PoStnina plačana t gutuf IbL Leto LXXTV., št. 47 sreda 26. februarja Cena Izhaja vsa-k dan popoldna Izvzemal nedelje tn praznike. — Inaeratl do 80 petit Trst a Din 2. do 100 vrst 4 Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3, vecjl tnaeratl petlt Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« Tel J a mesečno v Jugoslaviji Din 14-—» sa Inozemstvo Din 25-—. Rokopisi m na vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA. Snafljeva nllca St. 5 Telefon: 11-23, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg *t- T — 1TOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CEI^JE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon st. 65 j podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica t Ljubljani st. 10.351* Politični in vojaški razgovori v Ankari Danes sta prispela v Ankaro angleški zunanji minister Eden in načelu ik angleškega generalnega štaba D lil — Po razgovorih s turškimi državniki in vojsko vodji obiščeta tudi Atene London, 26. febr. s. (Reuter). AngleSkl zunanji minister Eden in načelnik generalnega štaba angleške imperialne vojske general sir John Dill, sta dospela sinoči s posebnim letalom iz Egipta v Adano v Južni Turčiji. Od tam sta takoj nadaljevala potovanje v Ankaro, kamor prispeta danes dopoldne. V turški prest1*^»i pripravljajo angleškemu zunanjer nistru in njegovemu spremstvu slovele.i sprejem. Med drugimi spremlja zunanjega ministra Edena in načelnika generalnega štaba Dilla v Ankaro tudi letalski podmaršal Elmhurst. ki se jo že nedavno kot član angleške vojaške misije delj časa mudil v Turčiji . Zunanji minister Eden bo v Ankari obiskal turškega ministrskega predsednika Saidama in zunanjega nvnistra Saradzo-gla. Prvi ^ostanek je določen za danes popoldne ob 16. General Dill bo med tem poF.ciH šefa turškega generalnega štaba maršala Cakmaka, Jutri se bodo posvetovanja nadaljevala. Zunanji minister Eden in general Dill bosta bivala v Ankari najmanj tri dni, nakar bosta nadaljevala pot v Atene, Uradno angleško pojasnilo k Edenove-mu obisku v Ankari pravi, da sta z ozirora na navzočnost zunanjega ministra Edena in generaia Dilla v Egiptu smatrali tako angleška kakor tudi turška vlada za primerno, da minister Eden in general Dill obiščeta tudi Ankaro in razpravljata z odločilnimi turškimi osebnostmi o vseh vpra šanjih, ki zanimajo tako Anglijo kakor Turčijo. V poučenih krog'h izjavljajo, da se bodo posvetovanja nanašala predvsem na r.n'ožaj na Balkanu. Ankara, 26. febr. a (Reuter) An£TesTcega zunanjega ministra Edena m šefa generalnega štaba Dilla so ob pristanku na leta- lišču v Adani snoči sprejeli angleški veleposlanik pri turški vladi KnatchbuH-Hu-ghessen, turški provnoalni guverner z drugimi predstavnik1 kTaievnih cbasti. kakor tudi več turških senenaiov in štabnih častnikov Navzočega je biflo tudi mnogo občinstva ki ie prire^a'o Edenu navdušene ovacije. Zunanji minister Ecien in general Dill sta kmalu po svojem prihodu s posebnim vlakom odpotovala « Ankaro, kamor dospela danes dopoldne ob 10 Turški poslanik pri Sumnerju We!lesu Washington, 26. febr. s. (Ass Press). Turški poslanik pri amerški vladi ie vče-rai Dosetil rodt-imika za zunanje zaieve Sumneria Wel!esa ter ie imel z njim daljši razgovor Ob odhodu iz zu^an;e?a ministrstva je izjavi' poslanik nov: -arjem. da ie govoril z Wenesom o p'VožMu na Balkanu. Dejal ie. da ie položai na Balkanu do njegovem mnenju kritičen Poslanik oa ie obenem Donovno d udaril da bo Tur č i i a ostala zvesta svojim pogodbenim obveznostim. Turčija ostane zvesta pogodbam Ankara. 26. febr. s. (Reuter). Tu-ški radio ie sii~očd ponovno naglasil. da ostane Turčija zvesta podpisom na pogoiba^i, M jth j2 sklenila ter najre^neje opravljala vse prevzete obveznosti. L;st »Vaktiit« ponovno naglasa, da se s podpisom turško, bolgarke nenaoadalne izjave Turčiia nikakor ni obveza a. da bo samo gledala, če bi NmcHa h tela napasti Grčijo čez bolgarsko ozemlje. Resen položaj v Bolgariji Večina angleške kolonije je zapustila Sofijo — Kralj Boris ni sprejel opozicijskih voditeljev — Kmetijski minister Kttšev o bolgarski pripravljenosti — Moskva se ne zanima za zapadno polovico Balkanskega polotoka Sofija. 26. febr. e. AA. (Havrs). Večji del članov angleške ko!oniie je že zapustil Sofijo. Osebje »ngleškegra poslaništva se priparvlja na odhndL toda do zdaj še ni nikake končne °dl čitve o tem. London. 26. febr. e. (Reuter). Diplomatski urednik Reuterja poroča: Ni nobenega potrdila o trni. da bo angleški poslanik Rendell z osebjem poslani t\ a že ta teden zapustil bolgarsko pre-stclnjco. Diplomatski krogi poudarjajo, da bo poslanik sam presodil primernost take Oillotitve. Kralj Boris odklonil avdien-co opozicijskih politikov Sofja, 26. febr. e. (Europa Press). Včeraj je preko predsednika vlade dr. Filova iz dvorne pisarne prispel odgovor na pismo šefov bivših političnih strank, ki so pismeno zaprosili avdienco pri kralju Borisu .V p'smu je bilo sporočeno, da je zaprošena avdienca odklonjena. Pi5Tno so podpisali naslednji predstavniki in šefi opozicionalnih političnih strank Cankov. nacionalna stranka), bivši predsednik vlade Mušanov (demokratska stran ka), bivši minister Gičev (zemljoradniška stranka), bivši minister Vasdljev (demokratsko kolo), Petko Stainov (narodna stranka in bivši n inister Pastuhov (socialistična stranka). Sofija, 26. febr. e. Po obisku, ki so ga imeli zastopniki opozicije nedavno pri ministrskem predsed. Flovu in po izročitvi znane izjave, da bi bili sprejeti pri kralju Borisu, so nekateri odlični opozicionalci zopet obiskali min-istrskega predsednika. Kolikor se ve. s^a predsednika obiskala tudi bivši predsednik vlade Mušanov in bivši zunanji minister Burov. Oba obiska sta bila napravljena posebej. Oba odlična bolgarska politika sta, kakor zatrjujejo, ostala v razgovoru s predsodnihom vlade dalje časa. Razgovarjali so o zunanji in notranji politiki, ni pa znan rezultat teh razgovorov, toda mislijo, da je bil obisk v zvezi z važnimi dogodki v zunanji politiki. Politične internacije v Bolgariji Sofija, 26. febr. AA. Listi lo objavili naslednjo vest policijskega ravnateljstva v Sofiji: V notranjosti države so bile v interesu državne varnosti internirane nasled nje osebe: Lazar Popovski, Georg Vik o v, Boris Bumbarov. Veljko Spancev, Stanča Trifunov. Ivan G. Minkov, Peter Trajkov in Petar Sandanov. Govor bolgarskega kmetijskega ministra London, 26. febr. i. Glede na situacijo v Bedariji javlja londonski radio, da je novi bolgarski kmetijski minister Kušev zastopal stališče, da mora Bo'ga^ja ostati izven vojne. Kuscv je v svoiem govoru v Gornji Orehovici v severni Bolgariji rekel med drugim: Vojna je zajeda del Balkanskega polotoka. Prisiljeni smo bi,: napravir gotove ukrepe, da očuvamo mcie svoje domovine. To so ukrepi opreznosti ker iznenađenje ni izključeno. Morarr.o biti prinravlieni, da zaščitimo svoje domače ognjišče Naj ram na primer navedem malo požrtvovalno Švico, ki že dve let' drži srvojo vojsko na nogah. Svicarsk narod s ponosom prenaša trpljenje, ki mu ga nalagajo ti ukrepi, da bi ohranil neodvisnost svoje države. Bolgarski narod, fr» Ifuht svojo svobodo, se bo branil in potrebno je, da je priprav- Letalska vojna na zapadu Preteklo noč so angleški bombniki obiskali Pornrje in invazijske lake, nemški pa predvsem vzhodno Anglijo London. 26. febr. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Bombniki vcjr.ega letalstva so preteklo noč izvedli napade na industrijske objekte v Pcrenju ter na nemške in vaz! j -ke luke. London. 26. febr s. (Reuter) Letalsko in notranje nunistrstvo Javkata v svoiem danainiem jutranjem komunikeiu: Sovražni letalski naoadi na Anglijo preteklo noc niso imei velikega obsega Izvršeni so bili v slavnem na vzhodno Anglijo. Bombe so bile vržene na več točk. poleg teea oa tudi na dve točki v drunh delih države Vsi ti napadi so povzročili malo škode in malo človeških žrtev. Pa-trulia angleških nočnih lov k h letal ie ponoči sestrelila velik nemški bombnik. London. 26. febr. s. (Reuter). Po poročilih novinskih agencii so sovražna leta a preteklo neč napadla sicer razne dele Anglije, toda nikjer niso bili napadi hujšega značaja. Bombe so bile vržene nr d-vsem na vzhodne in sevemovzhodne d^le države, padle pa so večinoma na neoblju-deno ozemlie. Tudi v zhodni Angliji so naoadi novzpečili le zelo malo žrtev in malo škode. Iz drugih delov države poročajo, samo o izoliranih napadih manjšega obsega. En sovražni bombnik te bil ponoči nad Suffolkom sestreljen. En čan oeadke legala ie ranjen ter so ga DreoeLiali v bolnico, t jen, da 2 vsemi silami brani svojo svobodo. Naša diplomacija ie na delu da bi se izognila vsakemu sodelovanju Bolgarije v da našnji vojni. Mi pa imamo d:■,,„ »•Bahat .-ji* BAJ00A Kah x#OAr V- *Ariag* f| Urnfudu«) 1*1 Afmadu Bu* 'Merita j lorrg•x~= Bcg^/^B ra v<9==- V Abesiniji so abesinski vstasl zasedli te dni Mojalo ob kenijsko-abesinski meji. Sedaj je bila v mesto poslana posadka južnoafriškega vojaštva, Zelo aktivno je nad Eritrejo angleško letalstvo. Angleški in južnoafriški bombniki neprestano napadajo italijanske postojanke, zlasti letališča, zaloge bencina* municijska skladišča in radijske postaje- čestitke v Moskvi O priliki 23-letnice sovjetske vojske so Številne države čestitale poveljnikom rdeče armade — Dnevno povelje maršala Timošenka Nairobi. 26. febr. s. (Reuter). Včerajšnje kenijsko vojno poročilo je javilo, da so zapadno afriške čete zasedle pristanišče Bravo v Italijanski Somaliji« To pomeni, da so angleške v Somaliji prodrle od Ki-smaje že nad 300 km dalje proti severu ter so se že za več nego pol poti približale glavnemu mestu Mogadiscu. Tudi na vseh drugih sektorjih bojišča v Somaliji angleške čete napredujejo. Angleški vojaški krogi sodijo, da je s prekoračenjem reke Džube Italijanom zelo otežkocena obramba, Reuterjev poročevalec objavlja nekaj po drobnosti o zasedbi naselbine Džumbo ob ustju reke Džube. Zavzetje te važne strateške postojanke je omogočilo Angležem nadaljnje prodiranje. Napad na Džumbo so izvedli južnoafriški oddelki, ki so zasedli mesto s hitrim napadom, ne da bi sami utrpeli le eno samo smrtno žrtev- Uvod v operacije tvoril napad nekega transvalskega polka, ki je imel nalogo, da severno od mesta prekorači reko Džubo, Ena četa polka je skupno z neko četo na-talskega polka v zložljivih čolnih prešla čez reko. Istočasno so afriški oklopni oddelki na desnem bregu Džube dospeli do reke, da bi preprečili italijanske protinapade. Transvalske in natalske čete so med tem prodirale, oborožene s puškami strojnicami in havbicami. Italijani so jim poslali nasproti oddelek 280 mož, ki pa je bil po kratkem boju popolnoma uničen. Vsi vojaki tega oddelka so bodisi padli, bodisi so bili ranjeni. Pionirski oddelki so postavili nato čez reko Džubo pontonski most, čez katerega so že 10 minut pozneje vdrli angleški oklopni oddelki ter manjše skupine transvalskega vojaštva. Italijani so jim poslali nasproti oddelek 500 mož, ki pa se je moral že po kratki borbi umakniti ter je pustil na bojišču baterijo topništva in mnogo drugega vojnega materijala. Kmalu nato je javilo neko izvidniško južnoafriško letalo, da so bile v Džumbi opažene bele zastave, znak, da se hoče mesto predati. Ko so angleški oklopni odcMki dosegli naselbino, se je res vsa posadka, ki je štela 100 italijanskih vojakov in več sto kolonialni hvojakov brez boja predala. Kairo, 26. febr. s. (Reuter). O operacijah v Eritreji javlja sinoćnje angleško vojno poročilo, da so angleške čete ie v nedeljo zavzele močno utrjeno postojanko Knbkub ter sedaj prod'rajo dalje na jug proti Kerenu. Zavzetje Kubkuba selo ogro Moskva, 26. februarja. A.A. (Tass) Ljudski komisar za obrambo in maršal Sovjetske zveze Timosen-ko in general Žukov, načelnik glavnega generalnega štaba rdeče vojske, sta včeraj ob proslavi 231 etnike ustanovitve rdeče armade sprejela čestitke od glavnih poveljnikov in načelnikov generalnih štabov tz raznih dnžaiv. Tako so čestitali v. Baum-bach, nemški mornariški odposlanec, podpolkovnik Sarg Peihaj, namestnik kitajskega vojaškega od po slanca, višji ing Wunderiich letalski nemški h is Maršal TIMOŠENKO odposlanec Vsi so prišli osebno čestitat ▼ ljudski koroisariat za narodno obrambo. Čestitke so prav take prišle od maršala Cangkajška, kitajskega veJeposenika v Moskvi Saoliceja in polkovnika Griera, angleškega voja3cega odposlanca. Čestitali so še polkovnik Popovič. vojaški odposlanec Jugoslavije, major Kubavinov, bolgarski vojaški odposlanec, Eton, ameriški vojaški odposlanec, polkovnik Trkman. turški vojaški odposlanec, polkovnik Lutmen, finski vojaški odposlanec, major Flodstren, švedski vojaški odposlanec. Slične čestitke je prejel tudi admiral Kuznecov, ljudski komisar za vojno mornarico m admiral Raler, načelnik sovjetskega mornariškega štaba. Proslava v Londonu London, 26 febr. AA (Reuter) Ob 23. obletnici,sovjetske vojske je vojaški odposlanec na sovjetskem veleposlaništvu priredil sprejem. Na sprejem so med drugim prišli državni podt«jjn?k v zunanjem ministrstvu Buttler. državni podtajnik v vojnem ministrstvu Gig. državni podtajnik v letalskem ministrstvu Balfour in druge osebnosti- Zahteve moderne vojne Moskva, 26 febr. e (Tass) Ob 23. obletnici sovjetske vojske je naadovF maršal Ti-mošenko, ljudski kom*ar sa narodno ob- I ram bo SSSR, n« vojsko dnevno povedjo, v katerem rvaglaia, da vodi Sovjetska zveza modro zunanjo politiko, pri čemer so naslanja na svojo gospodarsko in obrambno moč, na svoje moralno in politično edir*-stvo in na popolno soglasje vseh sovjot- I skih narodov. Izvajajoč politiko miru in nevtralnosti jo Sovjetska zveza v teku pretokleg« leta dosegla nove velike zmage. Varnost severno-zapadnih meja in Leningrada je zagotovljena. Besarab;ja. ki je bila pred 20 leti protizakonito ugrabljena, je spet sovjetska, in prav tako severna Bukovina, doc im so Litva, Letonska In Estonska pristopile k zajednici sovjetskega naroda ter se je s tem SSSK solidno utrdila na obalah Baltika, Moderna vojna zahteva, pravi dalje v dnevnem povelju, da poveljniki in vsi osta 11 člani vseh vrst orožja prestajajo velike moralne in telesne napore na bojšču. Da to zmorejo, je potrebno, da so vzgojeni v duhu vzajemne pomoči, v odrekanju, v vztrajnosti in skrajni odpornosti. To morajo vsi poveljniki in političnji inštruktorji pojasniti vsem sovjetskim četam. Na ta način se bo vojska Lahko z uspehom posvetila svoji nalogi, da ščiti svobodo in varnost domovine- Na kraju dnevnega povelja maršal čestita vojakom in poveljnikom ob 23-letnici in jih poziva, naj spopolnjujejo borbeno in politično spretnost sovjetske vojske. Zasedanje sovjetskega parlamenta Moskva, 26. febr. s, (Tass). Sinoči ob 19. se je pričela prva skupna seja obeh zbornic vrhovnega sveta sovjetov v teku njegovega osmega zasedanja. V vladnih ložah so prisostvovali seji med drugim Stalin, Molotov, Vorošilov, Kalinin itd. Prva točka dnevnega reda zasedanja je bila predložitev pr Luna za leto 1941 ter odobritev prorr' ta za preteklo leto. K predložitvi pr cuna je imel komisar za finance Zber^, govor, ki je trajal dve uri. Nato je bila seja zaključena. Danes se sestaneta obe zbornici ločeno, da odobrita poročila proračunskih odborov. »Sovjet sojuzov« se sestane ob 9. zjutraj »Sovjet nacionalnosti« pa ob 18. Moskva, 26. febr. s, (Reuter). Novi sovjetski proračun, ki je bil včeraj predložen parlamentu, določa za vojaške svrhe izdatke 71 milijard rubljev, 20°/« več nego proračun za preteklo leto Island močno utrjen London, 26. febr. s. (Reuter). Iz Rej-kiavika poročaio. da so se angleške čete na Islandu mečno utrdile, tako da ie seda i vsak poskus vpada nemške? vojske na otok več ali mani nemogoč. Angleško vojaštvo na Isaidu ie porazdeljeno v posebn h vojaških t bori čih ob obali. Angleška volska le za vojaške transporte zgradila na o*oku tudi ve? novih cest. Vojaštvo je večinoma c*>remljeno • smuči. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, srefe, 16. Nbtv* 2NL ftter. 47 Tepeleni - glavno področje operacij v Albaniji Italijani srdito branijo mesto — Slabo vreme ovira prodiranje na obeta straneh, pač pa je letalstvo aktivno Atene, 26. febr. e. Okroc Tepelenija in severno od Klisure ie bil včerai ves dan topniški ogenj. Boji so bili tudi med po-sarnezriimi oddelki, toda le iz strelskih jarkov. Ob Devoli topniški ogeni ni prenehal, tudi tam so bili soonadi posameznih edi-nic. oba nasprotnika sta ohranila svoje d~bro utrjene položaje Pri Poderadcu je vladalo zatišje, tam so bile samo praske med izvidnicami. Prav tako ni bilo nič pomemb-«e^a ob mor i u Glavna pozornost vojaških krofov je osredotočena na Tepeleni. ki je plavu o področje operacij. Toda tudi na tej front: ie pcložai neizpremen;en. Itnliiani srditn branijo to mesto - J bro utrjenih oolo-žaiev in vsi srš>.; »ri so bili dosedai zaman. Atene. 26. febr e. MVictrstvo za tisk te po atenskem radiu iavil^. da so bila v bojih v ponedeljek sestreliena štiri sovražna letala, drusa na so bila ooSkodo-vana. "Eno sovražno letalo ie bilo prisiljeno spustiti se na severni fr°nti in ie bila posadka uieta. druco sovražno letalo oa ^e padlo v morie Grki so posadko uieli Na osTednii fronti sta bili ses+relieni dve sovražni letali, tretje na n^ škod ova no. Po poročilih s fronte ie včo-ai r-& gorskih vrhovih soet snežilo, toda k'iub s1 a 'a- I bemu vremenu so bili krajevni boji ugodni za erške čete. Grško vojno porodio Atene. 26. febr. s, (At. ag.) Grški generalni štab javlia v svoiem sinočniem 112. vojnem poročilu: Nekaj patruljne aktivnosti in topniškega ognia. Grško notranie rrdnis^rstvo poroča, da sovražna letala včerai niso izvedla nobeneffa napada na gTško ozemlje Ameriška porceila Atene. 26 febr s. (Ass Pre?sV Poročila z bojišča v Albaniii jsvliaio. da s'abo vreme močno ovira ooeraciie koone voi-ske. V eoroviu ie zaoođetl včerai nov snee v dolinah na 1e močno deževalo. Pač pa se ie letalstvo ud-jstvovalo kliub slabpmn vremenu zlasti '-•ad sred-niim in severnim sektoriem boušxa Tta-li'aneka letala so na severu moč^r. bombardirala sr§ke postoiank^ na cesti men KoT-lco in Florino Ang1rt«ka lovska le+al^ ^o ponovno roseeln v b^ie ter so eno ''tali ian«ko letalo sestrelila A*ene, 26 febr s. (A<^s Pressl Po uradnih eTSk;h podatkih so Grki v dosedanip-n ooteku vojne z Italijo uieM slcuom ?n.non ita^'^anskih vojakov, med niimi 550 častnikov. Plebiscit v Uniiiuniji General Antonescu je za prihodnjo nedeljo razpisal plebiscit, v katerem naj rumunski narod odobri njegovo politiko BnkareSta. 26. febr. e. Objavljen je zakon, s katerim se poziva rumunski narod, da 2. marca t. 1. poda sodbo o šestmesečnem upravljanju države po generalu An- tonescuu. Ta zakonski predlog; se glasi: čl. 1. Poziva se rumunski narod na splošni plebiscit v nedeljo 2. marca 1941. da odobri ali ne odobri način po katerem je general Antonescu vodil svojo državo od 6. septembra 1940 do danes. Kjer se glasovanje ne bo moglo izvršiti 2. marca, se bo nadaljevalo naslednje dni. čl. 2. Rezultat glasovanja v vsej državi mora biti objavljen najkasneje do 5. marca t. 1. 01. 3. Vsi državljani Rumunije. ne glede na poklic, ki so izpolnili 21. leto, se morajo udeležiti glasovanja. 2idje so izključeni od tega plebiscita. čsl. 4. Glasovao je bo javno in se bo vršilo z besedami »da« ali »ne«. čl. 5. določa plebiscitne komisije, čl. 6. komisije za štetje glasov, čl. 7. pa prepoveduje zborovanja, manifestacije in govore za časa plebiscita. Poleg tega zakona je bil objavljen tudi obziren ekspoze. ki v glavnih potezah prinaša rezultate, ki jih je general Antonescu dosegel v zadnjih šestih mescih pri upravljanju države. Froglas generala Antonesca Bukarešta. 26. febr. e. Snoči je general Antonescu objavil naslednji proglas: Rumuni! Naša prastara zgodovina s svojimi tradicijami, kakor tudi novi duh, ki prevzema svet, zahtevata od odgovornih voditeljev naroda, da svojo odgovornost utemelje. Zvest tradiciji in sooročilu naše zgodovine in v želji, da dokažem zveze rurmmskega naroda z zdravimi političnimi običaji v svetu, sem sklenil, da od vmm zahtevam naknadno odobritev za svoje delo. ki ga vodim od 6. septembra 1940 do danes. Prevzel sem vodstvo države v času obim^ in propadanja. Vodil sem jo šest mesecev skozi na,težje položaje iz krize. Da bi tudi nadalje mogel voditi težavno borbo in nove skrbi, mi je potreben dokaz Za kaj se bori Angli^ Anfleško zunanje ministrstvo odgovarja na noto japonskega zunanjega ministra London, 26. febr. AA. (Reuter). Pomočnik zunanjega ministra Buttler je podal včeraj v spodnji zbornici podrobnosti o noti. ki jo je Macuoka podal Edenu, V svoji nedavni noti angleškemu zunanjemu ministru Edenu je japonski zunanji minister naredil aluzijo na evropsko vojno sploh in pripomnil, da bi bila Japonska v celoti pripravljena nastopiti kot razsod-nk ali pa začeti z akcijo, ki bi bila zmožna vp ostavi ti mir in normalne pogoje ne samo v Vzhodni Aziji, temveč na vsem svetu. Japonski zunanji minister je v svojih nedavnih izjavah, ki jih je podal — kakor se trdi po posvetu z nemškim poslanikom — sporočil, da njegovih besed nI treba smatrati kot ponudbo za posredovanje v evropski vojni. Nato je Buttler nadaljeval: V ostalem primeru je bil japonski zunanji minister obveščen od predsednika angleške vlade. u. ~e v stvari, za katero se mi borimo in ki se ne nanaša na nobene ozemeljske .trgovske ali gmotne dobičke, temveč gre za bodočnost vsega človeštva, ne more govoriti o kakšnem kompromisu ali razgovorih. Spodnja zbornica je z navdušenjem pozdravila to Buttlerjevo izjavo. Pred njegovo izjavo je konservativni poslanec Car-ry postavil vprašanje, ali Eden lahko sedaj objavi besedilo note, katero je dobil od Macu oke in kakšen je angleški odgovor na to noto. Ro^seveltove izjave Washington, 26. febr. s. (Ass. Press • Novi ameriški veleposlanik pri angleški vladi Winant odpotuje s »kliperjem« jutri ali pojutrišnjem preko Lizbone v London. Na konferenci tiska so včeraj novinarji vprašali predsednika Roosevelta če bo res ponesel Winant s seboj predloge ameriške vlade glede ureditve sveta po vojni. Ro-oseveit je odgovoril, da je to netočno ter je pripomnil, da mora Anglija naj preje zmagati v vojni, nato pa bo šele mogoče govoriti o mirovnih ciljih. Novinarji so Roosevelta vprašali o zahtevi opozicije v senatu, da ne bi bilo ame riški vladi prepovedano pošiljati ameriško vojaštvo izven zapadne poloble in ameriških kolonij. Roosevelt je nato pripomnil samo, da ne želi, da bi bil k zakonskemu osnutku o posojanju vojnega materiala sprejet kakršenkoli dodatek, ki bi spremenil zakonski osnutek tako .da bi oviral pošiljanje pomoči Angliji. Ameriška utrjevanja v Pacifiku Washington, 26. febr. s. (Ass. Press). Mornariški odbor ameriškega senata je včeraj soglasno odobril kredite 240 milijonov dolarjev za utrditev otočja Samoa in Guama v Pacifiku. Letalska industrija v Zedinjenih državah in Kanadi London. 26. febr. s. (Reuter). Predsednik angleških strokovnih organizacij sir Walter Citrine je govoril sinoči po radiu o vtisih svojega potovanja no Zedinjenih državah, s katerega se ie pravkar vrnil. Citrine ie navedel med drugim, da bosta po niegovem mneniu angleška in ameriška letalska proizvodnja do septembra letošnjega leta nadkrilili nemško letalsko proizvodnjo. Letalska industrija v Zedinjenih državah se ie izredno razširila. Lani poleti ie bilo v letalskih tvornicah v Zedinjenih državah zaposlenih skupno 78.000 delavcev, sedal na tih je že nad 250.000. V juniju bo zaposlenih v ameriških letalskih tvornicah že 500.000 delavcev. Ottawa. 26. febr. s. (Reuter) Kanadski minister za oborozevanie ie STK>rocil sinoči, da ena sama letalska tvornica v Kanadi izdela seda i že 15 lovskih letal tipa Hurricane na teden. Naš zunanji minister ▼ Budimpešti Beograd, 26. febr. AA. Sinoči je odpotoval na službeni obisk v Budimpešto ju-gosi o venski zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič z gospo. Pri tej priliki bo izvršena zamenjava ratifikacijskih listin nedavno podpisane pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Madžarska Zunanjega ministra spremljajo na poti pomočnik ministra Ulja Jukič, načelnik tiskovnega oddelka Milan Štefanovič. sef kabineta Vukasin Sećeravić, pomočnik načelnika političnega oddelka dr. Stojan Gavrilović in tajnik zunanjega ministrstva Aleksander Z vekić. Beograd, 26. febr. e. Zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Marko\rić se je sno či ob 22.50 odpeljal z rednim brzim vlakom v Budimpešto. Slovo na postaji je bilo zelo prisrčno in so mu prisostvovali predsednik vlade Dragiša Cvetkovič z gospo, mnogo višjih uradnikov zunanjega ministrstva s pomočnikom Smiljaničem na čelu, vsi šefi oddelkov, predstavniki madžarskega poslaništva ter mnogi domači in tuji novinarji Denar ni varen pod blazinami število tatvin od leta do leta hitro narašča obenem s Številom težkih telesnih poškodb vašega zaupanja. Znano vam je vse. kar sem dosegel. V globini svoje duše sem skrival samo najtežje skrbi in globoko bol. Kar morem reči. je to, da moja vlada sloni na poštenju, časti in neumornem delu. Niti en trenutek svojega prizadevanja nisem prezrl narodnih pravic. Storil sem vse, kar se je dalo storiti, da bi ohranil narodu, državi in vsakemu poštenemu Ru-munu čast. mir, varnost imetja, pravico do dela. Zaupajoč v vašo pravično sodbo, vas pozivam, da izrečete svojo besedo. Naj živi rumunski narcd, naj živi Ni. Vel kralj! Mussalinijeva poslanica generalu Antonescu Bukarešta, 26. febr. j. (DNB). Listi objavljajo na prvih straneh in pod velikimi naslovi naslednje sporočilo: Italijanski poslanik v Bukarešti Ghidi je izročil generalu A^.tmescu poslanico predsednika italijanske vlade Mussolini-ja, v kateri Mussolini toplo odo'^ava možato zadržanje, ki n-ske države nasproti Angliji. Mussjlini izraža nadalie svoie priznan ie za p-emo-črtno al-rtivnost rumunske v .ade. ki je onemogočila izvršitev slehernega angleškega manevra za spremembo nolžain. S tem je vodia rumunske države i sno izpričal in potrdil solidarnost Runv niie z Aretirana voditelji zadnjega upora Bukarešta. 26. febr. AA. (DNB). Uradno ie b:l^ obiavlieno. da ie bil snoči aretiran neki dijak s tehnične falrultete v Bukarešti. Prav tako je bil aretiran bivši šef policije v Bukarešti Geor? G^ananica. Uradno izjavljajo, da je bV Graranica med neajboli nevarnimi voditelji upora v mesecu januarju. Organiziral je u nor v Konstanci in je vidno sd^loval pri zasedbi radijske postale ori Konstanci. Aretiranega voditelia so včerai z močno stražo pripeljali v Bi^ra-što. kier mu bo sodilo vojaško sodišče. Ljubljana, 26- februarja Pred sodniki se vrstijo kar v serijah tatovi, veliki in mali, taki. ki so zadovoljni, ako se po Las te samo nekaj kovačev vrednega plena, n taki, ki preže na večje vsote, katere imajo ljudje skrite pod blazinami v posteljah. Statistika kaže, da število tatvin in vlomov od leta do leta hitro narašča. 2e od nekdaj so tatvine in vlomi seveda na prvem mestu med zlocinstvi in prestopki, in sicer na prav častnem prvem mestu. Prve so tatvine, bi rekli po domače, potem pa dolgo nič ni in za tem pridejo težke telesne poškodbe, itd V številkah je ta kriminalna zakonitost prikazana takole: V teku lanskega leta je bilo prijavljenih 10.987 tatvin in vlomov (11S7 več kakor 1 1939). 785 težkih telesnih poškodb, 143 zlonamernih požigov, 135 primerov ponarejanja denarja, itd. Vrnimo se k denarju, ki ni varen pod blazinami. Kakor smo že poročali, so se pojavili specialisti za doma teza vri rani denar, ki si mislijo, da je treba pač vzeti tam, kjer je kaj. In denar, gotovina, je danes marsikje pod blazinami v nogavici ali pa samo v navadnem ovoju Janez Kline, ld je po poklicu pekovski pomočnik, je prišel v bližino tezavriranega denarja neke Ane na ta način, da se je izdal za revnega dijaka. Ana je usmiljenega srca in je lažnega dijaka vzela na stanovanje, za kar se je še tisočkrat pokesala. Nekega dne ji je namreč izginil izpod blazine tisočak in še nekaj drobiža, kar je vse hranila za hude in najhujše čase. Prav je bilo, da je varčna Ana hranila denar* za hude čase. prav pa ni bilo, da je denar shranila v ovoju pod blazino, namesto da bi ga nesla v hranilnico, če bi tako storila, bi še danes imela tisočak in svoj drobiž. Anina soseda Barbara je nekoč Janez zalotila v Anini sobi pod posteljo. Janez je bil v zadregi in je rekel, da se je skril samo za šalo in da bi Barbaro prestrašil. Tisti dan, ko je Ana opazila, da ji je izginil cenar. je pa izginil tudi lažni revni študent Janez. Cenrav je pred sodniki tajil krivdo, je bil obsejen, kajti na policiji je priznal tatvino in po izpovedi prič ni mogel nihče drugi Vedeti, kje ima Ana spravljen denar. Vrhu tega je bilo po ka- zenskem listu videti, da je Janez nevaren tuji lastnini 2e v mladih letih je zašel na slaba pota. V poboljševalni cd se ni poboljšal, temveč je postal berač, potepuh in delom rznež. ko je bil zopet svoboden. Klatil se je po Sloveniji in po Hrvatski- Ob aretaciji so našli pri njem vlomilsko orodje. Prišel je ravno iz Zagreba v Ljubljano in se je najbrž pripravljal na večji vlomilski podvig. Sodniki malega kazenskega senata so mu prisodili 2 meseca in 7 dni. SAM SI JE POMAGAL... France je bil svoje čase v mestni službi. Zaradi nekih nerednosti je bil odpuščen in nekega lepega dne se je znašel na cesti, že v letih je in vrhu tega bolan na pljučih. Prav nobenega upanja ni imel. da bi se mogel star in bolan prebiti pošteno skozi življenje, nc glede na to, da ga jc težil v mestni službi storjeni greh- Prav v tem času je mestna občina začela akcijo za takozvano zimsko pomoč. France je vedel, da bo težko dobil podporo ali pomoč, saj še za poštene ljudi, ki v službi še niso zagrešili nobenega kaznivega dejania. nimajo dovolj. Zato »e je odločil za samopomoč Spomnil se je namreč, da mu je ostal še iz časov, ko je bil v mestni službi, blok za nabiranje prostovoljne socialne davščine. S tem blokom je Janez nabiral prispevke po Ljubljani. Toliko je nabral, da si je za silo pomagal iz najhujšega. Sodniki so upoštevali vse olaj-šilne okolnosti in so Janezu prisodili pogojno kazen 2 meseca strogega zapora. SVOJO ZAROČENKO JE IZKORIŠČAL Neki Polde, ki je po poklicu pekovski pomočnik, je prav grdo izkoriščal svojo zaročenko, neko Heleno, ki se prebija z muko skozi življenje kot postrežnica in mora skrbeti tudi za svojega nezakonskega otroka, ki mu je Polde oče. Z grožnjo, da jo bo ustrelil, je Polde izsilil od po-strežnice več stotakov, opeharil pa je tudi Heleninega brata in njeno mater s tem, da jima je izvabil več stotakov pod pretvezo, da bo v nekaj dneh poroka in da nujno potrebujeta s Heleno denar. Polde-tu so sodniki prisodili 6 mesecev strogega zapora in globo 180 din. ostno na trgu Skoči je mnogo Ljubljančanov pozabilo na vse križe in težave naših dni razpoloženja Ljubljana, 26 fefbruarja Morali bi prav za prav govoriti o neraspoloženju .. . Danes je zavladala po vsem mestu takšna zaspanost, kakor le prve dni po velikih praznikih, božiču in veliki noči. Samo še dan po novem letu je ori nas bolj zaspan. Toda ljudje so bili tem bolj živahni včeraj. Praznovali so, kakor je bilo zapovedano. Vsi lekali so bili zopet prenapolnjeni, celo mnogo bolj kakor v starih >dobrih časih«. Med tem ko so bili ljudje lani še preveč resni ter zbegani in so varčevali, letos vprav iščejo prilike, da bi čim bolj razmetavali denar in se predajali lahkomiselnosti- Našim meščanom bi se zdel neodpustljiv greh, če bi šli snoči redno spat ter če bi jih pust ne spravil iz ravnotežja- Snoči so pozabili na draginjo in vojno, na nakaznice in brezmesne črni. Značilno je, da ljudje najmanj tožijo nad podražitvijo alkoholnih, pijač. Vino se je najbolj podražilo po novem letu, a nihče ne more trditi, da se je poraba zaradi tega zmanjšala, med tem ko je poraba nekaterih živil v zadnjem letu že precej nazadovala. Dopoldne je vladalo na živilskem trgu takšno mrtvilo, kakor da ljudje hočejo prihraniti vse danes, kar so zapravili v nedeljo in včerai. Kupovalk je bilo skoraj manj kakor prodajalk- Toda tudi prodajalk je bilo zelo malo, celo manj kakor navadne tržne dni. Danes dovoza živil ni oviralo slabo vreme. Kmetice niso prišle, ker vedo, da na pepelnico ni kupčije. Niti zelja in repe ni skoraj nihče kupoval. Mesarji so danes lahko počivali. Zanimivo je, da je bilo davi celo nekoliko neprodane slanine; znano je, da je zdaj redno vsak dan slanina prodana že vnaprej ter da je večina mesarjev navadno niti nima. Vprašanje je, s čim zdaj ljudje belijo jedi, saj primanjkuje slanine že tri tedne. Danes je v Ljubljani v resnici popoln post kakor smemo soditi po tem, da ljudje niso kupovali niti postnih specialitet. Na pepelnico so bile prejšnje čase naprodaj na trgu ribe, danes pa ni bilo ne merskih in ne rečnih. Tudi v edini ljubljanski trgovini z ribami ni bilo posebnega prometa. Kmetice danes niso prinesle naprodaj perutnine. Bilo je pa tudi precej manj jajc. Prodajali so jih po 1-25 din kos ali 9 kosov za 10 din. Niti krompirja ljudje danes niso tako kupovali na stojnici mestne aprovizacije kakor prejšnje dni. Zdaj je naprodaj krompir, ki so ga kupili nedavno. Skupno so nakupili 70.000 kg krompirja, toda za prodajo na trgu je določeno le 30 000 kg. Med tem ko je bil doslej krompir po 1.50 din na stojnici, ga zdaj prodajajo po 1.75 din. S prejšnjim krompirjem so bili ljudje bolj zadovoljni ker je bil bolj zdrav. Akademija NSZ v Litiji Litija, 25. februarja V nedeljo 23. t. m. ob 16. popoldne se je vršila v dve rani na Stavbah prav lepo uspela delavska akademija. Za naš knaj je bila to svojevrstna prireditev, saj se sličnih ne v;c?i vedno. Nastopili so člani NSZ "z Ljub janc pod vodstvom nadarjenega komponista in zborovodje g. Alojza Karmelja, Dvorana je bi »a polno zasedena. Med drugimi sta se udeležila akademije skladatelja g. Jereb iz Litije in g. Kovačič iz Smart-na V uvodu je navzoče pozdravil in se sa-hva1i4 za tako lepo udeležbo predsednik pedružmee g. Tisler. Pričel se je skrbne pripravljen spored z novo pesmijo NSZ »NiS simbol*, ki je bila nagrajena z velikim odobrava? em Tamburaški orkester NSZ je svoje koncertne točke izvaja! tako precizno, de je zadivil vse navzoče. Tudi i?evski oktet NSZ je žel veliko priznanja. Zelo je razgibala publiko recitacija »Drejčnik Andrej govori«, katero je dovršeno recitira) g. Vozel j Milan. Stedie so pevske soio točke in je posebne ugajal duet PrelovCe^e »Hišica ob cest stoji«, ki sta jo izvajala ga Vozelj Silva in g. Kc«wa-čič Ivan s sprenljavo tamburaskega orke- stra. Nad vse težko pričakovani »Kova Je v študent«, za katerega je bilo veliko zanimanja, je bil podan prav odlično. Vsi nastopajoči so želi veliko priznanja, posebno pa med odmoTi znani kupiletist g. Vozelj Milan, ki nam je zapel par prav sijajno izvedenih kupletov. Vedno in vedno ga je publika priklicala z burnim aplavzom, da je moral večkrat ponavljati svoje trčke. Bil je v svojem izvajanju odličen. S to akademijo je zopet dokazalo narodne delavstvo, da je v našem kraju pokret nacionalnega delavstva neobhodno potreben Sličnih prireditev si še žeflrmo, saj sta se zelo pohvalno izrazila predvsem skladatelja gg. Jereb in Kovačič. Gestom iz Ljubljane pa k uspehu iskreno čestitamo z željo, da jih zopet kmalu vidimo v Litiji. Iz Kranja — »Zimska pomoč« v Kranju. Odbor »Zimske pomoči« občine Kranj je na svojih prvih sejah razmotri val pobiranje prispevkov in darH ter je odločil, da se pobiranje po mestu samem, t. j. pri privatnikih, obrtnikih, trgovcih in drugih prido-bitnikih cdloži za mesec marec 1941, ker so se tak j j razne gospodarske ustanove in . industrijska podjetja na prvi odziv z vso j uvidevnostjo odzvale s precejšnjimi pri-! spevki Odbor je tudi sklenil v sporazumu • krajevnimi oblastmi, da traja »Zimska pomoč« od začetka, t, j. od ustanovitve odbora v jeseni 1940 do konca marca 1941 in da v tej dobi ne bo nobenih drugih nabiralnih akcij, ker jih krajevna oblast ne bo ckrvo'ila. S tem so bili obvarovani vsi c bčan: pred raznimi nabiralnimi akcijami in je že takrat odbor apelira!, naj se meščan' radi tega s čim večjimi darili in pri-spe\k. c-dzovejo. ko bo odbor započel a podrobno nabiralno akcijo. Ta akcija se je sedaj določila za čas od 4. 3. 1941 do 11. 3. 1941 Ker se je na seji sporarumno določilo, da bosta to podrobno nabiralno akcijo izvtdli obe dobrodelni društvi — Kolo juge ploven skih sester v Kranju in Vin-cencijeva dru/ba v Kranju — po svojih ugledr ih damah, bodo v tem času le-te obiskale cbčane v občini Kranj, na kar se občinstvo opozarja ter se obenem prosi, da čim ve^ darujejo. Odboru za »Zimsko pomoć« cbč-ne Kranj je potreben še precejšen /ne^ek. da se zadosti vsem potrebam §&q( e* nt ca KOLEDAR Danes: Sreda. 26. februarja: Pepelnica, Matilda, Nestor DANAŠNJE PRIREDITVE Ljudska univerza: predavnje bibliotekarja Francoskega instituta g. Mirka Honor-letna o življenju primitivnih ljudstev (3 slikami) ob 20. v mali Filharmonični dvorani Razstava karikaturista Kondorja v palanci Bat'e Razstava slikarjev Godca, Kralja in La-koviča v Obcrsnelovi galeriji na Gospo-svetski cesti DEfcFRNE LEKARNE Dane«*: Dr Plccolt. Tvrseva cesta C, Hočevar, Celovška eesia 62, Gartus. Moste — Zaloška cesta 47. (Dtvod sTta Torej peki naj bi b:!i Wg9vi dr morftrno jesti tako slab kruh da nas kar po želodcih črviči. čudm. logika Kriv mora biti vedno nekdo če ljudem ni kaj po voift Krivdo vale na\-udno na tistega ki jim je prxfi in na ji až je dosegljiv. V našem primeru so to peki. Seveda, kruh se peče v pekarnah in v pekarnah Ha kupuiemo. Kdo je tore t kriv. da je tuko slab če ne peki, ki ga peko in prodajajo? Toda ta logika je zares čudna. Gostilničarji tud: prodajajo slabo vino, če nimajo dobrega pa \cn-dar niso krivi, razen če jim uhaja pogled v Kano Galilejsko Če pa je letina sh.ha. če je grozdje kislo ali gnilo, ne more biti v-fno dobro In kaj so zakrivili pr* tem £9> stilničarji? Ali pa vzemimo mesarje \r mesnici kupiš slabo meso, da se ti kar rar-leze v juhi ali pa da bi ga moral najprej s kladivom obdelovati nekaj časa, da bi ga sploh mogel pojesti. Meso stnre krmMi ni enako onemu pitane ga vola In z o -o t naj bi bili krivi mesarji, da je meso slabo. Modistka iz koienine ne more pričarati svilene večerne obleke, zlatar iz niklja tudi ne zlate ure. Tako bi lahko našteli še več primero*', ko ne smemo iskati krivca tam, kjer ga nt. Tudi za peke velja, kar velja za vse druge. Oni peko in prodajajo kruh iz take moke, kakršno pač dobe. Iz slabe moke ne m jo speči dobrega kruha Dajte fim dobre moke, pa bo tudi kruh dober. T o je j.isno, ko beli dan in vendar nekaterim ljudem ne gre v glavo. Iz LKR Naša organizacija je sedaj v času oho-nih zborov, saj iimajo v nedeljo 2. marca svoj redni občni zibor kar tri n^se krajevne organizacije, in sicer: v Novem mestu ob 9.30 v posvetovalnici na rotovzu, v Slovenjem gradcu ob 14. v Narodnem domu, prav tako ima Isti dan svoi občni zbor tudi krajevna organizacij«* v Mežici. Naslednjo nedeljo 9. rmrca ima obtal zbor krajevna ni ij illlailljl v Gnfltan-u. Zbor bo ob 8 30 v Tolstovrski soli v Gu-štanju. 16. m^rca pa bo zborovala krajevna organizacija v Skcpicah. in sicer ob 10. v prostorih tov. Jožeta Račečiča v Dol. Skopicah št. 20. Opozarjamo vse tovariše, člane gornjih krajevnih postojank, da se polncStevilno udeleže občnega, zbora svoje krajevne p H stojanke, da čujejo poročila svojega upv" -nega odbora in pa centrale v Ljnbl'oni ter si izvolijo upravni odbor za naslednje poslovno leto. Glavni odbor LRB, Maškarada Ljubljanskega Sskola Ljubljana, 26. febninrja Sokolova maškarada v Narod, domu i« privabila toliko društvu naklonjenega občinstva, da je bila telovadnica s stranskimi prostori mnogo premajhna. Marsikdo se je vpraSal, zakaj ni uporabljiva velllca in mila dvorana, restavracijski ln kavarniški prostori ? Dekoracije so popolnoma ustrezale naslovu prireditve »Vse za smeh«. Na vzhodni veliki steni si z malo domišljije zagledal marsikateri portret navadnega ali častnega ljubljanskega meščana. Domači jazz je skrbel, da se je mlado, ki ie b:lo v večini, in staro vztrafno vrtelo. V pretežni večini ženske maske ter ostale plesalke in plesalci so marljivo i^ooolnjevali epored maškarade. Maske so bile mnogobrojne. Naj le omenimo nozlačeni odaliski, povodno deklico, mični šolarki iz prvega razreda, šarmantni španiolki. Madam Pom-padur, mornarčke, gobice. Seveda tudi ni man-Tkalo orientalskih noš, cieank in kranjskih Mick. preprostih in elerantlh. ki i*o iskale moža, zastopnic pošte in telegrafa, glasbe, pastaric in drucrih. Med moškimi maskami naj omenimo ljubljanskega cvič-karja, lepega kavalirja Iz baročne dob**, ki se pa ni prav znašel v današni^m svetu, umetnike in razne komične maske, k! so vzbujale s svojimi grotesknimi obrazi splošno veselost. # Razpoloženje je bilo izborno, za kar so skrbeli številni paviljon! z dražfvVe!: •:•> :: r -.: lanskega leta dovoljenje, da lahko uvozi 1 200 vagonov sladkorja. Na merodajnih mestih pa misu jo, da je treba uvoziti še 1.800 vagonov sladkorja. Načelna o ločitev je baje že padla. Zadnja sladkorna kampanja je nam dala 9 500 vagonov slacVkorja, lz kampanje 1039-40 ga je nrm ostalo okrog- 600 vagonov ln Posrod je dobil dovoljenje za uvoz 1.200 vagonov sladkorja. Skupaj bi ga torej imeli okrog 11.300 vagonov. Poraba v kampanj! 1939-40. lahko velja za najvišjo, saj je bilo prodanega 9.500 vagonov sladkorja, ker so mnogi delali zaloge. Vse ka-fee, da bo no m ostalo v orihodnji kampanji nad 1 C00 vagonov sladkorja. Jasno je torej, da ga ni treba uvoziti še 1.800 vagonov. — Prošnja železniški tlpravt Prejeli smo: Vlak. ki vozi na proGospa ministrica-; preteklo nedeljo mnogo stalnih okoliških obiskovalcev brez vstopnic, se je uprava odra na njihovo željo odločila, da priredi Še eno popoldansko predstavo te zabavne veseloigre. In sicer v nedeljo 2. marca ob 15.15. Priskrbite si pravočasno vstopnice. —Ij Komedija j>Gosp°dar ^me«, delo švicarskega pisatelja Pierrea Carrauxa, je bila v letošnji igralski sezoni v Zurichu navdušeno sprejeta- Prevedena je že na francoski in angleški jezik in jc bodo prihodnje dni igrali tudi v Lausanni. Ljubljanski publiki jo bo predstavilo gledališče mladih v sobe to 1. marca ob 8. url zvečer v frančiškanski dvorani. Režira Sintič Zvonimir, sceno pripravlja Scagnetti Franc- —lj Rdeči križ v Ljubljani bo imel 4utri ob 18.30 občni zbor v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Članstvo Rdečega križa vljudno vabimo na ta občni zbor. Za bolničarke ln bolničarje RK je udeležba na občnem zboru obvezna. —lj Pole nov ka, alanlkovm pojedina, razne morske ribe. Vino od 15.— din dalje. Gostilna Lovšin. 163-n Banovinski Institut za raziskava«je ln zdravljenje novotvorb v Ljubljani ima novo telefonsko številko 32-72 o— Podružnica SVD diska. V četrtek 27. t. m. ob pol 20. bo predaval g. Fr Demšar o obrezovanju rodnega lesa na sadnem drevju v ljudski šoli v Sp. &iški. Naceinlstvo Ljubljanskega Sokola sporoča, da se vrši redna telovadba članov v sredo 26 t. m. ob 20.15 uri. —lj na vsa.ro mizo lasro pivo u— Za JesprenJ je mestni prehranjevalni odbor kupil dva vagona ječmena ter ga daje sproti v mlin predelavati za ješprenj. Mestna občina ga prodaja na mestni stojnici na Vodnikovem trgu po 7 din ln samo največ 4 kg posameznemu kupcu. —lj Mir na policiji. Navzlic pustnemu rajanju na policiji niso imeli posebnega dela. Se najbolj so bili zaposleni stražniki, ki so po eni v gostilnah ter po dveh ponoči v kavarnah napovedovali policijsko uro. Promet na ulicah se je raztegnil tja do jutranjih ur, vendar pa je pustna noč minila brez izrednih dogodkov. Policijska kronika beleži samo nekaj preveč glasnih prepirov, ki so se porodili v znamenju nastopov zaradi ljubosumnosti ali napačno razumevane ljubeznivosti ln bo morda ta ali oni dogedek našel odmev na pollcili ter na sodišču, v glavnem pa je vladal mir ln se je tudi nočna Ljubljana kar ponižno zazibala v pepelnico V Planico! Danes ob 10*30 prvi t* miting Za včeraj nameravani prvi trening se ni mogel vršiti, ker je bilo od ogromnega snega potrebno odvreči velike količine s skakalnice in je zato nastal mešan sneg. ki ni dopuščal enakomernega, mirnega smuka. Iz tega razloga včeraj niso skakali, pač pa so pustili skakalnico, da se bo sneg preko noči izenačil, danes pa do prvi dan. Od naših 50 pripravljeni: Nov-šak, Pribosek, Kl&nčnik, Mež.k, FinZgar in Nedog; od Nemcev pa Palme, Lahr, Klopfer, Schneidebach, Mair, Kraus, Ge-nng, ki so prispeli v ponedeljek zvečer v Planico. Včeraj zvečer je priepel še H611, ki pa morda še ne bo skakal, ker ima bolečino v roki cd padca na skakalnici v Beljaku. Do petka pa bo tudi on dober. Rezultate skokov bo objiviia ljubljanska radijska postaja ob 14. Znižano vstopnino za dijake in otroke je treba zahtevati Ž3 prej v Ljubljani pri Udruženju smučarjev Planica, ker se iz tehničnih razlogov te ne more izdajati v Planici na dan tekme. Samo otroci v spremstvu staršev bodo lahko pri glavni blagajni v Planici dobili znižane vstopnice bo zlorab, bo zlorah. Posebni vlaki v nedeljo Direkcija državnih železnic je odredila, da bodo v nedeljo dne 2. 111. t. 1. vozili v Planico trije posebni vlaki iz Ljubljane, eden iz Maribora s priključkom iz Zagreba, po potrebi pa bo uvrstila še druge vla ke. Razen rednega vlaka z odhodom iz Ljubljane ob 5.40 in s prihodom v R iteče-Pianico ob 8.53, bodo vozili še naslednji posebni vlaki: 1) z odhodom iz Ljubljane ob 6.00 in prihodom v Rateče ob 9.20, 2) z odhodom iz Ljubljane ob 7.05 in prihodom v Kateče-Planico ob 10.10 s priključkom od vlaka lz Celovca '.n T?eljalLa) ln 3) z odhodom iz Ljubljane ob 8.00 in prihodom v Eateče-PIanico ob 11.13. Posebni vlak lz Maribora bo odhajal ob 3.00, iz Pragerskega ob 3.20, iz Celja ob 4.08, iz Zidanega mosta ob 4.1-1, iz Hrastnika cb 4.33. iz Trbovelj ob 4.58, iz Litije ob 5.18. s prihodom v Ljubljano bo 5.48 in v Rateče-Planlco ob 9.20. Priključni vlak lz Zagreba bo odhajal ob 23.15. Odhodi vlakov iz Rateč-Planice: redni vlak bo odhajal ob 16-58, s prihodom v Ljubljano ob 20.33. Izredni vlaki vodo odhajali lz Rateč-Planice: 1) ob 17.25 s prihodom v Ljubljano ob 20.50, 2) ob 17-50 s prihodom v Ljubljano ob 21 16 ln 3) ob 19.02 s prihodom v Ljubljano ob 21.50. Ker je polovična vožnja odobrena samo za večje skupine, se prijavite v biljetaTii-cah »Putnika« v vseh krajih, kjer so, drugod pa pri krajevnih tujskoprometnih društvih. Cas postanka za posameznih vmesnih postajah bo pravočasno objavljen v časopisju. Ne odlašajte s prijavami do zadnjega dne. ker železniška uprava v sedanjem Času ne more v zadnjem trenutku uvesti posebni vlakov. Prijavite se takoj, plačilo pa lahko odložite do sobote! Ođgo£itev mladinskih tekem in smuka z Meeesnovea SK Ilirija sporoča, da je moral zaradi nepredviden itj tehničnih zaprek »Planiske mladinske tekme«, razpisano za 27. In 28. t. m. v Planici, preložiti na kasnejši termin, ki bo pravočasno objavljen. Iz istih vzrokov je preložen za 1. marca razpisani »Mecesnov smuk« z Mecesnove-ga vrha v Plr.nlci prav tako na kasnejši termin, kj bo pravočasno objavljen. Gorenjski smučarji, v sobe to in nedeljo v Mojstrano! Jesenice, 25. februarja Samo še tri dni nas loči od tekmovanj za prvenstva Gorenjske zimskosportne pod-zveze v okviru tradicionalnih prireditev te najmočnejše ln najbolj delavne podzveze, ki letos prireja že Četrtič vsakoletne manifestacije v uspehov polni dobi gorenjskih smučarjev. Naj nas ne motijo skakalne prireditve v Planici. Vsi prežeti v zavesti, da smo se dolžni odzvati klicu svoje nadrejene edi-nice, da smo moralno vezani udeležiti se tekmovanj za prvenstva svoje matice, bomo pohiteli vsi od prvega do zadnjega v Mojstrano izpričat svojo disciplino ln pokorščino, manifestirat svojo brezpogojno pripadnost podzvezi, ki z gotovostjo pričakuje, da letos ne bo udeležba nič manjša kakor druga leta in da bodo njeni člani tudi tokrat dokazali svojo vzgledno poslušnost. Razpored posameznih tekmovanj je tako prikrojen, da bo tudi mladini omogočeno v polnem številu nastopiti. V soboto popoldne je svečana otvoritev in tek na 18 km. Vsa druga tekmovanja se bodo vršilo v nedeljo takoj po prihodu prvega vlaka tako da bo mladini zadostovalo, če pride s prvim vlakom v Mojstrano. Kdor se še ni prijavil, naj to stori takoj, zlasti naj skrbe vodje mladinskih skupin, da bodo prijavljeni vsi pravočasno, ker naknadne prijave ne bodo veljavne. Za stanovanja in prehrano je preskrbljeno. Kdor si želi zagotoviti prenočišče, naj takoj javi svoje želje odboru za prehrano ln prenočišče na Smučarski klub Dovje-Mojstraca. Poudarjamo še enkrat, da je kljub prireditvi v Planici izletni program v celoti Izveden tečno v določenih časih. Ravno v tem primeru, ko se istočasno vršita dvz prireditvi, moramo dokazati, da se v polni meri zavedamo, kje Je prvo naše mesto, kaj je naša prva dolžnost spričo vsega drugega kar bi nas utegnilo zapeljati. Val toubi naj skrbe, da se niti v tem primeru ne bodo dogajale nepravilnosti in bo vsekakor neodpustljlvo, če bi se karkoli predpostavljalo IV. izletu Gorenjskih smučarjev. Gorenjski smučarji in smučarji drugih podzvez, v soboto ln nedeljo vsi v Mojstrano. DRAMA Začetek ob 20 url Sreda. 26 februarja: Zaprta vrata. Red sreda četrtek. 27. februarja: Othello. Red četrtek Petek. 28 februarja: ob 15. uri: Romeo ln Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 1. marca: Protekcija. Red A OPERA Začetek ob 20 url Sreda. 26 februarja: Hlapec Jernej. Red B četrtek, 27. februarja: zaprto Petek, 28. februarja: zaprto Sobota. 1. marca: Carmen. Izven. Gostovanje altistke F'-« Karlovčeve ★ Opo7arinmo nn P vnn!*» n»rf«*ke Fllze Rarlovčeve v naslovni partiji Blzetove »Carmen«. ki je ustvarila s to partijo po mnenji: kritike in občinstva zanimiv lik. Iroiribl.-fe se siblone in pokaže lik ciganke z nove. se nelrrr-b1 jene strani. Visoka pevska in igralolLa kvaliteta priporočata to pevko. ~f»./%k-/v M Mt^slntejti v m'a',i"«ld opereti »AnT°l z avtom« obveščamo, da bodo imeli v četrtek, t. j. jutri ob pol 15. uri v operi skušnjo! Bal 'tnl koncert. Dne 3. marca bo v operi priredila SpUtCSOka Tatj.ina Farčič samostojen baletni koncert na glasbo Beethovna, Chopina. FTaendla, Ravela. Novaka in Stranrcsa. Pri klavirju: dr. Danilo švara. Na ta večer že zdaj opozarjamo. Poročilo TnHkon-nmctnib rver v Ljubljani In V-rihoni teT SPD 23. II. 1041 Rateče-PIanlea 870 m: —6. oblačno. 100 cm snega, pršič. skakalnice uporabne. PlanSca-SIatnm 010 m: —5. oblačno. 125 cm sne°;a, prSič. vspSJlj&Ca obratuje, Bohinj-Zlatorog 5^0 m: —3, delno oblačno, 70 cm snesra, prSHS, Boh*nj-Sv. Janez 5S0 m: 0, oblačno. 65 cm snega, pršič. Dom na Kcmni 1520 m: —5. delno oblačno, 320 cm snega, pršič. Dom na Krvavcu 1700 m: — 5, delno oblačno, 230 cm snega, pršiČ, Koča na Volili planin! 15.~8 m: —3. delno oblačno. 190 cm snega, pršič. Jezersko 890 m: —2, oblačno, 30 cm snega, pršič, Radovljica 470 m: —1, oblačno, 22 cm snega, srenec, Polžjo 620 m: —4, jasno. 20 cm snega, pršič, R!^skl vrelec H9% m: —5. oblačno, 60 cm sn» ga. prS'č, Peca 1654 m: 0. oblačno. 80 cm snega, sren, 25. n. 1911 Po5tnr«k1 Asm -%10 m: —S, oblačno, 45 cm snega, prčič. Sorzna poročaš C'irih. 26. februarja. Beograd 10.—. Pariz 7.50, Lonrlrn 16 CO. New York 131.- , Bruse'] 69—, Milan 21.70. Mairid 40.— , Amsterdam 229.—, Berlin 172.50, Stork-bolm 102.60, Oslo f>S 50, Kopenhagen 83.50. Sofija 425.—, Lisa bona 1726—. Budimpešta 85 —. At?ne ?00—. Carigrad 337.50, Bukarešta 212.50, Ilelslr.gfors 875. — , Bur-nos Aires 102.—. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej preklici izjave oeseda din L— davek posebej, enamko. — Popustov aa maae oglase oe priznamo £a pismene odgovore glede malin oglasov je creoa priložit? RAZnO Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din cevue t- modi ln kvaliteti dobite v trgovini »EDO« Prešernova 48. 14. T. OGLAŠUJTE male oglase v »Slov. Narodu44 ker so najcenejši 6f PAJl ENTLAvN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramev, gumbnlc. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c 12 «n Frančiškanska oL 3. 3. T. MIZARSTVA! „ LESNA INDUSTRIJA! Nabavite al nož? za skobelne stroje znamke »Steinstosser Dauerchnlttc, dokler traja zaloga. Trgovina strojev Dovian Ivan, Ljubljana. Frančiškanska uL 4, tel. 45-42. 574 Beseda 50 par. Davek pcjbtn« Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni ssitem) Večerni tečaji, oddelki od ^7. lo 8. in od V28. do 9. ure zve-5er za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesecev. Pouk tuđi po diktatu Nov! tečaji »e prično 3. marca. — Šolnina lajnfžja. Največja strojepisni ca s 60 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 43-82. 559 KOVAŠKO ORODJE v dobrem stanju prodam, ev. oddam v najem prometno kovaško delavnico. Simon 2n!dar, Clrkovci, Ptuj. 566 REKONV A LESCENTOM je poživljajoča in krepilna pijača le »AMBROŽEVA MEDICA« W Jo dob: te le v MEDARNI, Ljubljana, Židovska 6. 13. T. Beseda M) nar Divek posrbe]. Ptajmsjijsi /nr'8fH dir XIK tilniki aste ano.ie, stare niklasto kazane, odpadke n.klastih anod (starega denarja ne) kupim takoj aH zamenjam za prvovrstni nikel. Ceno in količino javiti Dragu Raduloviču, Beograd — Kralja Aleksandra 293, telefon 41129. 565 Mreže za postelje dobite najceneje v Komenskeg£ ulici 34 Izdelovanje posteljnu, ličnih vložkov. >^=^* ---a--;-*-«;t^r-jr».*i **"]Hx3^'^^r' .^'^^frjfa-.*. LET ZVEZDA priredi danes od 16. ure dalje v svojih prostorih slanlkovo pojedino obenem z veliko kuharsko razstavo ki bo najbolj okusno pripravljena, tako da bo napravila veliko navdušenje v gurmanskem svetu. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo na ogled in poskuanjo. Za točnost in dobro kvaliteto jamči naš kuhar g. Benko in lastnik M. Sllovič. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, M. februarja ltO. Ste*. 47 Stavbni razvoj mesta in nove obdavčitve Nekatere nove občinske davščine, ld na} bi složile razvoju mestnega središča Ljubljana. 25. februarja Večkrat smo anozariai. kako slabo in nesrnotreno je izrabljeno naše me tio središče in da ni skoraj nobenih stavbnih del. čoorav je še precei nezazidanih zemljišč. Težko tudi naidemo stare i So uli jo z zravnano stavbno (regulaci sko) čno Mnoge hiše zožuieio ceste, ov riio promet, kradek> solnce in zrak soseščin: zadržujejo na tudi regulacijo okolice. Primerov bi lahko našteli več. a bi se m rđa kdo čutil prizadetega. Dovoli ie tudi znanih primerov, da las'.niki nekaterih narcel v središču odklanjalo kuocijo, ker še vedno čakajo višjih cen: kunci bi že zdavnai zazidali proste parcele, med t^rn ko iih sedanii lastniki iz razumljivih r^z'ogov ne zazidajo. Zato ie ostala Ljubljana v svoiem središču piskava in me-to se ore-več razrašča na ven. Dokazo a'i smo. da to ni zrd-av razvoj, ker ima Li bli^m že zdaj glede na število prebiva*cev. hiš in dohodkov preveliko ces'no om-ež1°. oa tudi že zelo dolgo kanal'za i sko mrežo čeprav kanalizacija na brž še ne bo popolna v dosledni pribodn sti Za*o bi b:*o treba primerno prilagodili občinsko gospodarsko in davčno pol tik0". Prizkus0 v tem smislu zasledimo v osnutku novega obč:n~kem proračuna. V poročilu o rsn'tk'' r-ovetr' r*ror~č"ni smo našteli nove obč:n~k-> dar^tv Zdi opozarjamo nosebei na t ste. W bi nal služile stavbenemu razvoju mesti Upoštevati miramo predvsem spremembe določil o r>r?"p.^'"n'ini. SDrem°mbe so v-pMk? In prirasr'karina bo po njh znatno zvišana, kakor srrevidimo iz oravilniVa o me^'TTi proračimui, Pn sod?ni'h ned'vjdh le znašala najvišja prirastkarina 20° o pri porastu vrednosti zemljišča nad 85" •. V novem določilu ie lestvica razširjena, tako da bo maksimalna orirastkarina zn ša a 50° o Dri norat>tu vrednosti nad 150°'o. Ze gmotni učine': bo znaten, tako da bo imela občina približno 100°'» več dohodk v iz tega naslova kakor dsej. Stavbnemu razvoju tor napredku m? ta bi naj služila tudi posebna kanalska in vnd Dvodna parist j>:na. ki bi jo pač-?' a i lastniki zemljišč ob v dovod'.i a7i ka alu če bi zemljišče š? 112 bilo orikliučcjni na vodovodno ali kmnlsko omreiie To is upravičeno zaradi tega. ker mn.~« ri lastniki hiš ali zemlj š': ob novih ulicah k ima i o že vodovod ali kanalizacijo, ne uporabljajo vod~>vada in re kanali ter z^to tudi ne plačuieio oriFtoibin. Občin* je morala investirati mnogo za ka«~a';z'cii-ska in vodovodna dela v novih m-^stnib ekranih a dohodki se niso so azr>e~no povečali. Vsekakor ie r«a zemliišč« vredno več če lahko dobi vodvxini ?n '-nn "sM pr'klji'č^k kar up-av^č m*» uvedb ^oviH pristojbin. Po določi'ih P avi'nika o mestnem ororaČMnu b' bile te rr-istoibin«* «Ted; me«rtq d^ak-at večie ka'-o*- na p^rife-Mi Povsem nova ^e »občinrka *a' sa za pospeševanje stavbndavčena z W« dok1-'do rrša laven sred:§*a dq t. 1°*'*. C° hiš^ se-'a nad 3 m iz črt'r «=o doM-ida ty>-"vo*i č-1 se-*a 6 do 9 m !™ se po'^etori Da bi ne b^o ^e:as->,r»st: d kam so^a sred-Šče ie dolo*«-»n- sr*5,Ji5č>' omejujejo železnica Zidani most—Rakek, Tobačna in Groharjeva ulica. Gr dašči—i, Ljubljanica, Gruberjev prekop. D mo-branska cesta. Zivinozdravska in Lipičeva ulica. Hrvatski trg. Jegličeva in S martinčka cesta. Vključene so tudi naštete mejne ceste in ulice. Središče le torej precei obsežno. Ne vključuje pa ven i ar okolice gorenjskega kolodvora, čenriv ra dru^i strani obsesa Krakovo. Prule in velik del šentpetrskega ok-aja. S veda te meje še niso definitivne in iih lahko spremene. Ce bo taksa v reso'ci uv de~a bo v saj v začetku mnogo pritožb U po te a ti ie namreč treba, da le v sta:ej ih mestnih četrtih n. nr v Krakovem in v šentpetr-skem okraju mnogo predmestnih hišic, ki no večini ne stoje v stavbni črti. Lastnikov teh h š pač ne morem" prištevati med spekrfante Zato bo ntaibrž t eb-> mezne primere resevr.ti individualno zlasti še, ker lastriki nerontaVln'h h'sic v oredm~stih že zd-^ s težavo zmagujejo davčna bremena. R-'zen t^sa nameravajo še Dobivati na rač'm ist^en naslova občinsko takso k>* do^l^do na zero-liarino od ^eT-aTiHa-uh 7em'ii3č: dokla-'a bi naj znaSnla 200c/« na zemljišča v središču in 10rr*;o za zem^'šča na perferij-" Todi ta taI_sa b; občutno pr'zad^l^ n«»ka-fere revnejše lastn"i--e zrm^u^c v š~ntpe-tr^ke^n okraju in Kr"k vem v sDlošneT* na bo labko res lerri^la st^vbne^n^ rK-voju mesta Če bodo preprečilJ škod1 ji ve trdote. Seveda s tem še ni rečeno d^ bod^ vse nav*»derie ner'3 ^bč'^ske d^i^tv'4 r^s uveljavljene, sai jih mora spreieH Se mestni in tudi finančni minister bo 'mel besedo. Javni nameščenci za svoj obstanek 26 stanovskih organizacij se je obrnilo tu dajna mesta s prošnjo, naj se uredi gmotni lože) nameščencev in vpokojencev Ljubljana, 26. februarja Spodaj navedene organizacije so poslale pr< .lsedniku kraljevske vlade, podpredsedniku kraljevske vlade, ministru financ in banu dravske banovine skupno predstavko, ki se glasi: Podpisane organizacije smo v številnih spomenicah in predstavkah opozarjale na obupen položaj, v katerega so zašli javni uslužbenci in upokojenci in njih družine zaradi ogromnega porasta cen prav vsem življenjskim potrebščinam. V vsaki od teh predstavk smo poudarili neodložljivost pomoči, ki bo uspešna le tedaj, če bo naše delo nagrajeno v razmerju s tirnimi cenami, ta^o da bodo naši osebni kakor skupni družinsKi prejemki predstavljali resničen eksistenčni minimum. V poslednjem času smo naslovili na Vas zopet dve predstavki, prvo dne 14. oktobra leta 1940., drugo letos dne 27. januarja, V obeh so podrobneje prikazane naše utemeljene zahteve, zato jih danes ne ponavljamo. Opozarjamo le, da se je v mesecu januarju 1.1. po ugotovitvah Narodne banke zopet dvignil življenjski indeks in je bil ob koncu tega meseca za 53.3% večji kakor ob začetku evropske vojne. V dravski banovini se je indeks povečal še bolj. Ker vse naše dosedanje stremljenje, vse naše spomenice in predstavke niso prinesle uspeha, se danes ponovno obračamo na Vas v polnem pričakovanju, da bomo našli razumevanje za čim hitrejšo in uspešno ureditev našega položaja. Po vesteh, ki so jih prinesli dnevni listi, pripravlja kraljevska vlada uredbo, po kateri bi se za državne uslužbence in upokojence uvedla posebna aprovizacija. S podporo, ki bi jo dajala država, naj bi jim bila omogočena v nabavljalnih zadrugah nabava življenjskih potrebščin po nižjih cenah. Ker uredba še ni izšla, nam je nemogoče zavzeti do tega in takega reševanja našega gmotnega vprašanja odrejeno stališče. Kljub temu pa Izražamo dvom, da bi mogle take aprovizacije urediti naš materialni položaj. Za resnično ureditev obstojata po našem globokem prepričanju samo dve možnosti: ali znižanje cen vsem industrijskim in kmetijskim proizvodom ali pa zvišanje naših prejemkov na višino, ki bo ustrezala naraslim cenam. Da bi bila reSitev trajna, bi bilo v bodoče naše prejemke avtomatično mesečno uravnavati v razmerju s cenami po indeksu Narodne banke. Istega dne so organizacije poslale skupni predstavki tudi kr. namestnikom g. Pe- rovlču in Staaakoviču, Predstavki ae glasita: Ogromno narasle cene vsem tudi najneob-hodnejšim življenjskim potrebščinam so spravile vse javne uslužbence in upokojence in njih družine v naravnost obupen položaj, življenjski indeks je po ugotovitvah Narodne banke porastel od septembra 1939 do januarja 1941 za 53.3%. Neobhodno so potrebni takojšnji ukrepi, s katerimi naj se naši osebni In družinski prejemki dvignejo na višino, ki bo sorazmerno naraslim cenam predstavljala resnični eksistenčni minimum za nas In naše rodbine. Organizacija posebne aprovizacije za državne uslužbence in upokojence, kot jo namerava uvesti s posebno uredbo kraljevska vlada, našega položaja ne bo mogla rešiti. V naši veliki stiski se obračamo na Vas, gospod kraljevski namestnik, s prošnjo, da nas podprete v naših upravičenih zahtevah in pripomorete s svojim vplivom k čim prejšnji ureditvi naSega položaja. Oba predstavki so podpisale naslednje organizacije: Jugoslovensko učit, udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani; Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani; Udruženje sodnenadministra-tivnega osobja kraljevine Jugoslavije sekcija Ljubljana; Združenje davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije; Društvo banovinskih uslužbencev ln upokojencev dravske banovine v Ljubljani; Udruženje poštnih, telegrafskih in telefonskih zvanični-kov in služiteljev kraljevine Jugoslavije r Ljubljani; Društvo žandarmerijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani: Združenje gledaliških Igralcev — sekcija Ljubljana; Banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani; Združenje uradnikov p. 1.1, stroke dravska sekcija kraljevine Jugoslavije, Ljubljana; Udruženje zemljiškoknjižnih činovnika kr. Jugoslavije v Zagrebu, sekcija Ljubljana; Dravska sekcija udruženja zvaničnikov finančne kontrole, Ljubljana; Društvo sodnikov kr. Jugoslavije — sekcija Ljubljana; Jugoslovensko profesorsko društvo, ljubljanska sekcija; Društvo železniških upokojencev v dravski banovini s sedežem v Ljubljani; Stručno udruženje maSinovodij drž. železnica i brodova kr. Jugoslavije, oblastna uprava Ljubljana.; Udruženje nastavnika gimnastike, sekcija Ljubljana: Združenje učiteljstva meščanskih šol kr. Jugoslavije sekcija za dravsko banovino; Strokovno udruženje preglednikov voz drz. železnic v Ljubljani kr. Jugoslavlle. oblastni odbor; Zveza organizacij mestnih uslužbencev v Liubljanl; Udruženje poreskih izvršilaca kr. Jugoslavije, sekcija Ljubi lana; Udru-žem'e iugosl. narodnih železničarjev in brodar; v. oblastni odbor Ljubljana: Udruženje drž. činovnika računske struke kr. Jugoslavije, pododbor v Ltubliani; Združenje poštno-hranilniških nameščencev kr. Jugoslavije, uprava banovinske sekeiie v Ljubljani; Združenie železniških uradnikov kr. Jugoslavije, oblastna uprava Ljubljana; Strokovno ln humanitarno kulturno udruženje kurlačev drž. železnic ln brodov kr. Jugoslavije, oblastna uprava Ljubljana. Iz Cel]a —c Za zimsko pomoč so nabrati v Celja nad 400 000 dim Akcija za zimsko pomoč v Celju je bila deležna izredno lepega uspeha. V denarju so nabrali 360.634 din, v blagu pa 48.000 din, skupaj torej 408 tisoč 634 din. Industrija je prispevala 257.100 din, trgovci 42.400 din, denarni zavodi 17.910 din, obrtništvo 8366 din, odvetniki in notarji 6T40 cin, svobodni tehnični poklici 5050 din, zdravniki in lekarnarji 3940 din, državni uradi 1717 din, peš polk 1035 din, čisti dohodek gledališke predstave za. zimsko pomoč je znašal 653.50 din, posamezniki iz raznih stanov so prispevali 12.650 din, prispevki obiskovalcev kina pa so znašali 3073 din. V blagu so prispevale naslednje tvrdke: A. Westen d. d 200 ton premoga v vnrednostl 24.000 din. Cinkarna d. vse tri obtožence za krive in obsodilo vsakega na 3 mesece strogega zapora pogojno za dobo 1 leta. Zagovornika sta prijavila revizijo. —c O obdelovanju vV? bo predaval kmetijski referent g. Janez Sitar v četrtek 27. t. m. ob 20. v telovadnici okoliške šole pod okriljem društva >Mali gospodar« —c Za regulacijska °ela na Koprivnici na Dobrovi pri Celju cd km 3340 do 3.900 je razpisala mestna občina nabavo okrog 120 kubičnih metrov lomljenega kamenja. Ponudbe je treba vložiti do 5. marca do 1L dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. _c Umrla je v torej zjutraj v Za vodni 14 pri Celju v starosti 65 let posestni ca ga Karolina KoSičeva. soproga cinkarni-akega upokojenca g Blaža Košiča in mati g. Milana Košiča. člana Narodnega gleda- lišča v Mariboru. Pogreb bo v četrtek ob 16. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem nase iskreno sozalje! —c TTl nesreče. V Skornem pri Smart-ne ob Paki se je triletni sinček železniškega zvaničnika Bogomil Ajdič doma pri zakurjenem štedilniku močno c pekel po hrbtu. Na Lipi pri Tcharju je pacla enoletna delavčeva hčerka Marija Kok.ičeva v nedeljo doma v posodo, napolnjeno s kropom, in se močno po pari ki po hrbtu in kolenu. V ponedeljek si je 691etni dninar Janez Roblč iz Bezovja pri št. Juriju ob juž. žel. pri padcu zlomil levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski brlnici. —c Identiteta utopljenca ugotovljena. Kakor smo poročali, so potegnili v četrtek 13. t. m. zjutraj iz Hudlnje pri Majdičevl tovarni v Skofji vasi pri Celju truplo neznanega moškega. Sedaj je posestnik Jože Kokalj Le Gornje Voličine pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah po opisu spoznal, da je mrtvec njegov sorodnik. 24-letni delavec Alojz Ploj iz Gornje Voličine. Ploj. ki je v zadnlem času kazal znake Živčne raz-st roj en osti. je odšel 11. t. m. zjutraj iz Gornje Voličine in krenil v Maribor, nato pa se je odpeljal z mariborskim avtobusom proti Celju. V Skofji vasi je izstopil ln skočil pozneje v Hudinjo. Ploja so v soboto pokopali na pokopališču v Vojniku. —c žalosten dogodek v gostiInL V nedeljo ponoči je Ferdinad K. v neki gostilni v Laškem v prepiru zabodel 26-1etne