postrežba solidna. Sa priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila iu za cene. V VaSo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 OU iUl v AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 20. januarjaj Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK •MH89M m® < i Profesor sam je bii vsak dan bolj bled in zanemarjen Ninel ni znala in se seveda tudi ni hotela brigati zanj. Imel je vedno pokvarjen želodec in se je slabo pripravljal na svoja predavanja, kajti neprestano ga je mučilo ljubosumje, saj ni vedel, kaj dela Ninel na univerzi in ob večerih, ko je hodil z doma. Denar je nepopisno hitro kopnel, tako da za alimente ni ostajalo ničesar. Ko ga je Ana Ivanovna opomnila, je v zadregi skomizgnil z rameni in rekel: "Oh, An j a, prosim, počakaj še, nimam denarja!" "Tožila te bom!" je grozila Ana Ivanovna. "Počakaj vendar, prosim!" je moledoval. "Ali si danes sploh že kaj jedel?" je vprašala s hripavim, sovražnim glasom, ko mu je položila na mizo, pokrito z debelo plastjo prahu, zavojček peciva. "Angel si, Anja!" je šepetal. Ko pa se je vrnila v svojo sobo in videla tam stradajoče otroke, jo je sočutno razpoloženje zopet minilo in 'napravilo prostor grenki jezi. Ozrla se je po sobi, ki je bila že napol prazna, ker je razprodala vse predmete, ki jih ni prav nujno potrebovala. Njenega srca sta se polastila obup in besnost na človeka, ki ji je uničil vso srečo, vse življenje. Vsi njeni poizkusi, da najde službo, so ostali ' brezuspešni. Obup in groza sta se zagrizla v njeno obličje, ki je od prečutih noči in gladu tako shujšalo, da je bila podobna le še senci. K temu se je pridružilo še to, da so otroci prav v zadnjem času neprestano bolehali. Vse to je privedlo Ano Ivanovno končno tako daleč, da je pričela misliti na domačo vas — misel, ki jo je prej popolnoma zavračala — kot na svojo poslednjo rešitev. Odločila se je, da bo še danes pisala teti pismo, v katerem jo bo prosila, naj jo sprejme z otroki. Nato je pregledala vse, kar je bilo še v sobi, da bi ugotovila, kaj bi se dalo še prodati. Na ta način je hotela dobiti nekaj denarja, da bi se mogla ubraniti skrajne stiske in pričakovati odgovora na pismo. 39. Velika noč. Prostorna hiša je nenavadno tiha, ker so skoraj vsi stanovalci odšli na protiverske shode in jih je ostalo prav malo doma, bodisi zaradi bolezni ali pa, ker so bili kakorkoli nujno zadržani. Tovariš Vladimirov se je pravkar vrnil s protiverskega zborovanja in je sedaj sedel pri svoji pisalni mizi. Poslovil se je prej kot drugi, ker se je moral pripraviti še za neko drugo zborovanje, na katerem naj bi sam govoril. Vrgel se je na delo, toda bil je utrujen ali pa mu nekaj ni bilo po volji, kajti njegov jezni obraz je pričal o tem, da mu nikakor nočejo priti na um prave misli. Nervozno je drselo njegovo pero po papirju in kot sled puščalo za seboj nesmiselno čečkanje; z neprijaznim mrmranjem je reagiral na tihi jok otroka, ki se je zdaj pa zdaj oglašal. Tanja je z malčkom v naročju sedela pri oknu in zrla na travnik, kjer so se po prvi, sveže zeleni travi veselo podili otroci z mladimi psi. Nato je pogledala na cesto, kjer so se sprehajali praznično oblečeni ljudje. Dolgo je spremljala z očmi vsakega posameznika, tako dolgo, dokler ni izginil za oglom. In žalostno ji je bilo ob tem pri srcu. Tam se j d izza lahkega puha, s* katerim je prijetna toplota obdala golo drevje, po-bliskavala reka. Jasno, svetlomodro nebo se je bočilo visoko nad bele lise oblakov, ld so se raztezali proti bleščečemu soncu, in vsepovsod v mladem kipečem zelenju so ptice pele pomladne pesmi. Kdo bi se žalostil? Tako se je vprašala Tanja začudeno, bilo je zaman — ni ji hotelo postati lažje. Že tri dni pred veliko nočjo je Tanja pričela z velikim čiščenjem. Komaj se je vrnila iz urada, si je takoj privezala predpasnik, nato pa je pometala in brisala prah, kuhala in pekla, dokler se ni od snažnosti vse lesketalo, dokler ni bila vsa lava pokrita s slastnimi rečmi — in vendar! To ni bila velika noč, ki je živela v Tanjinem spominu iz dni njene srečne, otroške dobe . .. Ta žalost se je je polastila že včeraj. Sama je šla v cerkev. Tovariš Vladimirov ji je sicer dovolil, toda opazila je, da se je jezil. Sklenila je, praznovati te praznike tako, da bodo v duši njenega moža vzbudili daljne spomine na njegove otroške dni: na pisanice, na visoke rumene velikonočne kolače, na svečano, mirno razpoloženje, ki ga rodi le ta čudoviti praznik. In upala je, da bo s tem morda vendarle pokazala njegovemu srcu pot k vise kemu, nedoumnemu čudežu teh dni, k vstajenju Kristusa. Tanja se je odločila celo za to, da bo napravila pravo velikonočno jagnje. Kupila je malo gnjat, preskrbela si je z veliko težavo vse, kar je potrebovala za pravo pa-sho, izdražila je na trgu dva lončka s krasnimi hijacintami — vse je bilo tako lepo, tako prisrčno, tako presunljivo kakor takrat, v davno minulih dnevih njenega de~ tinstva... Toda tovariš Vladimirov je le psoval, ko je zagledal to velikonočno jagnje. Surovo je pojasnil, da ni niti Kristusa, niti vstajenja, da so vse to le buržujski predsodki, opij za ljudstvo Nato je Tanja odšla v cerkev. Bila je to majhna, borna hiša božja. V njej so bili revni, slabo oblečeni ljudje, večinoma starci. Tanja si je te ljudi pazljivo ogledala; brala je z njihovih obrazov, da so vsi nosili neskončno mero trpljenja na svoji življenjski poti, in videla je, da nobeden ni bil zaradi tega bremena strt, ker so bili polni vernega zaupanja v Kristusa. Čutila je, kako so bili ti ljudje polni zamaknenja in jasnega veselja, s katerim so pričakovali čudež vstajenja. Tanja je bila tako žalostna v srcu, ker je vedela, da njen mož ravno sedaj, v teh minutah, skuša uničiti v srcih toliko ljudi to svetlo, razveseljujočo vero v veliko daritev Kristusa. Ko je Tanja stopila iz cerkve, je bil že popoln mrak; ozrla se je k svetlim zvezdam, k so migljale na temnem večernem nebu in njena bol je ponehala, ko se je sponMiila na drobne vrstice, ki se jih je kot otrok naučila na pamet, ne da bi razumela njihov globlji smisel: (Dalje prihodnjič) 2 IGRE ZA NAŠE ODRE VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG" Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen: 1. KOLEDAR za leto 1940. 2. VEČERNICE, povest "Pravica do življenja". 3. ZGODOVINA SLOV. NARODA, 16, in poslednji snopič. 4. ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 14. snopič. 5. JEZUS DOBRI PASTIR, molitvenik. Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo SAMO DO 11. MARCA 1939. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej želi Mohorjevih knjig za prihodnje leto, naj pošlje naročnino čimpreje, da ne bo zamudil. KNJIGE STANEJO________$1.25 z vezanim mblitvenikom pa__$1.50 Naročila za Ameriko sprejema: Pri naročilih prilo'-itp potrebno svoto ali Money Odru in po§ jite na KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC. (Z črko —m— zazt.amovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge). ANARHIST, burka v dveh dejanjih Cm)................................... 35c AFRIČANKA. opera v 5. dejanjih.............................................- 35c ANDREJ TN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 3uc AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih.................. 50c BEDAK PA VLEK, Rr. Bevk. Zbirka otroških iger................ 50c BENEŠKI TRGOVEC, \V. Shakespeare. Igrokaz v S. dej. 50c BRATSKI SPOR. Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Čarodejna brivnica,— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (m",, —junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjen: Žid (m). — Izgubljena stava (m). — Čudna kupčija (m)..... 75c ČAROSTRELEC. Romantična opera v 3. dejanjih.............— 25c ČE STA DVA Sala v 1 dejanju................................................... 35cx DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila igralcem ....................................................................-.................... DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih ...................................-............................................... 35c DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih............................................ 25c DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih................................. 75c EDDA. Jos. VVcilen. Drama v štirih dejanjih............................ 20c GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist.in ropar. — Prevarani hišnik. — Kon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za me- šane vloge ................................................................................... 30c GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v 5. dejanjih.......... 75c JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja............ 20c KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju ......................................................... 35c KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dejanjih ....................................................................-........ 35c K MAMICI. Slavko Savinšck. Slika otroške ljubezni v 3. dejanjih ................................................................................-........ 5c KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah) .............................................................. "5c LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanjih ..........................................-...............................- 35c LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju.... 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek: Lovski tat. Ljudska igra v 5. dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 45c LUMPACIJ VAGABOND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v 5. dejanjih.... 75c _ MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost vstajenja v 5. dramatiskih slikah ........................................ 50c MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih .....................-............. 20c MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v 5. dejanjih.................... 00c MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v 5 dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v 6. dejanjih (12 slikah) .....................................................-........... SOc NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih.................... 20c NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sardenko ............................................................................................. 50« 1. Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike. 2. Ženin iz Nazareta. Siavospev v Uram. prizorih. 3. Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž). 4. Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž). NIŽAVA. Miuikalna drama s predigro v 2. dejanjih............... 20c NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih.............30c OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.................................... 75c OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v 1 dejanju ....................................................................................... 40c ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... 5c OTROŠKI ODER Igrice za mladino.......................................- 40c PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah .................................................-.......... 50c PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 s Vikah.................. 25c POLJUB. Prostouarodna opera v 2. dejanjih........................20c POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v 5. dejanjih....... 75c PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjih........................................ 15c PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m). Prizor iz Cirilov e mladosti. — Smrt sv. Cirila, bla-govestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v enem dejanju ........................................................................ PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v 3. dej.. RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih ......................... REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v 5. dejanjih............ RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih.......................... 70c ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 7Sc ZAPRAVLJ1VEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c ZA NOVI ROD. Stanko Majceni. Tri enodejanke. -- Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (ni). — Zamorka ........................................................................................ 45c ZBIRKA LJUDSKIH IGER 2. cr.opič. — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Žutian Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30c 3. snopič. — Mlini pod zemljo (m). — 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). Občinski tepček (ni). — Dve materi (ž). — Než-ka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan je zmaknil klarijent. — Pesem z vrh ->ra odmeva. — Pozdravljamo te srce blago ........................................................................- SOc 9. snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). :— Čašica kave (ž). 30c 10. snopič. —Fernando, str^h Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž)... 12. snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (m). — Pastirci in kralj (in). — Ljudmila (ž). — Planšarica (i)............... 13. snopič. — Vestal ka (ž). — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž)................................................................ 14. snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž). -— Materin blagoslov (za mladino) ................................... 15. snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (i) .................................................................................... 16. snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (in). Svojeglavna Minka (ž) ....................................................... 17. snopfč. — Dimež. strah kranjske dežele (ml. — Oh, ta Polona (ž). — Prisiljen stan te zaničevan (ž)........... 30c 50c 25c 35c 45c <0c 30c 30c 30c ___ 30c 30c 30c v gotovini Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, III. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Pisan® polje J. M. Trunk JA> 1« P Mar " ""te 11 S petr 19 C Krni' P Fabi 21 S Neii S 22"Nl~ 23 P Zar< Prikrit, a hud strup. Črtica "Francelc v Solzni dolini" je bila v angleščini že lanskega leta priobeena v "Mladinskem listu"., zdaj je tudi v slovenščini. Spisal je jo I. M., ne boste težko uganili, kdo je to. Zopet naj bi bilo pisano za rdeče vrabčiče, pa je bolj za rdeče vrabce, ker vrabčiči je ne bodo razumeli, tembolj pa vrabci. Črtica je pa, in v kaki črtici, nastopi lahko tudi kak stric Činčila, dušni doktor, ali fajmošter. Francek se pa piše Znalbirad. Saj razumete. Francek poučuje, stric Činčila pa je bedak prve vrste, in namen bi bil pri rdeqib vrabčičih in še bolj pri vrabcih dosežen; Branko in Miranda sta Adam in Eva, in kar se je v Rajskem gaju godilo pod hruško je vse le klamfarija, in bunk je prosta volja, sa'm Veliki duh bi bil vrlo zloben, vsaj dober bi ne mogel biti, ker v Solzni dolini so grešniki, grešniki so pa le hudo slaba roba, in slaba roba ne more priti od kakega dobrega Velikega duha, saj "od strupenih kač prihajajo !e strupene kače, od žvrgole-čih slavčkov pa le žvrgoleči davčki", in dasi stric činčila ni rekel nič, je pa Francek temveč rekel: "Samo dvoje je mogoče v tem slučaju: tvoja (fajmoštrova) vera je sleparija ali pa mene ni. Toda jaz sem ( I. M. je), toraj si ti slepar". Ali vidite? Saj niste klade. Najmanj so klade kaki rdeči vrabci, morda še kak vrabčič ne bo klada, ako mu vrabec malo na čelo pokluka. To ni sarkazem, cinizem prve vrste je. Saftan je tako operiral v pravem raju, zdaj eporira I. M. enako satansko 24 T Tim 1 25 S Spr ... , „1M 2C Po" Dise K8f 27 V Jan ZnalH 28 s Pav njih. Če že črtice o Francku i9 N 4 naj tudi nekaj zna, d; l* | bo še marsikak vrab| strehi zažvižgal: _ čiv..." in bo mislil svoj|r£y> ( ima le količkaj soli v in vrabčevi glavi. * Drobiž. V nekem filmu igraj1 Kozaki vlogo, dasi i®1 amerikansko obiležje. zapoje prav v ruščini 111 tožnih in dva Kozaka spretnost na konjih. dober in tudi igralci s0Shamb< izborna ta dva Kozak" pa'k Kozaka sta — i ri drugih vlogah prev'; jo, niti enega Rusa m, t Hii je, Vi, :dta utegne biti prava M nja ali Rusinja. Kam I Undl slovanska Rusija? £aVzal am na Dejstvo je, da n azil^^r Nemčija; dela prop4Gkaj < med amerikanskimi Ne^rivn° Hitlera. Ali tudi za njef lk?' šizem ? Eni' se razbfhni3e drugi se kažejo flegi^6 v s Nemčija je že med \ Se vojsko računala na po^f116^.1 lionov amerikanskih 1 Nekaj sabotaže je bil«, Jy na ga malo. Flegmatiki tf ' 1 sedanji agitaciji za^l ' vsak uspeh. Ne vem. Ja1 rikanske nemške kroge nek gotovi i.Jti Mu dobro poznam. Vsaj kC. Nemci odklanjajo fV- ~ drugi so naj mali j dvOK. " ampak na političnega ino gledajo prav vsi z obč' ^ njem in upanjem, da |)eriai Nemčijo na prvo mesto. ]lak0 vrlo važno. Politični® pam.j so podlegli najprej N^trdi, rajhu, potem Nemci v'di, dj ji, zadnjič češki Nemcij^ • merikanski Nem'ci bi %Gncl oči radi fašizma, ako ' t»aj0 v Rajskem gaju. in v "Mladin-1 lerizfm Prfel tudi seISo 2 skem listu" za rdeče vrabči- mGn f0/ P°'ltlčni UPJ z> ie. Najtežja in najbolj važna vprašanja, s katerimi so se bavili najtesneje največji duhovi, vprašanja o svobodni volji, grehu, zlu, vsevednosti božji, predestinaciji, kalvinski zablodi, radi katere je tekla kri...vse se zafrkavlja na najbolj ciničen način, obenem pa tudi najbolj plitev način, in more nasesti le kak rdeč vrabec, ker nasede na vse, če le diši, da je stric Činčila slepar, in vera sleparija. Satansko delo, kakršno so opravljali francoski satani, ki so hodili med kmete, pa so na'menoma vero tako zagovarjali, da; je vsak kmet vero izgubil, in namen ,je bil dosežen. Vsak naj ima svoje prepričanje, ne oporekam, ako misli I. M., da mora pokazovati strica Činčila in fajmoštra kot sleparja, ampak če se kdo že postavlja, naj bi se malo bolj postavil, ne pa s takimi čenčami o najbolj važnih vpraša- ekaj stenskih KOLEDARJEV za leto 1939 je nam še ostalo. Tisti, ki jih želijo naj pišejo po nje, dokler so na roki. Koledarji' pošiljamo tudi v staro domovino, ali kamor že kdo želi. Stane s poštnino 20c kar je poslati v znamkah, ali gotovini ter natančen naslov. — Naročila sprejema Knjigarna AMER. SLOVENE< 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. P< jo idejo kake demokr^ato -o--./'tipa Najnovejše vesti n»J'csi n? dnevniku "Am. SlovenCj^^ ' " -. jjripr I" ^ linija BR. J. E. URSfc ZDRAVNIK IN KIRC 1901 W. Cermak Bc!Sv0Je CHICAGO, ILL. tli v Uradne ure: 1—3 popold^ Ijal —8 zvečer izvzetnsi ob sredjjpehc Rezidenfini telefon: La Graf? L^ Uradni telefon: Canal PO DNEVI NA RAZPOt'J:)1}žj CELI DAN V URAP^febr -J A ptič NTašim čitatelje^L ^ ročamo, da sW° Ue jeli zalogo deč Jene Pratik za leto ,in in sicer obe Blaznikop kakor tudi A DružingŽ ufttl Obe vrsti ste zei.,n0 nimivi in ju kra^da vilo lepih slik. ^ j* cite si jih takoj. ^ ler ne poide z^jL Vsak komad st4bc poštnino vred 25 cen«« Naročajo se 00': Sc KNJIGARNA i2( AMER. SLOW h 1849 West Cermak " j lc CHICAGO, 11<