4t Leto LXXI., št 232 a Lfvbljana, IS. oktobra 1938 Iznaša vsak dan popoldne, tzvzemsi nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst A Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se do vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA Rnafljeva ulica fttev. 6 Telefon: 31-22, «1-23. 31-24, 31-28 In 21-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. T — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stioaamaver jeva uttca L telefon i podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon 8t 190 — JESENIC*: Ob Postna hranilnica v LJubljani št *X3S1 101. Po prekinitvi pogajanj v Kontarnn: Nadaljevanje pogajanj ali intervencija velesil? Po izmenjavi misli bodo velesile najbrže pr cdlagalc nadaljevanje pogajanj — Ce to ne bo bodo morali sklicati novo konferenco veles U, da izda svojo odločitev PRAGA, 15. okt. br. V reševanju madžarskega problema v ČSR je po prekinitvi pogajanj v Komarnu nastal zastoj. Tako praška, kakor budimpeštanska vlada sta se sedaj obrnili na velesile za posredovanje. Češkoslovaška vlada je še vedno pripravljena nadaljevati pogajanja za mirno ureditev problema madžarske manjšine, dočim Madžari odklanjajo vsako pogajanje in zahtevajo, da odloČijo v tem sporu velesile, kakor to predvideva monakovski dogovor. Madžarska vlada je razen tega po- slala še posebne odposlance v Berlin in Rim, da pridobi za svoje zahteve predvsem Nemčijo in Italijo. Za enkrat še ni mogoče reči, kako se bo stvar razvijala dalje. Izgleda pa, da bi velesile najraje videle, da bi se ČSR in Madžarska sami sporazumeli. V tej smeri je v prihodnjih dneh pričakovati intervencij velesil v Pragi in Budimpešti. Če pa se bo izkazalo, da pogajanja niso več mogoča, potem se bo morala ponovno sestati konferenca zastopnikov štirih velesil, da razpravljajo o tem sporu. Kdo je zakrivil prekinitev pogajanj Izjava predsednika CsL delegacije dr. Tise BRATISLAVA, 15. okt. e, V slovaški javnosti je prekinjenje pogajanj izzvalo veliko presenečenje. S slovaške strani poudarjajo, da je slovaška delegacija storila vse, da pride do sporazuma in je nudila pri tem maksimum tega, kar lahko ponudi. Če do sporazuma ni prišlo, ni to v nobenem primeru krivda na strani Slovakov. Zato slovaška politična javnost s polnim optimizmom pričakuje rešitev konference štirih velesil. Pri tem poudarjajo, da velesile nimajo razloga, da bi oškodovale Slovaško. V slovaških političnih krogih z velikim zadovoljstvom spremljajo zunanjo politiko, ki se zdaj vodi iz Prage. Predsednik slovaške vlade in načelnik čsl. delegacije za pogajanja z Madžarsko dr. Josip Tiso je dal danes popoldne inozemskim novinarjem nekaj zanimivih izjav o pogaianjih v Komarnu in njihovi prekinitvi. Izjavil je, da je madžarska de-legaciia oprla svojo zahtevo na čisto etnografske momente. Tudi čsl. delegacija, je etnografske momente za določitev novih meja med obema državama priznala, a se je postavila na stališče, da jih je treba Upoštevati hkratu z ffosoodarskimi in prometnimi momenti. M»d*arski predloe ie Šel za tem, da bi Madžarom prepustili stvarno še okrog 400.000 Slovakov poleg om*h 300.000, ki so že sedaj pod madžarsko oblastjo. Širokogrudnost Slovakov in nepopustljivost Madžarov Nasproti temu madžarskemu predlogu je naša delegacija postavila po vrsti tri predloge. Po poslednjem smo bili pripravljeni Madžarski odstopiti ozemlje, na katerem živi še okrog 75.000 Slovakov Prvi naš predlog je bil. da se Madžarom v Slovaški zagotovi popolna avtonomija. V drugem ' predlogu smo izrazili pripravljenost odstopiti Madžarom žitni otok. Madžarska delegacija je označila vse tri naše predloge za nezadostne, sama pa ni niti za drobec popustila od svojega prvotnega stališča in ni hotela staviti nikakih novih predlogov. Spričo nastalega položaja se je posvetovala s svojo vlado, nakar je izjavila, da nima nobene nade, da bi prišlo do zbližanja med našima stališčema, pa da zaradi tega smatra da so pogajanja v Komarnu zaključena. Izjavila je še, da bo madžarska vlada zahtevala od štirih velesil, naj one odločijo v vseh spornih vprašanjih med obema državama. Sedaj morajo odločiti velesile Na vprašanje, kaj pričakuje od eventualne konference velesil je dr. Tiso dejal: Mislim, da bodo morale odobriti naše stališče. Mi bi se z Madžari radi sporazumeli, Madžari pa nasprotno ne kažejo nikake volje za sporazum. Oni niso hoteli v ničemur popustiti, tako da so njihovi predlogi zgleda 1 i kakor pravi diktat. Na madžarski strani trde, da je treba krivdo za prekinitev pogajanj pripisati Pragi, da so Slovaki za sporazum, Čehi pa da so proti njemu. To ni točno, je dejal dr. Tiso. Praga se vobče ni vmešavala v naša vprašanja Dobro se zavedam, kaj je v interesu Slovaške, in prav tako vem, kako moram te interese braniti. Čehi in Slovaki solidarni Dr. Tiso je nazadnje govoril še o pomenu sporazuma med Čehi in Slovaki, ki je bil sklenjen na osnovi rezultatov žilinske konference Slovaki so se med sabo sporazumeli. Med njimi ni več ideoloških sporov. V bodoče bodo delovali solidarno za obnovo Slovaške in Češkoslovaške. Madžari so se prenaglili Sodba diplomatskih krogov v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 15. okt. e. V diplomatskih krogih v Budimpešti je bila vest o prekinjenju pogajanj s Češkoslovaško spre jeta z presenečenjem. Smatra se, da je Madžarska zavzela stališče, ki glede na notranje razmere v državi ni oportuno. S prekinjen jem pogajanj, ki so bila v polnem teku in ki so po prvih obvestilih vzbudila upanje, da se bodo končala s pozitivnim rezultatom, je Madžarska vzela nase veliko odgovornost. Pogajanja so se težko razvijala. To je v prvi vrsti pripisati madžarskim zahtevam ki so bile neumerjene in so daleč presegale etnografsko podlago. Poleg tega je tudi madžarska delegacija zahtevala, da se dela z nenavadno veliko naglico. V političnih krogih ni ničesar znano o nadaljnem stališču madžarske vlade. Ni izključena možnost, da bodo velesile Češkoslovaški in Madžarski priporočale nadaljevanje pogajanj, kar-pa bo, kakor v tukajšnjih političnih krogih sodijo, Madžarska odklonila. Ravno tako smatrajo, da o madžarsko-češkoslovaškem sporu ne bo mogla razpravljati mednarodna komisija v Berlinu. Ni verjetno, da bi se velesile monakovskega sporazuma pristale na to. da se spet sestanejo za rešitev tega vprašanja. Prav tako tudi ni verjetno, da bi se Madžarska odločila na oboroženo intervencijo proti Češkoslovaški. Preorientacija zunanje politike ČSR Odmev prvega obiska čsl. zunanjega ministra v Berlinu v nemškem in češkoslovaškem Usku BERLIN, 15. okt. br. Sestanku med kan-celarjem Hitlerjem in češkoslovaškim zunanjim ministrom posveča tudi ves nemški tisk največjo pozornost. »Volkischer Beobachter« posebno podčrtava izjavo dr. Chvalkovskega, da hoče češkoslovaška biti do Nemčije lojalna ter da bo v polni meri upoštevala položaj, k; je nastal v Srednji Evropi po zadnjih dogodkih. Nemčija mora za enkrat počakati, naglasa glavno glasilo narodno socialistične stranke, v kaki konkretni obliki bo prišla ta dobra volja Češkoslovaške do izraza. Tudi ona pa je mnenja, da se morajo najti pota m sredstva za uspešno in koristno sodelovanje med Nemčijo in ČSR, ker bo to koristno za obe državi. Funkcije, ki jih je poprej vršila Češkoslovaška na mednarodnem polju, za novo Češkoslovaško niso več obvezne in ne koristne. Praga bo torej morala misliti sedaj na to. da se v vsakem pogledu prlagodi novemu položaju in morala bo kreniti po poti, ki bo namesto prejšnjega nasprotja omogočila koristno sodelovanje z Nemčijo. Z zadovoljstvom beležijo nemški listi tudi preokret, ki ga je zadnje dni opažati v češkoslovaškem tisku, ki se docela od-kr:to zavzema za popolno preorientacijo češkoslovaške zunanje politike. Med drugimi citirajo praške »Narodne Listvc, ki poudarjajo, da mora biti odslej zunanja politika CSR vseskozi realna. Prvi odmevi v čeških listih PRAGA, 15. okt. AA. Ha vas: Potovanje zunanjega ministra Chvalkovskega v Berlin in Berchtesgaden je predmet izredne pozornosti češkoslovaških listov. »Poledni list« piše med drugim: V tem prvem uradnem obisku češkoslovaškega zunanjega ministra Nemčiji je najbolj viden preokret češkoslovaške zunanje politike. Nemčija je že sedaj gospodar srednje in jugovzhodne Evrope. Nase narodno življenje se mora prlagodi ti neposrednemu sodelovanju s tretjim rajhom. Na drugi strani pa seveda ne smemo zanemariti naših nacionalnih interesov. Nam Je mnogo na tem, da ima- mo dobre odnosa je z Nemčijo, vendar pa imamo tudi pravico, da se tudi glede nas upošteva pravica samoodločbe. Nemški listi dajejo jasno razumeti, da za Nemčijo ni nikakega razloga, da bi odbila možnost obstanka nove države, ako se Češkoslovaška odloči za lojalno sodelovanje z Nemci in se osvobodi francosko-sovjetskega bloka. Nekateri drugi listi, kakor n. pr. katoliški »Lidovy Listy« in socialistični organ »Pravo Lidu«, pa svare »pred nepremišljenim preokretom in prenagljenimi diplomatskimi preorientacijami.« Razid Cramasonskih lož PRAGA, 15. okt. AA. DNB. Kakor piše »Prager Tagblatt«, so prostozidarske lože v ČSR sprejele sklep o svojem raziđu. Do tega sklepa je baje prišlo zaradi namere slovaške vlade, da na svojem področju prepove delovanje prostozidarskih lož. Ukrepi proti finančnim špekulacijam PRAGA, 15. okt. AA (ČTK) Da bi se preprečilo špekuliranje, je češkoslovaška vlada s posebnim odlokom omejila pravice lastnikov delnic ter drugih finančnih udeležencev v poslih s tem, da ne morejo več svobodno razpolagati s svojimi delnicami in podobnimi efekti. Razen tega morajo domača in tuja podjetja, katerih akcijski kapital znaša več ko pet milijonov kron, najaviti vse svoje efekte pri Narodni banki do 21. oktobra. Prodaja teh efektov in druge transakcije se morejo izvršiti samo na podlagi odobritve Narodne banke. Državna tajništva za narodne manjšine BRATISLAVA, 15. okt. e. Slovaška vlada je uvedla državno tajništvo, ki mu je poverjena zaščita nemških narodnih skupin na Slovaškem. Za" državnega tajnika je imenovan vodja nemške stranke narodni poslanec Karmasin. Uvedeno je bilo tudi drugo tajništvo za zaščito koristi madžarskih skupin. Dr. Karmasin je posetil slovaškega ministra prosvete dr. Cermaka in mu predložil predloge za ureditev kulturne in šolske avtonomije Nemcev v Slovaški. Dr. Čermak je sprejel ta predlog kot podlago za pogajanja in obljubil, da bo storjeno vse, kar je največ mogoče, da se izpolnijo nemške zahteve. Nov diktat? Zle slutnje v Pragi — Odločitev že padla v prilog Madžarske? fRAGA, 16. akt. AA. (Reuter). Oni del berchtesgadenskega komunikeja o sestanku Hitlerja in češkoslovaškega zunanjega ministra Chvalkovskega, ki se nanaša na razgovore v Komarnu, je bil sprejet v Pragi s hudimi slutnjami. Obstoji namreč bojazen, da bodo morali Slovaki pristati na ogromne žrtve, ker izgleda, da bodo Madžari dosegli maksimalno uresničenje svojih zahtev. Odhod bivšega ministrskega predsednika Imredvja v Nemčijo se spravlja tu v zvezo z zelo važnimi dogodki. Domneva se celo, da bo načelna odločitev o madžarski manjšini v ČSR sprejeta že v Berchtesgadnu. Delna mobilizacija na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 15. okt. br. Snoči je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da je madžarska vlada sklenila mobilizirati pet letnikov rezervistov. Ti ukrepi so bili izdani zaradi tega, ker so bila pogajanja s Češkoslovaško v Komarnu prekinjena. BUDIMPEŠTA, 15. okt. e. (MTI). Uradno sporočilo vlade pravi: Glede na prekinitev madžarsko—slovaških razgovorov, kakor tudi glede na grožnje s strani Češkoslovaške v poteku razgovorov in zaradi pod vzetih, vojaških mer na češkoslovaški strani, se je morala Madžarska vlada odločiti za nove vojaške ukrepe. Vojnemu ministrstvu je dan nalog, ki bo danes javno razglašen, da mobilizira pet novih letnikov. Obvezniki letnikov 1908 do 1911 se morajo javiti svojim vojaškim poveljstvom začenši od ponedeljka. Poljaki razočarani VARŠAVA, 15. okt. e. V zvezi s prekinje-njem češkoslovaško-madžarskih pogajanj, javljajo poljski vladni listi, da je imela Madžarska na izbiro dve poti. Eno, da gre po neposredni poti, to je da poseže po orožju in da tako pride do svojih pravic, in drugo, na predloži svoje zahteve štirim velesilam. Madžarska se je odločila za drugo pot, po kateri ji pa ni zagotovljen poln uspeh. Slabi izgledi za uveljavljenje madžarskih zahtev v tisti obliki, kakor so to zahtevali poljski vladni krogi, so tu izzvali precejšnje razočaranje. Po starih madžarskih metodah Po neuspehu v Komarnu skušajo sedaj Madžari s terorjem doseči svoje cilje I72HOROD, 15. okt. br. Takoj po prekinitvi pogajanj v Komarnu so začeli Madžari izvajati ob meji napram Slovaški in Podkarpatski Rusiji velikopotezno teroristično akcijo. Večji oddelki madžarskih teroristov so vdrli preko meje ter napadli razne obmejne postojanke. Na več krajih je prišlo do krvavih spopadov z orožni-štvom in vojaštvom. V bližini Salanca so včeraj ujeli 350 madžarskih teroristov. Oblasti so izdale najstrožje ukrepe, da zavarujejo red in mir. Kaj poročajo Madžari BUDIMPEŠTA, 15. okt. br. Madžarski listi prinašajo senzacionalna poročila o dogodkih v Podkarpatski Rusiji in ob slovaški meji. Pri tem skušajo akcijo madžarskih teroristov naslikati kot izraz upora in nezadovoljstva Slovakov in Rusinov proti Čehom Med drugim poročajo, da je prišlo do pravcatih borb med uporniki in vojaštvom zlasti v okolici Munkačeva, Užho-roda in Berhova. V teh borbah je bilo po trditvah madžarskih listov ubitih nad 100 ljudi. Uporniki so na več krajih razdejali tudi železniško progo. BUDIMPEŠTA, 15. okt br. Češkoslovaški vojni ataše je danes obiskal madžarskega vojnega ministra in protestiral zaradi obmejnih napadov, ki jih izzivajo Madžari. Taki napadi so bili zlasti 11. in 12. t. m., obrakrat ponoči. Po čeških informacijah vrše obmejne napade reg-ularai madžarski vojaki, dasi morda brez posebnega ukaza. Protižidovski izgredi na Dona]« Demonstranti so zažgali sinagogo, rabina pa ubili DUNAJ, 15. okt. AA. Reuter: Pri snoč-njih demonstracijah v židovski četrti mesta je izgubil življenje neki židovski rabin, med tem ko je bilo več Zidov ranjenih. Demonstranti so bil večinoma mladeniči okoli 18 let, Id so korakali po ulicah razbijajoč okna na židovskih hišah in pretepajoč vse Zide, ki so jih srečali. V sina-sogi, ki se nshijs v Flossgasse, so demonstranti med božjo službo »jasnim rabina, razbili vse šipe na sinagogi ter zažgali dal Poslopja. Gasilci so takoj bili na mesta in lokalizirali požar. Na odgovornih mestih odklanjajo trditve, da bi bila demonstracija organizirana s strani narodnih socialistov, ter zatrjujejo, da Je le izbruh spon- tanega sovraštva ljudskih mnofir in tako rekoč delo ulice. DUNAJ, 15. okt. AA. DNB: Službeni list nemške vlade je objavil peto uredbo o Židih, s katero se odreja, da v bodoče 2idje ne morejo več izvrševati advokatskega poklica. Oni, ki trenutno ta poklic Še izvršujejo kar velja zlasti za avstrijske židovske advokate, morajo opustiti izvrševanje svojega poklica do konca t L Začasno so izvzeti od te prepovedi samo bivša bojevniki ter oni židovski advokati, katerih družine žive najmanj 50 let v Avstriji. Končno odločitev o njih bo naknadno jal nnrnttrski svet predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke. Pod njegovim predsedstvom je včeraj zasedal v Beogradu ožji glavni odbor stranke, ki je razpravljal o položaju v zvozi z volitvami. O sklepih je bil 1 vrtan naslednji komunike: »Ožji giavni odbor JNS je imel 14. t» m. sejo pod vodstvom predsednika stranko Petra Živkoviča. Predmet seje so bile priprave za volitve. Ožji glavni odbor je razpravljal o predlogu vodstva združene opozicije za skupni nastop pri volitvah. Po vsestranski razpravi je bilo soglasno v načelu odobreno, da Jugoslovanska nacionalna stranka sprejme ponujeno sodelovanje« Vodstvo stranke je bilo pooblaščeno, da na osnovi izmenjanih misli prične pogajanja in jih čim prej završi. Za primer, da bi stranku samostojno sodelovala pri volitvah, je ožji glavni odbor soglasno zaključil, da bo nosilec državne kandidatske liste stranke predsednik Peter Zivkovič. Na seji so bili sprejeti tudi potrebni sklepi, da se tehnične priprave za volitve prično čim prej in č:m uspešnejše dovrše.« Na seji je bil izvoljen poseben odbor, tako zvano razširjeno predsedstvo, ki bo predstavljal politični volilni odbor stranke. V odboru so predsednik stranke Peter Zivkovič, oba podpredsednika Jovo Banja-n'n in dr. Juraj Demetrovič, glavni tajnik dr. Albert Kramer, dr. Svetislav Popovič, Bogoljub Jevtič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Grga Andjelinović, dr. Ljuba TomaStč in Ilija Mihajlović. To razširjeno predsedstvo bo vodilo vse poslei ki bodo v zvezi z volitvami, pogajalo se bo z vodstvom združene opozicije, opravilo vse tehnične volilne posle, kakor sestavo kandidatnih list in uredilo še vse ostale zadeve v zvezi z decembrskimi volitvami. Velik vohunski proces v New Yorku NEWYORK, 15. okt AA. Včeraj se ja pričel pred zveznim sodiščem v New Yor-ku največji vohunski proces v zgodovini. Sodišču predseduje sodnik John Knox. Med obtoženci so Johanna Hofmann, frizerka na nemški ladji »Europa«, Gustav Rumri, bivši narednik ameriške vojske, dezerter Erik GLaser ter Oto Herman, uradnik v tvornici letal Severski. Razen teh je obtoženih še 14 oseb, ki pa so sedaj v inozemstvu. Afriške kolonije in Nemčija LONDON, 15. okt. o. V Johannesburgu je vojni minister Jiržno-afriške unije general Pirow danes izjava novinarjem glede na nemške kolonialne zahteve, da ima Nemčija morda v resnici kakšne pravice v Afriki, nikakor pa ne v Jugozapadni Afriki aH pa v Tanganiki. Teh krajev Velika Britanija nikoli ne bo odstopila in jih bo branita če bo treba, tudi z orožjem. DUNAJ, 15. okt a. Včeraj je vrhovno sodišče na Dunaju razpravljam o pritožbi zloglasne morilke Marte Marekove, ki jo bila obsojena na smrt Vrhovno sodišče je potrdilo sodbo porote in odbilo utltožbo Sodba je tako postala pravomoćna. Senat jo nato še v tajni seji razpravljal glede odločitve, aH naj Marekovo predlaga ▼ pomilostitev ali ne. PRISTOPAJTE K Mi LIGI! Borzna poročila. fJURIH, 15. uklshsm. Beograd KV—% Pariz 11.69, London 90.91*, Hem York 4C1.T&, Bruselj T4.65, MBan 23.30, M0.30, BerrJn 176.6B, »ICOVENSKI NAROD«, sobota, 15. oktobra 1938. •to*. 232 Modernizacija mariborske iutttne dvigniti B^Dafat ^ jšatl pat) iik ki so rs Irt* ▼ »3^6 Jo TDOstfa) up^Svo pa 9s HMflfezDe jss- stanje js» tskh arvnateljn t. M. Toajiida^Jff pa M s tam resen osnovni problem mostne pHnarne, ki je ▼ tem, kako dvigniti kapaciteto obrata ž modem ločijo rjBpTjpo4mTvtjo sedanj* naprav. Izkazalo se je namreč, da so te naprave zastarele, da izdaleka ne. ustrezajo več sodobnim netrj^MoV ft*»Ipetmlibnit: «taj je bila mestna plinarna astanoidjena ž« pred 70 leti, ko so bile termične osnove plinarn iske-ga obratovanja jatftlmi drugačne. Končno pa je v zadnjŠH Nftsn sovel slclep. ^enjc strokovnjakov, da meslhm mlfalfna 'pod sedanjimi okoftscmami fes ai0#a dbmrovati več kakor leto 6*L - J*~ Pui4Ugy ^ŠAŠp v smeri MSVtaurzacije plinarne }e pi totala predzadnja se-s^efiU,*na Kateri se Je na predlog referenta g. &abotyja sklerirto, da se najame posojilo 2,000000 dm v AVrho modernizacije mestne ptfoaroe. Finančni minister >e to posojilo olokft) m šle bodo do-poini+na dela v obratu mestne plinarne lahko takoj pričefa. Glavna spremejmfc** )e pofcefena, se riče glavnih prtnarnitšKa naprav. Ddseoaj je ♦ —hi ili M I Ml v ved javi Isfcb stani re«rtw tistem, ki starejših piltVarnan. Na mesta Mk* se bo uredi* nova fcpnBroa peč, ki proizvaja čiste* plin, ki ima toni več kakor plin * že ztatareU retort. IsNbs prentoge je pri tem tistemu temelji- e, rodi proizvodnji koksa je vecjš. Pa prodtskeija katrana se skoraj podvoji, da so prednosti komorne peči vsestran- - Sporedno pa se kaze težnja »popolnitve oziroma nabave rudi drugih naprav. Med dragim obstaja načet, da-se., nabavi naprava za pridelovanje bencola kar bi znatno povzdignilo donosnost mestne plinarne. Plinarna se bo ražgirlTU V aueri dosedanjih garaž, ki se bodo prestavile na prostor, kjer je sedaj plinarn i % i vrt. Zdi se, da je ta rešitev problema mestne plinarne povsem na mestu. Popravila dosedanjega retorta aga sistema bi pač krizo nekoliko dogodila, prej ko slej pa H! ven-darle morata nastopiti radikalna rešitev, to je nabava povsem novih naprav ter razširjenje obrani, H se spričo modefnrzacije la-lahko uredi na širokopoteznejših osnovah racionalne proizvodnje, lato bo dana možnost zboljšanja gospodarsko komercialnega stanja mestne plinarne. Kakor pa ima vasica stvar svOje šomčne in senčne strani, tako je tudi ob teoi Veselem pojavu žalostna stran v tem, da boclo pO montaži novih naprav zadoščale komaj štiri delovne moči. d očim je bilo doslej potrebnih -10. Prepričani pa amo, da ne bo treba radi tega odpuščati družinskih očetov, ki naj jih na vsak način zaposlijo, če že ne v mestni plinarni, pa v drugih obratih mestnih podjetij. Grenak 1» kruh obmejnega kmeta Euteitfc tfaiMUrf* tnala *.*o do 4 din dnevno, a * tem mora preživljati še družino • , Maribor, 14. oktobra Nedavno smo poročali, kako je ž ma-terlalnini stanjem našega kmeta na Kozjaku. *al je položaj tak/oa nima večma ljudi niti eksistenčnega rrunmia. Radi oddaljenosti, od glavnih prometnih žil pa izgube pridelki skupno ž lesom na svoji vrednosti. Posledica je, da ni delo večkrat niti poplačano m da so komaj kriti režijski stroški, docim pride na pridelke bagatelna cena. Nujna posledica teh prilik na našem Kozjaku je, da so naši kmetje silno zadolženi. Tako je znan primer, da je pri SV. Treh kraljih nad Marenbergom na 22 posestvih vteijiien dolg 807.000 dih. Vsak prebivalec v tem kraju je zadolžen za 3785 dm, na vsak oral zemlje je vknjižen dolg 6fcfc đm. Od vseh kmetij sta le dve brez dolga, dočrm pride na ostalih 22 kmetij vknjiženega dolga od 10.000 do 100.000 Aa>^. rKf ^ w Socialno . gospodarska struktura tega okoliša je tem temnejša, ker je poleg 22 kmetov se tudi 13 delavčev, oferjev in ko-čatjev, katerih življenjski standard je se rdftjL tako da si ljudje komaj pomagajo skozi življenje. Socialna struktura našega obmejnega predela je značilno obeležena tudi po drugem primeru, ki nam v žarki luči osvetljuje življenjsko ter eksistenčno stopnjo našega človeka ob meji. Imamo tik Maribora naselbino, kjer je dvoje, troje veleposestnikov, ki obvladajo v gosp. oziru ves okoliš. Prvi ima okoli 300 oralov, drugi 180 oralov, tretji skoro 300 oralov zemlje. Vsi trije so tujci. Potrebujejo pa vsi trije ljudi za delo. Zato so navezani na delovno moč in sposobnost naših viničarjev, dninarjev itd. Ta delovna moč pa je zelo poceni. Ljudje zaslužijo ponekod komaj 2.50 din dnevno, ponekod 3 din, ponekod 4 din. življenje teh ljudi je seveda žalostno, zagrenjeno. Ne samo da je mezda nizka, tudi število delovnih dni je omejeno, saj ni v izvensezonski dobi niti tega skromnega zaslužka. Žive ob pičlem deležu neznatne njivice, par litrov mleka na teden in drugih neznatnih priznalninah, ki zaležejo prav malo. Najžalostnejše je, da so ti revni viničarji, dninarji in oferji navadno krušni očetje s kopico otrok obla-godarjenih rodbin. K današnji anketi mariborskih nogometnih klubov Prepoved javnih tekem na igrišču SK Železničarja naj se takoj ukine Maribor, i5. oktobra Vsa mariborska športna javnost pričakuje z velikim zanimanjem anketo mariborskih nogometnih klubov, ki bo drevi ob 10. pri Zamorcu in ki jo je sklical Ljubljanski nogometni podsavez. Konferenca, ki ji bodo prisostvovali tudi zastopniki LNP* ima pred\Tse*n namen doseči sporazum mariborskih klubov, ki bo nudil jamstvo, da se ne bodo slični incidenti, kakor so se dogajali doslej, v bodoče ponavljali. O uspehu konference naj se nemudoma obvesti do prihodnje seje upravni odbor LNP, ki bo končnoveliavno sklepal o zabrani nad igriščem SK železničarja. Tako stoji napisano v »Službenem vestnlku LNP« v št. 35 z dne 13. oktobra. Zadeva je zares čudna in se zdi, kakor da se Železničar ne bo uklonil nekaterim športnim »diplomatom«, da bo LNP še nadalje vztrajal pri svoji prvotni odločitvi ter prepovedal vsako igranje javnih tekem na igrišču SK Železničarja. Pa kaj je SK Železničar sploh zagrešil, da še izreče tako drakonična kazen? Mar ni bilo na naših igriščih še vznemirijivejsih incidentov in spopadov, pa ni LNP. smatral za potrebno, ta razmah sporta v Mariboru m ki v nacionalnem pogfedu mnogo, mnogo dela. Besede in psovke, ki so se slišale 2. oktobra na Železničarjcvem igrišču na račun našega ponosa, sO bile, ki so povzročile, da so mučni in neljubi incidenti sploh nastali. Preko teh ugotovitev nihče ne more: tudi LNP ne. Oblastva, katerim je bila zadeva sporočena, so že ukrenila svoje. Sedaj pa naj ukrene svoje LNP. Železničar)! zahtevajo, naj se prepoved igranja javnih tekem na stadionu takoj ukine. Kaznujejo pa se naj povzročitelji incidentov. Sresko načelstvo za Maribor desni breg tudi za nedeljo 16. oktobra določene pokalne tekme LNP na Rapidovem igrišču ni dovolilo. Tukajšnji OOLNP skuša doseči, da bi sresko načelstvo vendarle izdalo dovoljenje, toda ob času poročila sresko načelstvo vztraja pri svoji odločitvi. Tako bomo tudi to nedeljo ostali brez nogometnih tekem. Na taksen razplet dogodkov športni »diplomati« najbrž niso računali in se zdi, da bo še marsikaterega športnega »veljaka« bolela glava... Kakor smo doznali, pripravlja SK Železničar spomenico na merodajna oblastva, ki jo bo podpisalo vse članstvo, 1100 po številu, v kateri bo točno obrazložen ves kompleks sporov, ki je nastal v nogometnem sportu v Mariboru. Izpred manboi^ega sodišča Dve tftoodDi, en* Mrfttvnav* preložena — Zaradi uboja na xa tožiti klopi VJ> ^ Marfbor, 15. oktobra V včerajšnji številki.Smo poročali o treh kazenskih razpravah, ki. so se vršile pred malim kazenskim senatom fna ribarske ga okrožnega sodfcsča. . ftažpfrava proti #-1etnehiu bivšemu prometniku Mr* Maiku f. je prinesla majhno senzacijo. F., ki jc v preiskavi trdil, da je popolnoma nedolžen in da mu je nekdo nalašč ii maščevanja ponaredil številke in datuma na mesa on in islraanirah, da bi ga spravil ob službo, je med razpravo, nenadoma priznal, da je sam ponaredil mesečne izkaz-nja« o avtobusaih vožnjah Dejal je, da je ijnel .kot prometnik avtobusnega prometa MP 1400 din mesečne pisce, z nadurami pa je jiritei mesečno na dfcoli 2060 ,din. Dal škode jc mestnim podjjittem le.ntfravnal iti dolguje še 1400 din, ki jih bo plačal, kadar bo mogei. Sedaj je namreč brez službe. M a tko F. je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora, na 300 din denarne globe, pogojno m dobo 3 let Drugi grešnik, ki se je moral včeraj zagovarjati, pred sodniki, t.j. 35-4etni Franc Jekl iz Maribora, je bti obsojen na 5 mesecev strogega zapora, na 360 din denarne kar zoi, pogojno sa dobo 3 let, docim je bila razprava proti 30 letnemu delavcu- Francu Škofu iz Kamnice preložena na nedoločen čas, •t i Neugnana podivjanost na našem podeželja, ki zahteva vsako leto toliko žrtev, zar vzema že takšen obseg, da so oblastva brez vsake moči. Nobena kazen ne zaleže, saj še v neštetih primerih fantje celo bahajo, da ~s«rwnialr on trn obe^lt^reva-tur ptm*. Ker se poboj) Hi našem ftiflelfettfi ODKaJoB kvalificirajo li Uboje* se mtikl dobro ia>e-dajo, da M) obsoJfe£i lč M parleblb za-pomo kaleni od katBlpSoa |i bo treba od-sedevati najbrže le p>đS\ieb ferisojefte katni. Vzroki un ojev, ki še v saOnjih letih silno mno?i|o, lo navadno ^vsern malenkostni: užaljena fantovska čast, ljubosumnost ali pa kakšna psovka. V zadnjih 8 dneh šo moral« radi tega v širši mariborski Okolici pasti štiri človeška tfvljerija. Da so vzroki krv*6a srMpada med našimi fanti včasih malenkostni, dokazuje krvavi spopad, ki se je pripetil 6. junija pri Sv. Bolfenicu v Slovenskih goricah, ki je iS Ubog zanteval tudi človeško življenje. Omenjenega dne je bila v Horvatovi cjostilni gasilska veselica, ki so se je udeležili fantje irf dekleta iz okbliće. Kakor na vsaki veseli*!, tako so tudi tokrat pridno plesali i« popivali. ..Med plesom, bilo je okoli 21., pa je nekdo vrgel na plesišče živalska cre-Orlu« pozdravni večer, jutri dopoldne ob 10. kongres, popoldne pa izlet na Pohorje. Veš dan bodb na radvanjskem strelišču vsedržavne propagandne strelske tekme. - — Iz Sokola Maribor I. Drevi ob 20. bo predaval v telovadnici vojašnice Kralja Petra I starosta br. Mohorko o predpre-vratnih in prevratnih dneh. Po predavanju se poslovimo od naše priljubljene načelnice s. Cvetfe Pivkove, ki odhaja te dni ha svoje novo službeno mesto. — Matiček v koruzo, Matiček iz koruze. Matiček, že prileten mož, jo je primalial z dežele in se ustavil na Glavnem trgu. Ker je kljub letom Se vedno prikupne zunanjosti, sfc je na mah zagledala vanj stasita Nežika, ki se mu je približala in ga nagovorila. Dasiravno je Matiček trdil, da je ne pozna, mu je neznanka vendarle pripovedovala, da ga že dolgo pozna in da ji Je všeč. Razgovor je postajal vedno živahnejši. Matičku je od veselja drhtelo Brce in se danes niti ne ve več spominjati, kako sta si z neznanko postala na mah dobra. V prijetnim razgovoru šla zavila v bližnjo gostilno, potern še v drugo* kjer šta se zmenila za izprehod. Zahotelo se jima je samote. Zavila sta po kajnhiškem drevoredu. Ob cesti pa sta zašla v koruzo, da se tam odpočijeta in se kaj pomenita. Ko je Matiček stopil iz koruze, je presenečen opazil, da mu je denarnica izginila ter z njo trije bankovci po 100 din. Obdolžil je Nežiko, da mu jih je Ukradla, kar pa Je Nežika odločno zanikala. Ugankd rešuje oblast. Mariborsko gledališče Sobota, 15. oktobra ob 20. uri »Hudičev učenec« red. D. Nedelja, 16. oktobra ob 15. uri iDivji lovec«. Znižane cene. Ob 20. uri »Pokojnike. — Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto, 15. t. m. se ponovi za red D Shavvov čim dalje bolj priljubljeni »Hudičev učenec«. — V nedeljo, 16. t. m. sta prvič v letošnji sezoni dve predstavi. Popoldne se okoličanom na ljubo ponovi Fin-žgarjeva tudi pri nas še vedno z veseljem sprejeta ljudska igra s petjem »Divji lovec« ob znižanih cenah. Zvečer pa se ponovi ob premieri izvrstno uspela Nušičeva komedija »Pokojnik«. — Veliko rajanje pod kraškim latnikoni, ki ga priredi društvo >Nanos« drevi ob 20. uri v vseh prostorih Narodnega doma, vam bo nudilo neprisiljeno in zdravo razpoloženje. Vabljeni vsi brez razlike stanu in poklica. Naprošeni so vsi prijatelji in društveni člani. Na svidenje! Mariborska beležnica Grajski kino: Sere na d a Kino Union: Heidie Dežurni lekarni: Albanežejeva na Franko-panovi cesti in Kbnigova na Aleksandrovi cesti. Društveno življenje: Nocoj v Narodnem domu rajanje pod kraškim lathtkom. Jutri ob 10..dopoldne skupščina Zveze lovskih društev. Sport: Jutri ob 9.30 na igrišču ŠK železničarja V. tradicionalni srednješolski la-hkoatletski miting. Na strelišču v Radva-nju vsedržavno propagandno streljanje. Tragična smrt očeta 7 otrok Maribor, 15.. okt. Tovorni avtomobil, last Mušica iz Pesni-efe pri Mariboru, je vozil gramoz od kamnoloma pri Poljčanah za šreski cestni odbor. V Peklii pri Poljčanah se je v tem hipu pripeljal do ceste pri konzumu, ki se nahaja 5 nI od banovinske ceste, vpokojeni detektiv Ivan Knez. Tovorni avtomobil je vozil po desni strani. Knez se je hotel ogniti avtomobilu, nesreča je pa hotela, da je za vozil s kolesom naravnost pod zadnja kolesa avtomobila, ki so mii odtrgala glavo, da je bil takoj mrtev. Pokojni Knez zapušča poleg težko prizadete žene še 7 nepreskrbljenih otrok, s katerimi sočustvujejo vsi ljudje. Bil je vrl mož hi vzoren oče družini, ki bo težko pogrešala svojega pridnega rednika. li Novega mesta — Smrtnonevarne poftkodbe je dobil 24-lefcni Murn Janez iz Dolža, občina Smihel-Stopiče. KO se Je vračal v nedeljo iz Sto-pifc domov, ga je napadel na cesti neki štular. Napadalec je prizadejal Murnu smrtnonevarne poškodbe z nožem. Ranil ga Je na hrbtu, plečih in glavi. Sunki so bih t£ko tnoerii, da so ranjena tudi pljuča. Ranjenega Murna so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov. V gostilniškem prepiru na Čatežu pa jo je pošteno lzkUpil 261etni Pevec Ludvik, doma s Trebanjskega vrha. Ranjen Je bil z nožem v glavo in rebra. Tudi on s* Je moral zateči po zdravniško pomoč v bolnico. Mitro zasačetti tat Mirna peč, 15. oktobra Včeraj hi bilo pH Spendalu, gostilničarju v Biški vasi pri Mirni peči, razen enega Otroka, nikogar doma. Ob deaef-h dopoldne E, je prišel k njim 25 let star fant. Ni pa vil v gostilniško SdBb, teinveč v novo zgrajeno hišo, kjer stanuje stara gospa špendalova. V njeni sobi je takoj_zagledal skrinjo, jb odprl in začel premetavati perilo. Kmalu Je naiei tri zlate prstane in jih" vzel. Tedaj pa ga je domači otrok opaz'1 in brž tekel veh, da bi poklical ha pbhioĆ, ker sani ni upal zakricati nanj. K sreCi sta prišla ravno takrat domov gospodar Janez in njegov brat Leopold. Ko ju je tat Opazil, jo je hitro popihal. Srečo sta imela, da sta ga prepodila 6 pravem času, kajti tat bi b'1 premeta! šarnd se nekaj perila ik dosegel bi bil svoj čil j — denar. Bežal je proti vasi Jelše, gospodar pa ža hjiih. Leopold pa je hitro šel k orož-nikbm da jini Je povedal, da je tat zbežal proti Trebhlemu. Orožnik jfe takoj telefoniral brožaiški postaji v Trfeohjenl, da naj spretnemu kolesarju pri cerkvenem trgu, ko se-mora v- močnem diru ogiba**—po ulici mimo Panonije* 6e težjs pa jo tistemu kolesarju, ki hoče s Kamenščaka Saviti mimo SeršenbVe trgovine, kjer je treba pokazati še večjo Spretnost, ker je ta ni hud dvifltek. Ta ovinek je zbegal tudi 161§trtb Irtnd Baragi it BakčVcev ftri Mufski Soboti, ki se je zaletela s kolesom v dr. Stanj ko vo nišo ter z zevftjočo rano ha glavi obležala pred vreli hiše. Z glavo je namreč Udarila v zid. da je bila kmalu vsa krvava. Cez nekaj časa je sama odšla k zdravniku. Prednje kolo se ji je štrlo. 8mrl učenca pod kolesi lnkomobilr. PošeBtnik iz Pristave poseduje veliko sa-movozno lokomobilo z mlatilnico. s katero mlati po vaseh. Sedaj mlati Kosnik na Moti. Ko so jo pred dnevi selili od enega posestnika k drugemu, so. Šli učenci baš iz šole, pa se jih je nekaj obesilo na lokomobilo in mlatilnico. Kurjač je deco odganjal, nato pa ustavil lokomobilo. V tem času je ravno skočil učenec Edvard ravelj z dješa mlatilnlce. Po nesreči je dPčfk .padeL.^ tem.,času, pa. se. je. loko-mobila zaradi nekoliko viseče ceste pomaknila nazaj, da je prišel deček pod kolo. Ogromno kolo je nesrečnemu deč-kvi* ždfrjoiio fhVdenico in hrbtenico, da je čez pol ure izdihnil. Izpred obrtnega Igredo po državni cesti proti Mirni peči, kjer bodo ujeli tatu. Ko je Polde tukaj opravil, se je hitro odpeljal s kolesom, kajti Janez je bil ujel tatu, toda ustrahovati ga ni mogel. Ko pa je prišel Leopold, sta mu vzela pas, ga zvezala in odgnala k orožnikom. Ko pa so bili že v Biški vasi, se jima je tat izmuznil in ušel. Zasledovala ga nista več. Tat je bežal po cesti proti Trebnjemu. Fant pa se je zmotil, če je mislil, da bo ušel iz zagate, kajti srečala sta ga trebanjska orožnika, ki sta ga prijela in pripeljala v Mirno peč, kjer je bil zaslišan potem sta ga pa odgnala v Trebnje. Tat ni hotel povedati niti svojega imena. 12 Ljutomera _ Smrt uglednega trgovca. V nedetjo je umrl zadet od kapi v svojem lovišču znani ljutomerski trgovec, veleposestnik in industrijalec g. Alojz Krainz. Pokojni je prevzel, trgovino v Ljutomeru po svojem stricu Zemljicu, ter isto vodil zelo urejeno do svoje smrti. Ž veliko marljivostjo je razširil svoje imetje v zelo lepo in dobro urejeno veleposestvo. Bil je tudi lastnik umetnega mlina in opekarne. Poleg trgovine z mešanim blagom je trgoval tudi z vinom. Bil je znan daleč naokrog kot dober in strog gospodar, ki je imel velik krog znancev in prijateljev. Njegovo lovišče je bilo vedno za zgled vsem drugim. Na lovih, ki jih je prirejal, je vladala velika gostoljubnost. Na zadnji poti ga je spternilo zlasti mnogo lovcev. Bodi mu ohranjen blag spomin; žalujočim naše iskreno spžalje. — S kolesom v zid. Mnogi koledarji uživajb, ko dirjajo s Kamenščaka proti Ljutomeru. Šaj res,.kolo teče ves čas kar samo, ker nada cesta zelo strmo proti t Lfrtomeru. Želo nerodno pa postane tiO- | NAJBOLJ SE JE, CE KAR GRESTE. Tone je bil krojaški pomočnik. Njegov mojster je bil zelo natančen, včasih celo preveč siten in je kar preveč nergal. Nekega dne mojster ni bil zadovoljen s po-mbčnikbvim delorri in mu je ves razburjen tekel: ^Najboljše storite, če pustite delo in takoj greste.« Tone je zahteval takoj delavsko knjižico, nakar mvi je mojster odvrnil. »Zaradi takih malenkostnih besedi že lahko dalje delate.« Pomočnik pa ni hotel še nadalje ostati v službi, ker se je smatral za odpu.ščenega, vzel knjižico ih odšel — na sodišče, kjer je vložil tožbo za odškodnino za 14dncvno odpovedno dobo. Tone je tožbo gladko izgubil. Razlog*: Gori navedenih besedi, katere je mojster izgovoril v razburjenosti in katere je poleg -tega tudi takoj preklical, se ne more smatrati kot brezpogojni odpust; s temi besedami je mojster hotel izraziti le svojo željo, da bi mu bilo najljubše, če bi pomočnik takoj zapustil delo. Ce je pomočnik ta predlog sprejel, še smatra, da se je službeno razmerje sporazumno razdrlo in za to ne gre pomočniku nikaka odškodnina. Da mojster ni imel namena Toneta odpustiti, sledi tudi iz njegovih poznejših besedi, da bi Tone zaradi takih malenkostnih besedi še lahko dalje delal Iz Trbovelj — Letalski napad na Trbovlje bo jutri. Tokrat bo sicer samo vaja o letalskem napadu in pasivni Obrambi prebivalstva, vendar pa je to tudi vaja prebivalstva, kako naj se ravna v primeru resničnega zračnega napada ria našo dolino in je v življenjskem interesu vsakega posameznika, da se ravna po navodilih in odredbah, ki so bile s strani oblasti izdane za obrambo pred zračnimi napadi. Tukajšnja občina je v zvezi s to važno vajo izdala naslednje odredbe in navodila: Pri-četek vaje bo objavljen s tuljenjem industrijskih siren in zvonjenje zvonov vseh cerkva v Trbovljah in na Sv. Planini. Ta znak bo trajal 4 minute v presledkih po 1 minuto. Cim bo objavljena s temi znaki vzbuna, se ima ustaviti ves promet po vseh cestah in ostalih komunikacijah. Prestanek nevarnosti bo objavljen z zvonjenjem velikega zvona cerkve na Sv. Planini, kateremu sledi zvonjenje velikega zvona v vseh tukajšnjih cerkvah in tuljenje siren. Ta znak bo trajal neprekinjeno 2 minuti. Ta dva znaka si mora vsakdo radi pravilnega ravnanja dobro zapomniti. — Prebivalstvo, ki ga preseneti vzbuna v vozilih ali drugje, se mora takoj skriti v najbližje hišne veže, hodnike, javne lokale itd. Avtomobili in druga prevozna sredstva pa se morajo po ustavitvi prometa takoj umakniti v stranske, skritejše, neprometne ceste in se tam razvrstiti ob desni strani. Ročne vozičke in slično je treba spraviti v najbližja dvorišča, toda tako da ne bodo ovirali vhoda v dotične hiše. Nihče pa ne sme na cesti ali dvorišču opazovati kretanje aeropla-nov. Kdor bi se ne ravndl odnosno upošteval prednje odredbe, bo strogo kaznovan. — Tržne cene. Na trgu je nastopila sezona zelja in kostanja. Včeraj so prodajali češplje po 6 din kg, hruške istota-ko po 6 din, grozdje po 6 do 8 din, paradižnike po 4 din, jabolka po 3 do 4 din, čebulo po 3 din, jabolka po 1 din merico, jajca po 8 do 9 za kovača, kostanj surov no 2 din liter, pečen pa po 4 din liter. Zelje je po 1 din srednje velika glava. Danes so prodajali na tukajšnjem kolodvoru jabolka po 1.50 din kg. Prodajal jih je neki posestnik iz Šoštanja in jih je en vagon kmalu prodal, četudi niso bila odbrana marveč otresena. — Danes so se cene masti in slanini zelo dvignile in sicer od 17 na 19 din, mast pa na 20 din kg. Z Jesenic — Slovesen prevoz kosti ruskih Jetnikov na jeseniško pokopališče: V nedeljo, 23. t. m. bodo slovesno preneseni zemski ostanki desetih ruskih vojnih ujetnikov, ki so umrli med svetovno vojno v ujetniškem tabor'šču na Hrušici, na jeseniško pokopališče, kjer jih bodo položili v kapelico sezidano v spomin vojnim žrtvam. Ruski ujetniki, ki so se borili ih žrtvovali tudi za nase osvobojenje, so bili pokopani pred 20 leti na lepem, a smotnem kraju nad vasjo Hrušico. Tam Je bilo pokopanih največ italijanskih vojnih ujetnikov, katerih kosti so bile že pred leti prenesene na Italijansko vojno pokopališče v Ljubljani. Molitve za ruske vojne Žrtve bo opravil pravoslavni protojerej, prenosa In blagoslovitve posmrtnih ostankov pa se bodo Udeležili tudi Številni zastopniki Ruske Matice iz Ljubljane. Jeseniško javnost prosimo, da se udeleži žalne svečanosti nalih slovanskih bratov. — Stari gasilski dom »o podrli. Stari gasilski dom, ki te bil zgrajen pred 50 leti, je sedanji lastnik g. Stegnar Filip dal do tal podreti. Š tem Je izginila stara lesena stavba, ki je močno kažfla zunanjost našega mesta. Potrebno bi bilo, da bi s tega kraja izginila tista stara srednjeveška pralnica, ki je primerna za kako torško vasico, ne pa za nase naglo razvijajoče se ji