AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P“^b“piŠI Cena 400 lir Leto XXXVII. Št. 87 (10.909) TRST, nedelja, 12. aprila 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi V SINDIKATIH IN POLITIČNIH STRANKAH Številne polemike ob pričakovanju novih vladnih gospodarskih ukrepov Zaskrbljujoči podatki o italijanskem gospodarstvu - Popolo obtožuje komuniste, da hočejo vladno krizo - Formica za enoletno sindikalno premirje RIM — Vse kaže, da bo prihodnji teden vlada res sprejela drugi »paket* ukrepov za premostitev gospodarske krize. Kot se je včeraj zvedelo, naj bi se Forla-ni že v torek sestal s predstavniki enotne sindikalne federacije, katerim bo predočil predloge, ki jih je izdelal skupno z ministri gospodarskih resorjev v petek. Te predloge naj bi vlada dokončno odobrila na prihodnji seji, ki bo baje v četrtek. Še pred veliko nočjo bomo torej imeli nove gospodarske ukrepe, o katerih vlada sedaj še vedno popolna tajnost. Nobenega dvoma ni, da so konkretni ukrepi za zajezitev gospodarske krize nujno potrebni. To Potrjujejo tudi nekateri podatki, ki so jih objavili včeraj in iz katerih je razvidno, da bi moral v letošnjem letu deficit znašati 18,8 milijarde dolarjev, kar je sicer 3 milijarde dolarje manj kot lansko leto, vendar pa kljub te- mu izredno velika številka. Izvoz naj bi se zvišal samo za 3 odstotke, uvoz pa naj bi ostal v bistvu nespremenjen. Nadaljnji podatki, ki so jih objavili včeraj, pa zadevajo dosežke italijanskega gospodarstva v februarju letos. V tem mesecu se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 3,4 odstotka, glede na februar 1980. Stalno zmanjševanje industrijske proizvodnje je postalo pravzaprav že nekaj vsakdanjega, saj je le-ta padla tudi v januarju. Pač pa so se v februarju dvignile cene na debelo in to za 1,6 odstotka v primerjavi z januarjem letos. Najbolj sef se podražili kmetijski proizvodi, v manjši meri pa industrijski proizvodi. Vsi ti podatki, ki jih objavljajo s skoraj vsakodnevno periodiko, kažejo vedno na negativno smer italijanskega gospodarstva. Ta trend je treba zaustaviti, vendar kako? O polemikah med sindikati in med strankami smo v zad- ZAČEL SE JE VČERAJ V CORDENONSU Deželna problematika na četrtem kongresu PSI Tajnik Gianni Bravo poudaril nujnost odobritve globah nega zaščitnega zakona • Pozdrav Črtomira Kolenca CORDENONS — Z dolgim in izčrpnim poročilom deželnega tajnika Giannija Brava se je v Cor-denonsu blizu Pordenona pričel včeraj popoldne četrti deželni kongres PSI. Nadaljeval s' bo danes z diskusijo, glasovanjem o resolucijah, ter izvolitvijo novega deželnega vodstva in delegatov na 42. vsedržavni kongres PSI, ki bo konec meseca v Palermu. V predkongresni razpravi so socialisti naše dežele dali prednost reformističnim Craxijevim stališčem. Na teh sta dve tretjini članov PSI v deželi, na teh stališčih so tudi najvidnejši eksponenti stranke pri nas, tako v Trstu kot na Goriškem, v Vidmu in v Pordenonu. Na kongres sc prišli tudi številni gostje, zastopniki strank. Prisoten je bil tudi predsednik deželnega odbora Comelli. Prisotna sta bila zastopnika RK SZDL Slovenije, Črtomir Kolenc in RK SS RN Hrvatske Ive Siljan ter zastopnik socialistične stranke Avstrije s Koroške. Poleg številnih rdečih zastav ' in nageljnov ter grbov stranke in državne zastave sta bili ob strani odra tudi jugoslovanska in avstrijska zastava v znak počastitve gostov in dobrega sodelovanja s sosednima deželama. V uvodnih besedah je predsedujoči na kongresu Arnaldo Pittoni omenil razna vprašanja, ki zanimajo socialiste v deželi, med temi tudi še vedno odprto vprašanje globalne zaščite za Slovence v Italiji, na kar čakajo Slovenci že dolgo let. Deželni tajnik Gianni Bravo se je v svojem poročilu dotaknil vseh sodobnih mednarodnih, italijanskih in deželnih vprašanj. Potem ko se je dalj časa zaustavil pri odnosih z drugimi strankami v deželi, se je Bravo dotaknil še drugih deželnih vprašanj. Poudarek je dal zlasti gospodarskim vprašan jim, dejal, da se mora dežela skladno razvijati. Omenil je tudi vprašanja vezana na izvajanja osimskega sporazuma. Vprašanje, ki tare Tržačane mora biti soglasno rešeno v luči deželnih potreb in ne samega Trsta. Raz-šii it< je treba jugoslovansko - italijansko gospoda-sko in drugo sodelovanje, zato bo treba tudi najti nove sporazumne oblike sodelovanja še zlasti, če bo na Trža škem obveljala volja vseh strank, ki niso za uresničenje mednarodne industrijske cone na Krasu. Vprašanje zaščite in razvoja narodnostnih manjšin in njihovih specifičnosti ni moč ločiti od drugih deželnih vprašanj, je de jal Bravo, ko je govoril o poseb nostih naše dežele. Valorizirati moramo vse to kar ima izrazit krajevni pomen. V socialističnem Programu za Furlanijo Julijsko krajino je tudi rečeno, da je treba pozitivno rešiti vprašanja globalna zaščite za slovensko nacio nalno manjšino in da je treba še posebej priznati obstoj manjšine, ki biva v videmski pokrajini. To vprašanje bosta morala osrednja vlada in parlament rešiti čim prej, je dejal Gianni Bravo. Črtomir Kolenc je v svojem pozdravu kongresistom izrazil željo po še večjem sodelovanju med socialistično zvezo in PSI v okviru splošnega sodelovanja med sosednimi deželami ter Jugoslavijo in Italijo ter poudaril željo in potrebo, da se uredijo še vedno odprta vprašanja slovenske manjšine v Italiji, v prvi vrsti globalna zaščita. Pozdrave kongresu so prinesli tudi Braida (KD), Rossetti (KPI), Gradnik (SSk). Zucalli (PSDI) in še drugi predstavniki strank, sindikatov in 'drugih organizacij. (mw) njih dneh že obširno pisali in tudi včeraj se stališča niso bistveno spremenila. Tajnik CGIL Lu-ciano Lama piše v današnji številki komunističnega glasila U-nita, da je treba ukrepe za zajezitev inflacije sprejeti v dveh ločenih obdobjih; najprej naj vlada pripravi svoje predloge in jih začne izvajati in šele v drugi fazi bi sindikat dopustil «ohladitev» premične lestvice, o kateri meni, da ni glavni krivec za inflacijo. »Namen predloga, ki ga mora sindikat predložiti v alternativo sedanji gospodarski politiki ni, da reši vlado, ki po mnenju mnogih tega ne zasluži, ampak da reši državo,*- piše še Lama. Generalni tajnik UIL Giorgio Benve-nuto pa je včeraj svoje srečanje s Fiatovimi delavci, včlanjenimi v KPI osredotočil na poudarjanje nujnosti ohranitve enotnosti sindikata, ne da bi se spuščal v podrobnosti zadnje polemike. Vsem polemikam odgovarjajo demokristjani s simplicistično »rešitvijo*. Današnji Popolo piše, da teži KPI k vladni krizi in iz te ugotovitve izvaja svoja stališča o polemikah o premični lestvici. Popolo trdi,' da samo Berlinguer vztraja pri načelu «Ne dotaknite se premične lestvice* in se sprašuje, zakaj neki bi sindikati ne smeli smatrati te vlade za »enakovrednega sogovornika*. Demokristjanom je včeraj priskočil na pomoč predsednik združenja malih industrijcev Spinel-la, ki je izjavil, da «ne more sprejeti instrumentalnega izkoriščanja razprave o premični lestvici za zahtevo po spremembi vlade* in zahteva spremembo postopna za dosego delovnih pogodb, ki naj bi bile odslej v veljavi pet let; Lonček je k razpravi pristavil tudi minister Formica, ki se bo moral v kratkem spoprijeti s številnimi stavkami v prevoznem sektohju: za premostitev krize je predlagal enoletno »premirje*: dvanajst mesecev torej naj bi ne bilo stavk. Da bo zmešnjava popolna naj še navedemo, da je bivši minister in znani gospodarstvenik Siro Lom-bardini dejal, da po njegovem mnenju premična lestvica ni glavni krivec za inflacijo in da bi z zamrznitvijo draginjske doklade ne rešili prav ničesar. Sirija zahteva umik falangistov iz Zahla 11 JUtTlii BEJRUT - O bodočnosti Libanona bo odločala usoda Zahla, mesteca v rodovitni dolini Beka na poti iz Bejruta v Damask, ki bi ga hoteh Sirci iztrgati desničarski falangi Beshira Gemayela. Po desetdnevni obkolitvi, hudemu topniškemu obstreljevanju, ki je ponehalo le v zadnjih treh dneh «premirja» v Zahlu mrzlično iščejo politično rešitev. V mestu sta bila včeraj kar dva se1 stanka, ki so se jih udeležila poleg grškokatoliškega škofa, župana, prefekta, maronitskih velja- kov in falangističnih voditeljev tudi častniki za veze libanonske redne vojske. Rezultati pogajanj niso znani, Sirci vztrajajo pri umiku desničarske falange iz mesta, njihove «mirovne sile* pa so včeraj zasedle tudi strateško pomembne vzpetine ob mestu. Medtem se je raznim pozivom o umiku vseh «tujdh čet* iz Libanona včeraj pridružil tudi evropski parlament. Na sliki (telefoto AP): ruševine po napadu artilerije POMEMBNA SLOVESNOST V DVORANI VIDEMSKEGA ZAVODA MALIGNANl Odlikovanja 235 italijanskim partizanom za delovanje v enotah NOV Jugoslavije Ambasador SFRJ v Rimu Marko Kosin jih je izročil bivšim partizanom, Italijanom, Slovencem in Furlanom iz videmske pokrajine - Poudarek na utrjevanju prijateljstva med državama in narodi obeh držav VIDEM — Ambasador SFR Jugoslavije v Italiji Marko Kosin je včeraj na pomembni slovesnosti izročil 235 odlikovanj prav tolikim bivšim partizanom iz videmske pokrajine, Italijanom, Slovencem in Furlanom, za njihovo dejavnost v okviru enot narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v boju proti nacifašizmu. To je bila prva od več podobnih slovesnosti na pokrajinski ravni, na kateri bodo izročili 1442 ndhkovanj, ki jih je podelilo predsedstvo SFRJ 8. decembra 1980 s predhodnim soglasjem italijanske vlade. Ta odli- kovanja so bila podeljena za velik in pomemben prispevek k skupni zmagi nad nacizmom in fašizmom v okviru narodnoosvobodilnega boja narodov in narodnosti Jugoslavije, kot je na včerajšnji slovesnosti poudaril ambasador Kosin. Slovesnost, ki je bila v prostorih zavoda Malignani, je odprl generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, ki je poudaril simbolični pomen dejstva, da je prišlo do podelitve odlikovanj prav v tej dvorani, kjer sta se pred kratkim pobratila videmski zavod in goriška elektrotehniška šola. Cigoj je tudi prebral pozdravni brzojavki predsednika deželnega odbora Co-mellija in podtajnika v obrambnem ministrstvu Scovacricchija ter pozdravil predstavnike oblasti, ki so se udeležiti slovesnosti. Med temi naj omenimo predsednika deželnega sveta Collija, videmskega župana Candolinija, predstavnika videmske pokrajine, videmskega prefekta Spazianteja, poslanca Barac-cettija in številne predstavnike vojaških oblasti, med katerimi sta bila poveljnik videmskega vojaškega okrožja general Jucci in poveljnik alpinske brigade Julia general Caccamo. Od jugoslovanske strani pa so se slovesnosti udeležili generalni sekretar ZZB NOV fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHftimmimiiiiiiiiiiiiiiiiii PO 14-URNl RAZPRAVI POLNA ZAUPNICA VLADI GEN. JARUZELSKEGA Poljski sejm zahteva zakonske ukrepe za krepitev decentralizacije v državi Weinberger trdi, da se sovjetske oborožene sile še niso umaknile iz Poljske VARŠAVA - Poljski sejm -parlament je potrdil svoje polno zaupanje predsedniku vlade gen. Jaruzelskemu ter vladi LR Poljske. Zasedanje sejma se jo končalo predvčerajšnjim točno opolnoči, po 14-umi razpravi. Poslanci so sprejeti program delovanja vlade v nadaljnjem bližnjem razdobju. V sklepu, ki je bil sprejet in ki obsega 9 točk, sejm meni, da je nujno «vzdržati se od stavk in groženj stavk v naslednjih dveh mesecih*. Meni nadalje, da je nujno zagotoviti pogoje za normalno delovanje velikih sistemov kot so prevozi in železnica, sistem zvez, energetika in mreža plinovodov ter naftovodov, kakor tudi industrija, ki dela za potre- Ronald Reagan spet «doma» Ameriški predsednik Ronald Reagan je včeraj zapustil univerzitetno kliniko «George VVashington*. Zdravnik so dokončno potrdili, da se je rana zacelila, obenem so mu odsvetovali prehude napore, da bo lahko posvetil le kako uro za svoje predsedniške posle. Pred Belo hišo ga je dočakal transparent z napisom: »Dobrodošel doma gospod predsednik*. (Telefoto AP) be obrambe in njene zavezniške obveze. Sejm pa tudi meni, da je nujno, da oblasti in družbene ter sindi kalne organizacije spoštujejo zakonitost ter se vzdržijo uporabe vseh sredstev pritiska, ki nasprotujejo zakonu. S tem sklepom se vlada obvezuje, da še v teku tega meseca posreduje parlamentu poročilo o ’ položaju v gospodarstvu ter o programu stabilizacije gospodarstva. Prav tako naj posreduje tudi predloge, ki zadevajo načela in izvajanje gospodarske reforme. Parlament je poudaril pomen sindikalnega gibanja za državo kot »zastopnika in branilca interesov ter pravic delovnih množic* ter je izrazil prepričanje, da se bo v sindikalnem gibanju in med njegovimi aktivisti krepila struja razuma in odgovornosti, da bi se v domoljubnem duhu okrepile dejavnosti, ki bi pomagale izvleči državo iz krize. Sejm je še zahteval, naj vlada hitro uresniči zakonodajne pobude, ki naj bi prispevale k uresničenju institucionalnih okvirov za nadaljnjo razširitev, v skladu z ustavo, sodelovanja ljudi pri upravljanju države in gospodarstva ter pri samoupravnem vodstvu razvoja raznih področij življenja. Izražajoč priznanje vsem silam razuma in odgovornosti, ki preprečujejo napetost ter gradijo poti sporazumevanja (kjer je — kot pravi sejm — odigrala pomembno vlogo katoliška cerkev) je parlament pozval vse Poljake, naj se aktivno vključijo v delo ■ za obnovo Poljske. Debato v parlamentu je posredovala poljska televizija. Na njej je sodelovalo nekaj desetin poslancev. Gen. Jaruzelskega je podprla večina poslancev, le štirje so se* vzdržati. Sindikat »Solidarnost* je precej ostro reagiral na zaključke sejma. Zdi pa se, da se sindikalno nasprotovanje tiče bolj oblike, ki jo je vlada izbrala, da bi u-veljavila svoje zahteve, se pravi poziva na parlament. Že v prejšnjih dneh se je minister Rakow-ski srečal v Gdansku s predsed- nikom državne komisije »Solidarnosti* VValeso ter se z njim pogovarjal o teh zadevah. Sindikat je bil torej obveščen, vsaj v glavnih obrisih, o vladni politiki. Odpor proti sklepu sejma je torej le bolj načelnega značaja. Ker pa sejmov sklep nima oblike nekega zakonskega določila ter izzveni bolj kot priporočilo, se neodvisni sindikati ne vznemirjajo preveč. Zaskrbljeni so le, če bi morebiti vlada sprejela kake zakonske ukrepe, ki bi grobo kršili sindikalne svoboščine. Sklep poljskega sejma je torej vplival pomirjevalno ter odprl pot k bolj plodnemu sodelovanju. Vse pa je seveda odvisno od stopnje zrelosti sindikatov in razsodnega delovanja oblasti. Tako ameriški obrambni minister Weinberger kot razni drugi visoki ameriški funkcionarji trdijo, da ne obstaja noben dokaz, da je Sovjetska zveza umaknila svoje čete iz Poljske po zaključku vojaških vaj varšavskega pakta. ISLAMABAD — Častniku afganistanske vojske, poročniku Mohamedu Nazaru je uspelo s svojim tankom sovjetske izdelave «T-54», da se je zatekel v Pakinstan, kjer je zaprosil za politično zatočišče. Vest je sporočilo pakistansko zunanje ministrstvo. DVODNEVNI SEMINAR V MILANU Razprava o manjšinah na dokaj nizki ravni Zanimiva sta bila le posega Andreja Bratuža in Tirolca Alexandra Langerja MILAN — Na pobudo kulturnega združenja CIEMEN se je včeraj v Milanu začel dvodnevni seminar o zaščiti jezikov in kultur narodnostnih in jezikovnih skupnosti. Namen prireditelja in pokrovitelja — milanske občine — je bil omogočiti tesnejše stike in izmenjavo izkušenj med narodnostnimi skupnostmi v bolj učinkovit in koordiniran boj za njihove pravice. Toda, če naj dan sodimo po zori, lahko rečemo, da milansko srečanje ne obeta veliko. Namesto stvarnega prikaza položaja narodnostnih skupnosti, soočanja stališč in predlogov, je vsaj včerajšnja razprava zavozila na stranski tir nestvarnega prerekanja o tem, kaj je narodnostna skupnost in zakaj na primer nekateri priznavajo status naroda Furlanom in Sardin- Večer v hiši uglednega tržaškega zdravnika: imenitni gostje, elegantne gospe. V salonu že vstajajo, da sedejo za mizo k večerji. Pa reče eden od prisotnih, ki že dobršen čas odkriva svoje slovenske korenine in se uči jezika svojih prednikov: »Ali imate kaj vina?* Po slovensko seveda, tako le iz šegavosti. Grobna tišina, kakor da bi mu ušla kletvica. Potem pa mu gospodinja odgovori z ledenim glasom: «Tq jezik govoriš med nami samo ti.* Ko so mi povedali to epizodo, se nisem mogel otresti globokega občutka pomilovanja do tega i-menitnega, bogatega, razvajenega Trsta, ki se tako strastno zapira v ječo svoje samote, da se bo prej ali slej zaradi pomanjka- «ALI IMATE KAJ VINA?* nja svežega zraka v njej zadušil. Kako nam je daleč, kako je tuj naši gibčni dvojezičnosti, ki skaklja — da uporabim prispodobo iz Povesti o Igorjevem polku — kakor veverica po vejah razu ma. Kako ga pomilujem, ker ne pozna lepote našega jezika, nje gove plemenite preprostosti in žlahtne zapletenosti. Trst, ki bi lahko črpal neskončne zaklade iz svoje etnične raznolikosti, iz svoje zgodovine, spletene iz dejanj in hotenj Italijanov in Slovencev, zavrača to svoje edino resnično bogastvo in se predaja kontemplaciji svoje lažne podobe, ki je daleč od re sničnosti. Tako je, kakor da bi človek vzel svojo fotografijo in jo razrezal na polovico ter trdil, da to njegov pravi portret. V resnici Trsta brez etnične, kulturne in jezikovne raznolikosti ni in ne more biti. In to ne velja samo za Trst zadnjih dveh stoletij, temveč tudi za vsa stoletja pred njima. Pred kratkim me je v tem prepričanju spet potrdila razpra va na fakulteti ob diplomski nalogi, ki je nastala iz študija sred njeveških sodniških spisov. Imena ljudi, ki so v 14., 15. stoletju imeli opravka s pravico t> našem mestu, so jasno pričala, koliko jih je bilo med njimi Slovencev in kako so bili Slovenci doma v vseh mestnih slojih. Nisem med tistimi ,ki radi pestujejo svojo malo domovino in mislijo, da je ni enake na svetu. Preveč dobro vem, da so va njo zaverovani tudi drugod, v prepričanju, da je tudi pri njih neki posebni genius loči, ki pa je, če globlje razmislimo, več ali manj povsod enak. Z druge strani pa vendar ne moremo mimo dejstva, da pač ni dosti mest v Evropi, kjer bi se tako krepko in živo srečevala dva jezika in dve kulturi, kakor se to dogaja pri nas. Kakšna sijajna priložnost za tvoj intelektualni in človeški razvoj, če jo le znaš uporabiti in se ji približati brez kompleksov, s preprosto razpoložljivostjo. Dogaja se sicer, da se te imenitne prilike zavedamo predvsem mi, Slovenci. Žal mi je za moje italijanske someščane, kakor bi mi bilo žal za človeka, ki mu je ohromela roka. Z druge strani pa se vendar ne morem odpovedati tihemu zadoščenju: ko ugotav Ijam. da bi med nami nikogar, ki bi dejal o italijanščini: «Ta jezik poznaš samo ti.* Kaj pa če smo mi, Slovenci,, edini resnični Trža čani? JOŽE PIRJEVEC cem, ne pa Venetom, Apuljcem, Lombardi jcem in Piemontežem; zakaj sta furlanščina in sardinšči-na jezik, lombardska in piemontska govorica pa le narečji. Med diskutanti je nekdo, ki je zahteval za piemontsko govorico status jezika, češ, da so jo uradno uporabljali na savojskem dvoru, v isti sapi kratil Okcitancem status narodnosti in njihovi govorici dostojanstvo jezika, češ »če bi ga morali učiti v šoti, katerega od dialektov vaših dolin bi izbrati kot osnovo?* Edina resna nota, če izvzamemo uvodno poročilo padovanskega docenta Domenica Cancianija (tudi to pa, resnici na ljubo, ni bilo na najvišji ravni) sta bila posega predsednika Slovenske skupnosti Bratuža, ki je dal jedrnat prikaz položaja Slovencev v Italiji, in juž-notirolca Langerja, ki je utemeljil zakaj gibanje Neue Linke zavrača popis z vprašanjem o nacionalnosti kot so ga zasnovati za Gornje Poadižje. VOJMIR TAVČAR Danes vzlet «CoIumbic»? CAPE CANAVARAL - Ameriška vesoljska ustanova NASA je včeraj potrdila napoved, da bodo vesoljski trajekt »Columbio* izstrelili v tirnico okoli Zemlje danes ob 7. uri po krajevnem času (v Italiji bo takrat 14. ura). Tehniki so medtem odpraviti napake, ki so v petek onemogočile izstrelitev, saj so bile malenkostne, kompjuterji niso biti med seboj pravilno uravnani, kar je dajalo vtis hujših napak. Jugoslavije Tone Tumher, predstavnik predsedstva SFRJ Milo-rad Erceg, predstavnik IS SR Slovenije Boris Čižmek in član republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Bogo Gorjan, ter predstavništva Zveze borcev tolminske in novogoriške občine. Skdil je pozdravni nagovor videmskega župana Candolinija, ki je uvodoma poudaril pomen dejstva, da živimo ob eni najbolj odprtih mej v Evropi ter je to dejstvo povezal z ugodnin zgodovinskim razvojem h kateremu so pripomogli prebivalci z obeh strani meje. Zaustavil se je pri temni preteklosti fašističnega obdobja, pri raznarodovalni in represivni politiki «do vaših ljudi v teh krajih* in je poudaril, da se je prebivalstvo podredilo fašizmu, ni pa soglašalo z diktaturo. Od tod odločitev, da se številni italijanski vojaki po padcu fašizma priključijo jugoslovanskim partizanskim enotam. Po pozdravu predstavnika videmske pokrajine Sbuelza je spregovoril ambasador SFRJ v Italiji Marko Kosin, ki je uvodoma poudaril, da je do letos predsedstvo SFRJ z enako utemeljitvijo dodelilo 6.326 odlikovanj tujim državljanom, med njimi so 380 odlikovanj dobiti italijanski državljani. Ambasador Marko Kosin je tako nadaljeval: »Velike so zasluge italijanskih borcev in oficirjev v boju proti Hitlerjevi soldateski in kolaboracionistom. Proti skupnemu sovražniku se je v sestavi enot narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije borilo ramo ob rami z jugoslovanskimi tovariši kakšnih 40.000 italijanskih državljanov. Predsednik Tito je rekel da'ste biti zelo dobri borci in da se v bojih proti sovražnikom niste razlikovali od Jugoslovanov., Okoli 20.000 italijanskih državljSftov je dalo svoja življenja za našo svobodo. Dva med njimi sta proglašena za narodna heroja Jugoslavije. 21 bojnih zastav italijanskih enot, ki so se borile v sestavi NOVJ je latu izkazalo poslednjo čast svojemu partizanskemu vrhovnemu komandantu, maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu. Maršal Tito je posvečal posebno pozornost enotam drugih narodov, ki so se borile v sklopu NO VJ. Vodstvo narodnoosvobodilnega boja je že aprila 1942 na posvetovanju v Foči sprejelo stališče, da je v NOVJ vključiti vse demokratične sile, ne glede na i-deološko, razredno, versko in narodnostno pripadnost oziroma državljanstvo. Epopeja italijanskih partizanskih brigad in divizij v času narodnoosvobodilne vojne jugoslovanskih narodov je slavna: borile so se od Črne gore, Sandžaka, Beograda, Srema, Zagreba pa vse do krajev kjer danes poteka jugoslovansko - italijanska meja in se izkazale v mnogih strateško pomembnih operacijah. Mnogi italijanski državljani italijanske in slovenske narodnosti so se kot posamezniki junaško bojevali v rednih enotah NOVJ — npr. v mornarici, med minerci, topničarji, kot saniteta. Mnogi so se v našem boju izkazali kot ilegalci v sovražnikovem zaledju, organizatorji borbe, aktivisti, saboterji.* Ob koncu svojega nagovora je jugoslovanski ambasador poudaril, da je pravo zadoščenje za nas vse pravzaprav dejstvo, da danes živimo v miru, da med državama in med narodi teh držav obstoji iskreno prijateljstvo in razumevanje, da je skupna meja najbolj mirna in najbolj odprta na svetu, da je ta kos zemeljske krogle primer stabilnih in dobrih odnosov. »Vi, tovariši, ste biti pionirji, ustvarjalci teh dobrih odnosov, vam, predvsem vam gre zahvala, da danes živimo kot dobri sosedje, saj ste vi z vašo krvjo kovati to globoko razumevanje, ki odlikuje sedanje odnose med SFR Jugoslavijo in republiko Italijo. Odlikovanja so samo izraz visokega priznanja in spoštovanja naših narodov do vas in vašega deleža za našo osvoboditev, ki ga ne bomo nikoli pozabilii* je še dejal ambasador Kosin. Predsednik VZPI - ANPI videmske pokrajine Federico Vincenzi se je nato zahvalil za ta pomembna odlikovanja, nakar je ambasador Kosin odlikovanja izročil. Slovesnost je bila izredno prisrčna in nekajkrat naravnost ganljiva, da si je marsikateremu udeležencu orosilo oko. PORDENON — Včeraj so podpisati osnutek sporazuma med upravo družbe »Zanussi* in sindikatom kovinarjev. PnmoriSčrSnevmfc TRŽAŠKI DNEVNIK 12. aprila 1981 Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA DELNIČARJEV V lanskem letu nov občuten razmah delovanja Tržaške kreditne banke ve- Čisti dobiček presegel pol milijarde lir - Uresničiti like zamisli, začrtane v osimskih sporazumih - Upravni svet in nadzorni odbor potrjena za nadaljnji triletni mandat Včeraj dopoldne so se v Gregorčičevi dvorani zbrali na rednem letnem občnem zboru delničarji Tržaške kreditne banke. Iz poročila predsednika upravnega sveta Libe-ra Polojaza, ki je v pozdravnem nagovoru med drugim prebral pozdravni brzojavki Ljubljanske banke -Združene banke in Udružene beograd-ske banke, je razvidno, da je bilančni promet denarnega zavoda — brez razvidnostnih računov — lani dosegel 48,8 milijarde lir (leta 1979 je znašal 33,6 milijarde) in da se je poslovno leto zaključilo z dobičkom 504,8 milijona lir. Banka je lani v občutni meri razvila svoje dejavnosti na vseh področjih in še zlasti kar zadeva poslovanje s tujino, le menjalnica izkazuje zaradi manjšega dotoka jugoslovanskih kupcev manjši promet s tujimi valutami. Dobiček pa je bil kljub temu za 132 milijonov ali za 35% večji od predlanskega, saj je povečan prihodek z drugih resorjev daleč kom panziral zmanjšani promet menjalnice. Tako so redne naložbe navrgle 85,4% več kakor v letu 1979, in to v prvi vrsti zaradi ugodnega porasta hipotekarnih posojil in še v večji meri zaradi obsežnejšega koriščenja predujmov in kreditov na tekočih računih. Občutno se je povečala tudi vrednost aktivnih obresti, in sicer zaradi že omenjenega živahnejšega koriščenja kreditov, pa tudi zaradi spremenjenih obrestnih mer, ki so v začetku leta nihale med 17,50 in 18%, decembra pa so dosegle že 21-22%. Znaten dohodek so ustvarile tudi provizije in razne komisije, medtem ko se je nasprotno renta vrednotnic spremenila le v manjši meri. Po drugi strani pa so se vzporedno zvišali tudi stroški. Pasivne o-breati — gre za obresti, ki' jih banka priznava varčevalcem — so v primeri z letom 1979 narastle 888 milijonov ali za 44,8%, in sicer tako zaradi porasta ustreznih vlog, kakor tudi zaradi povišanih obrestnih mer. Prav tako so narastli stroški za osebje, in sicer za 31%, na kar so vplivale tudi nove namestitve (pri TKB je danes zaposlenih 38 ljudi) ter stroški za davke in takse (+75,4%), ki so se v letu 1980 povzpeli na 193 milijonov lir. Masa zaupanih denarnih sredstev, ki je konfec 1979. leta znašala 21 mi-lya*dr-se je lani povečala na 27,6 rjiilijarde lir. Če upoštevamo vrednost opravljenih redni! naložb v lirah in valuti (12 milijard),* Je znašal lanki indeks vloge/naložbe 45%, medtem ko je bil v prejšnjem letu za štiri točke višji (49%) Previdnost in preudarnost v poslovanju banke se kaže tudi v obsegu raznih rezervnih skladov, katerih skupna vrednost je konec lanskega leta dosegla milijardo 96 milijonov lir. «Vzpon TKB se torej nadaljuje* je poudaril predsednik v svojem poročilu, in to kljub' poslabšanim gospodarskim razmeram v svetu, v Italiji in še posebej na Tržaškem. Kar zadeva tukajšnji gospodarski trend, je govornik poudaril, da je za Trst nujno, da se kljub nasprotovanju nazadnjaških meščanskih krogov, u-resničijo velike zamisli, ki so bile začrtane v osimskih sporazumih. Trst lahko zadiha le s pomočjo svojega širokega zaledja, kateremu bi nedvomno lahko nudil vse potrebne storitve. Pristop Grčije k Evropski gospodarski skupnosti in posebni pre ferenčni dogovori med slednjo in Jugoslavijo nudijo našemu mestu nove perspektive vključevanja in razvoja, Te ugodnosti je treba izkoristiti, kar bo v nedvomno korist 'Trsta" in vseh tukajšnjih gospodarskih dejavnikov, je še dejal predsednik. Glede nadaljnjega razvoja delovanja banke, je predsednik omenil, da si je TKB v zadnjem- letu zagotovila nekaj novih dodatnih prostorov in da si bo sedaj prizadevala, da bi dobila dovoljenje za odprtje novih okenc v Trstu in v deželi (v Bazovici, pri Dornju, pri Sv. Jakobu, v Čedadu in Trbižu). Po poročilih (poročilo nadzornega odbora je podal predsednik S. Mesesnel) so prisotni soglasno sprejeli bilanco, ki jo je podrobneje razčlenil ravnatelj zavoda dr. Ž. Simonič, in sklep o odvodu dobička v redne in izredne rezervne sklade, ter potrdil upravni svet in nadzorni odbor v dosedanjih sestavah za nadaljnjo triletno mandatno dobo. Sledila je razprava, med katero so se izoblikovale razne nove pobude, ki bodo predmet nadaljnje poglobitve in med katerimi se nekatere nanašajo tudi na skorajšnje povečanje družbine glavnice, (ef) OBJAVLJENI IZIDI VOLITEV Ogromna večina za vrnitev Delavskih zadrug članom Za ustrezno spremembo statuta je glasovno 10.022 zadružnikov - Izvoljeni člani upravnega sveta in nadzornega odbora Pregled glasovnic, s katerimi so se člani Delavskih zadrug izrekli za nov statut in za obnovo vodilnih organov zadružne organizacije, se je včeraj zaključil. Skrutinatorji so ugotovili, da je od 16.502 upravičencev prejelo na dom glasovnice 14.911 članov. Izpolnjeno glasovnico je po pošti vrnilo 10.433 članov, se pravi 70 odst. vseh upravičencev, ki so prejeli na dom ustrezno dokumentacijo. Za spremembo statuta se je izreklo 10.002 zadružnikov, proti 258, belih glasovnic je bilo 124, neveljavnih pa 29. Kar zadeva obnovo vodilnih organov, so bili za svetovalce, predstavnike članov, izvoljeni Antonio Baldini, Renato Ban, Lino Cre-vatin, Saverio Giacchetti, Olinto Parma, Ruggero Rovatti in Libera Sorini; za člane nadzornega odbora pa so bili izvoljeni Giuseppe Enz-mann, Giulio Marchesini in Tarcisio Pines (nadomestni). V vodstvo Delavskih zadrug bodo sedaj po statutu imenovali še predstavnike tržaške občine, tržaške pokrajine, deželne uprave in denarnega zavoda Banca Nazionale del Lavoro. Novoizvoljeni upravni svet pa bo na prvi seji izvolil iz svoje srede predsednika. Dosedanji predsednik Olinto Parma je ob razglasitvi rezultatov volitev poudaril zadovoljstvo ob dejstvu, da se je glasovanja udeležilo tako veliko število članov in da so se slednji plebiscitarno izrekli za ponovno demokratizacijo Delavskih zadrug, se pravi za njihovo «povr-nitev» članov - zadrugarjem. Javna skupščina KPI o boju proti inflaciji Jutri ob 18. uri bo v Ul. Madonni-na 19 na pobudo KPI javna skupščina, na kateri bodo govorili o vprašanju zaščite premične lestvice in boja proti inflaciji. Poročilo bo imel član tajništva KPI Ugo Poli, zaključke razprave pa bo povzel član komisije za delo pri vsedržavnem vodstvu KPI posl. Giovanni Migliorini. VČERAJ POPOLDAN SREČANJE V SESLJANU Razprava o problemih in načinu življenja mladine v devinsko - nabrežinski občini Srečanje je priredila občina Pozdrav župana Skerkd Predsedstvo občnega zbora TKB ZA REŠEVANJE HUDEGA PROBLEMA NEDELJSKIH IZLETNIKOV NA KRASU Poziv Kmečke zveze: potrebni sta predvsem krepitev nadzorstva in široka vzgojna akcija Glavni svet KZ sklenil poseči pri pristojnih oblasteh Glavni svet Kmečke zveze je bil na svoji zadnji seji na izrecno zahtevo svojih članov ponovno prisiljen razpravljati o hudem problemu nedeljskih izletnikov, ki povzročajo zlasti v zadnjem času krajevnemu kmetijstvu veliko škodo in ugotovil, da kljub dolgoletnim prizadevanjem domačih kmetov in njihove strokovne organizacije pa tudi drugih ustanov in posameznikov, da bi se s primernimi strukturami rešil problem rekreacije meščanov na zelenih površinah, ostaja meščanu še edina možnost, da se naužije svežega zraka, ta, da se poda na nedeljski izlet na Kras. kjer pa največkrat zaide na zasebne parcele, ne da bi v vsakem primeru dovolj spoštljivo ravnal z zemljiščem, ki mu služi za rekreacijo. Tako se dogaja, da morajo naši kmetje ob nedeljah in praznikih paziti na nedeljske izletnike, nato pa največ-1 krat ugotavljati škodo, ki so mu jo ti prizadeli predvsem na travniških površinah, ki kaj rade postanejo igrišča, prostori za piknike, parkirišča in podobno, kar seveda ne ostaja brez posledic za kmetijsko proizvodnjo, pa tudi za ekološko lice našega Krasa. Dejstvo, da nedeljski izletniki zahajajo na zasebne parcele, povzroča posebno veliko težav živinorejcem, ki parcele uporabljajo za pašo. Ne glede na škodo, ki jo lahko živini povzročijo ostanki nedeljskih malic (konzervne škatle, stekleni predmeti, polivinilaste vrečke in drugi od padki), ostaja tudi problem oviranja same paše, saj motorna kolesa plašijo živino na poljskih poteh. Skozi vrzeli, ki jih izletniki večkrat »pozabijo* za seboj zapreti, pa lahko živina brez nadzorstva uide na poti in ceste in postane nevarna za ljudi in promet. V primeru nezgode bi seveda odgovornost padla na kmeta živinorejca, ne na izletnika, ki jo je dejansko povzročil. Odborniki Kmečke zveze so še enkrat potrdili svoje stališče, da je tudi to dejstvo poleg vseh dru- gih faktorjev pripomoglo k opuščanju živinoreje. Danes se dogaja absurd, da se izletniki ne poslužujejo tistih parcel, ki so iz takih ali drugačnih razlogov opuščene, ampak se masovno zgrinjajo prav na tista zemljišča, ki so najbolj intenzivno obdelana. Čeprav so v zvezi s temi Finančna pomoč za živinorejo Deželni odbor je te dni odobril letne delovne načrte in u-strezne proračune organizacij, ki'Š6‘ V' naši' deželi- ukvarjajo z razvojem živinoreje. Na razpolago so sredstva, ki sta jih v ta namen--nakazali država in deželna uprava, in sicer v 'skupni vrednosti 1 milijarde 758 milijonov lir. Od tega bodo prejeli goriško združenje rejcev 351,5 milijona, tržaško združenje rejcev 99,7 milijona, goriški čebelarski konzorcij 13,5 milijona in tržaški čebelarski konzorcij 2,7 milijona lir. ravo ohranja, do vseh aktivnih prebivalcev, do katerih bi bilo potrebno pristopiti z vsemi sredstvi, ki jih nudi današnja družba (množična občila, lepaki, informativni napiti na tablah, ki jih je treba postaviti na vidna in opazna mesta, itd). Glavni svet Kmečke zveze je za to sklenil, da v zvezi s tem poseže pri pristojnih organih, da bi končno prišlo do skupne akcije za rešitev tega že dolgo let aktualnega problema. Govorilo se je tudi o novem deželnem zakonu, ki prepoveduje kroženje motornih sredstev (razen kmetijskih in službenih) po kmetijskih površinah ter po poljskih poteh ter o nujnosti, da se sestavijo posebni občinski pravilniki, • ki bi urejali promet po poljskih poteh in določili norme za ohranitev naravnih in kulturnih značilnosti ter gospodarskih dejavnosti Krasa. Edi Bukavec pravnin. Zato je treba spremeniti zakon, ne pa ga enostavno odpraviti, kot predlaga referendum, ki ga je sprožila «democrazia proletariat. problemi bile že izvedene nekatere akcije predvsem javnih uprav, je glavni svet Kmečke zveze žal še enkrat ugotovil, da se položaj s tem ni bistveno izboljšal. Zato je nujno potrebno, da se k reševanju tega problema pristopi bolj sistematično in ubere vse možne pozitivne poti. Pristojne oblasti morajo okrepiti nadzorstvo nad kmetijskimi zemljišči zlasti ob nedeljah in praznikih, ko bi morali poljski čuvaji nadzorovati ozemlje in primerno ukrepati proti kršenju lastnine in povzročanju škode. Po drugi strani pa je potrebna široka vzgojna akcija, ki naj zajame čim širše sloje prebivalstva, od šolske mladine, katero bi morala šola u-smerjati k spoštovanju narave ter lastnine in dela kmeta, ki to na- SrsUnek na občini o problemih žensk V občinski palači so se včeraj sestale izvoljene predstavnice vseh političnih sil v raznih svetih tržaške pokrajine, da bi pregledale, kakšen je današnji položaj ženske v našem mestu. Uvodno poročilo je imela občinska odbornica Pia Frausin, nakar je posl. Gruber Bencova predlagala ustanovitev^ tržaške pokrajinske konzultp za ženske probleme. V konzulti naj bi bile zastopane vse upraviteljice v izvoljenih svetih in predstavnice raznih kategorij delovnega sveta ter gospodinj, lotile pa naj bi se vseh problemov žensk v duhu resolucije, ki jo .je o ženskih problemih pred kratkim sprejel Evropski parlament. V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE Jutri enourna stavka na slovenskih šolah Odbor tržaške sekcije Sindikata slovenske šole je na izredni seji dne 10. 4. 1981 obravnaval vprašanje udeležbe pri vsedržavni stavki šolskega osebja in drugih javnih uslužbencev dne 13. aprila 1981. Odbor je ugotovil: 1. da je zastopnik vlade ponudil federaciji konfederalnih sindikatov dve možni rešitvi zamrznitve delovne pogodbe, in sicer: a) odložitev termina, od katerega naj bi- prejemali dohodke v skladu z delovno pogodbo od 16. 1. 1981 na 1. 7. 1981, kar pomeni odpovedati se petim mesecem poviškov, b) ohranitev termina, od katerega naj bi prejemali dohodke v skladu z delovno pogodbo od 16. 1. 1981, vendar z začetkom izplačevanja poviškov od 1. 1. 1982, kar pomeni prejeti za 11 mesecev od inflacije razvrednotene poviške; 2. da je vodstvo federacije konfederalnih sindikatov odgovorilo na gornjo ponudbo s sledečimi zahtevami: a) takojšnje izvajanje vseh že podpisanih delovnih pogodb s spoštovanjem terminov in vsebine, b) takojšnje' izvajanje okvirnega zakona, c) izboljšanje uporabe javnih sredstev s tem, da se razpoložljiva sredstva uporabijo za točno določene namene, namesto da se pavšalno zmanjšajo vsi stroški (to bi na šolskem področju pomenilo integralno izvajanje delovne pogodbe glede razvoja otroških vrtcev, celodnevnih šol, šolskih gradenj itd.). Upoštevajoč gmotno škodo, ki bi jo šolskemu osebju povzročilo sprejetje vladnih ponudb in dejstvo, da samo celovito izvajanje delovne pogodbe omogoča realizacijo zahteve šolskega sindikata CGIL, da se na področjih, kjer živijo nezaščitene manjšine, med katere spadajo tudi Slovenci v videmski pokrajini, zagotovi v otroških vrtcih zaposlitev vzgojiteljic, ki obvladajo in uporabljajo jezik otrok, je odbor tržaške sekcije Sindikata slovenske šole sklenil, da osvoji zahteve federacije konfederalnih sindikatov, in še posebej zahtevo šolskega sindikata CGIL glede vzgojiteljic v otroških vrtcih, ter oklical za ponedeljek, 13. aprila 1981, stavko vsega šolskega osebja. — za otroške vrtce zadnjo uro vsake izmene vzgojiteljic, — za osnovne šole zadnjo uro pouka, — za srednje šole zadnjo uro pouka v vsakem razredu. Profesorji, ki nimajo pouka zadnjo uro. naj prijavijo tajništvu šole udeležbo pri stavki. Pred skorajšnjo otvoritvijo telovadnice v Repnu Ponedeljkovo zasedanje repenta,-brskega občinskega sveta je bilo skoraj v celoti posvečeno ratifikacijam upravnih aktov, ki zadevajo redno občinsko poslovanje. Na začetku pa je župan dr. Pavel Colja poročal o raznih javnih delih. Telovadnica — socialni center v Repnu je že skoraj dokončana, saj so v teku še zadnja manjša dela in najkasneje v roku dveh mesecev bo ta struktura nared, kar bo nedvomno velika pridobitev za krajevno športno, kulturno in sploh družbeno izživljanje. Stekel je tudi postopek za postavitev razsvetljave na nogometnem igrišču in v teh dneh bodo oddali dela specializiranemu podjetju. Vse komponente občinskega sveta so obsodile m ogorčeno protestirale proti sklepu tržaškega odbora, da bi odlagali strupeni pepel v Trebčah. Že za časa odlaganja odpadkov na trebensko smetišče so bili tudi prebivalci Fernetičev podvrženi negativnim učinkom takega početja. B- S. Po veliki noči nov vozni red na progi 41 Uprava občine Dolina se je preteklih dneh sestala s tehniki kon-zordalnega prevoznega podjetja in posredovala predloge, ki so izšli javne razprave v Borštu o problemih javnih prevozov. Predstavniki kon-zorcialnega prevoznega podjetja so zagotovili upravi, da bodo uresničili vse tehnično izvedljive predloge in želje. Na sestanku so izdelali tudi nov vozni red proge 41, ki bo sicer poskusnega značaja in ki bo stopil v veljavo verjetno po veliki noči. Novi urnik predvideva odhode iz Trsta - Trg Liberta ob 7.05, 7.45, 8.30, 10.30, 11.30, 12.15, 12.45, 13.50, 14.45, 18.15, 19.45 in 21.10, iz Doline pa ob 6.20, 6.55, 7.45, 8.30, 9.15, 10.45, 12.05, 13.00, 13.45, 14.30, 15.25, 19.00 in 20.30. KPI: Treba je najti dokončno rešitev za odlaganje pepela KPI sklicuje za jutri, ob 20. uri v Ljudskem domu na Stari istrski cesti 66 javno zborovanje, posvečeno problemom onesnaževanja okolja v zvezi s kočljivim vprašanjem odlagališča pepela upepeljevalnika pri Sv. Pantalejrjiunu. Komunisti so ob tej priložnosti objavili letak, v katerem obtožujejo tržaško občinsko upravo, da je kriva za sedanje stanje, ker se ni pravočasno lotila problema. Sedanja rešitev, ko pepel odlagajo v neposredni bližini upepeljevalnika, mora biti začasnega značaja, ker prizadeva prav tisto področje, ki je zaradi prisotnosti upepeljevalnika najbolj onesnaženo. Treba je zato najti trajno in dokončno rešitev, pravi KPI, v kraju, ki bi bil daleč od obljudenih področij in bi dajal vsa jamstva, da ne pri-novega onesnaževanja. de do JUTRI PRED KOPRSKIM SODIŠČEM Proces po hitrem postopku zaradi dogodka pri Camporah Santeju Clavichu bodo sodili pod obtožbo ilegalnega prestopa meje - Nasprotna verzija njegove žene Včeraj popoldne je bilo na sedežu Avtonomne letoviščarske ustanove v Spsljanu srečanje z debato o pogojih, v katerih dorašča, se vzgaja in izoblikuje mladina v devinsko-nabrežinski občini, ki ga je priredila občina Devin-Nabrežina. Ob pričetku srečanja je najprej pozdravil prisotne župan Albin Škerk, nakar je odbornik za zdravstvo P. Fonda prebral svoje uvodno poročilo. Poročila so podali tudi ravnateljica italijanske nižje srednje šole «C. de Marchesetti* M. Gruber, ravnateljica nižje srednje šole «1. Gruden* I. Antonini, Norena Bogateč, občinski odbornik za kulturo in šport M. Vocci, prof. M. Terčon, dr. M. B. De Beden, kapetan karabinjerjev Perrone in arh. D. Valenčič. Tema, ki so jo obravnavali na včerajšnjem srečanju, je brez dvoma zanimiva, a hkrati tudi zelo kompleksna, saj so problemi mladine tako raznoliki, da jih ni lahko uokviriti v neke splošne veljavne sheme. Na to je v svojem uvodnem poročilu opozoril tudi dr. Pavel Fonda, ki je analiziral nekatere psihološke elemente, ki označujejo otrokov razvoj do pubertete in med njo. Ko je govornik analiziral okoliščine, v katerih otrok živi, je opozoril na važnost, ki jo ima izvendružinski ambient, saj se otrok »izoblikuje* tudi v šoli in v prostem času. Te izkušnje so za otroka potrebne, bistvenega pomena je zanj seveda prosti čas, težiti pa je treba k temu, da najdejo mladi v prostem času organizirane oblike delovanja in zabave, kot so lahko kulturne, športne in druge dejavnosti, ki jih vodijo razna društva. V tem smislu morajo delovati tudi u-prave, ki jim je pri srcu, kako se bo mladina razvijala. Prebrani referati so dali važno mesto šoli, tako slovenski kot italijanski. Ravnateljica italijanske srednje šole v Sesljanu Gruber je na primer ugotovila, da starši učencev šole «C. de Marchesetti* težijo k temu, da zaupajo profesorjem vzgojo mladih in vse premalo sodelujejo s šolo ter neradi prihajajo na sestanke zavodskih svetov in na pogovore s profesorji. Takšno slabo j sodelovanje ima seveda tudi nega- j tivne posledice. Ravnateljica srednje i šole «1. Gruden* Antonini je pouda- ; rila. da se na šoli «1. Gruden* vrši- I jo številne dejavnosti, ki dopolnjujejo pouk, nato je govorila o uspehih dijakov in o številu mladih maturantov, ki se vpišejo na višjo srednjo šolo. Norena Bogateč pa je podala podatke,-fct* }3t je o malih maturantih slovenskih šol na Tržaškem izdelal v posebni anketi SLO RI, podatki, ki jih je govornica prebrala, so se seveda nanašali na stvarnost v devinsko-nabrežinski občini. Že v referatih, ki smo jih slišali o šolskih vprašanjih, smo zasledili razliko pri zavzetosti ljudi za organizirano delo in to v smislu, da Slovenci več sodelujejo s šolo (tu mislimo na starše) ter s kulturnimi in športnimi organizacijami, kar velja za mladino in starejše. Vtis sta nam podkrepila tudi referata odbornika za kulturo in šport M. Voccija in prof. Marinke Terčonove. Vocci je najprej govoril o raznih italijanskih kulturnih in športnih društvih, ki vključujejo mladino. Zanimivo pa je, da je govornik poudaril, kako so nekatere obstoječe in funkcionalne strukture neuporablje-ali vsaj slabo uporabljene, po- ne, sebno velja to za otroški dom. Prof. Marinka Terčon je nasprotno ugotavljala, da slovenska kulturna in športna društva ne razpolagajo s primernimi prostori za svoje delo. Razlog, zakaj se slovenska mladina bolje udejstvuje v kulturnem in športnem življenju kot italijanska, pa gre iskati v drugi ugotovitvi prof. Terčonove, ki je prisotnim prikazala dolgotrajni boj. Slovencev za ohranitev narodne in kulturne zavesti. V Nabrežini so delovala slovenska društva že v časih čitalnic, Slovenci so med prvo svetovno vojno, posebno pa med fašizmom, doživeli hude udarce, a so kljub temu znali ohraniti svoje kul- Prošnje za povrnitev zdravniških honorarjev tudi preko patronatov Nedavni sklep zdravnikov, da nameravajo pacienti plačevati splošne preglede, je povzročil zavarovancem precejšnje težave. Najprej namreč morajo an-ticipirati denar, nato pa morajo v dolgih vrstah čakati na SAUB za predložitev prošenj za povrnitev stroškov. No, sedaj je po dogovoru prišlo do operativne rešitve, da lahko interesenti vložijo prošnje za povrnitev teh stroškov kar preko patronatov, ki so dobili posebne o-brazce. Prošnje vlaga tudi patronat Kmečke zveze IN.»C, Ulica Cicerone 8/B. turne in druge tradicije. Tudi danes, je dejala govornica, pomeni kulturno in športno delo Slovencem precej več od rekreacije, saj gre tu za o-hranjevanje in bogatenje narodnostne zavesti. Prof. Terčon je bila tudi kritična do pristojnih oblasti, češ da posvečajo vse premalo pozornosti slovenskim kulturnim in športnim društvom v občini ter seveda tudi mladini, ki lahko v društvih deluje. Dr. De Bednova je spregovorila o vprašanju handikapirane mladine in o tem, kaj bi morali tudi v nabrežinski občini napraviti za telesno in duševno prizadete otroke. Govorila je tudi o ustanovitvi centra za poklicno vzgojo, ki naj bi bil namenjen handikapiranim. Kapetan Perrone je podal sliko mladinskega prestopništva, dejal je, da mladinskega kriminala v ogčini ni, potrebna pa je budnost, saj so nekateri znaki, ki kažejo na možnost raznih neljubih problemov. O urbanističnih aspektih občine in o njihovi povezavi z mladino (stanovanja, obrtništvo kmetijstvo idt.) je govorila arh. D. Valenčič. Poročilom je sledila debata, v kateri so diskutanti ponovno izrazili nekatere potrebe, ki so jih nakazali že referenti, gre tu za slabo povezavo med posameznimi vasmi v občini, za pomanjkanje struktur posebno glede na potrebe slovenskih društev in za strukturo, ki naj pomaga handikapirancem. (am) Novo vodstvo krožka Che Guevara V krožku za družbeno-politične vede Che Guevara so obnovili vodstvo, saj sta dosedanji predsednik Vidali in tajnica Laura Weiss prosila, da bi bila razrešena svojih funkcij. Nova predsednica krožka je prof. Cecilia Assanti, podpredsednik je Fabio Invvinkl, tajnik pa Uvio Bidorini. ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre in tete MIRE K0JANEC se iskreno zahvljujemo darovalcem cvetja ter vsem, ki so pg„katerikoli načjn počastili .pjen spomin in jo spremili na. zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku in (ir. Nabrežina, 12. aprila 1981 Posarelliju. Žalujoči svojci ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubega moža in očeta OUIRINA CARLIJA (Inča) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na katerikoli način pomagali v teh težkih trenutkih in počastili njegov spomin. Družina Carli Trebče, 12. aprila 1981 KPI za spremembo zakona o odpravninah KPI je sprožila široko ljudsko p svetovanje za predstavitev zakon skega osnutka za spremembo določil iz leta 1977 o odpravninah. Tu di v našem mestu se vrstijo skupščine, na katerih razpravljajo o ciljih in vsebini komunistične pobude. Na eni teh skupščin je član tajništva federacije Ugo Poli poudaril, da so z zamrznitvijo odprav-iflnske doklade prizadeli delavce, ker jim niso v zameno zagotovili bolj učinkovitih storitev, niti ne večjih naložb za zaposlovanje, medtem ko je skokovita inflacija močno okrnila vrednost »zamrznjenih* od- V zvezi z nejasnim dogodkom ob državni meji v Camporah, o čemer smo na kratko poročali že v včerajšnji številki, ni nič novega. Dejstvo je. da je tridesetletni zidar Santo Gladich, ki stanuje s svojo družino hiši le par metrov od državne meje, od srede ponoči v koprskih zaporih in čaka na proces, ki bo najbrž že jutri, kot pripominja italijanska tiskovna agencija AGI. Sodnik ga bo po vsej verjetnosti po hitrem postopku obtožil nezakonitega prehoda meje, za kar predvideva jugoslovanski zakon okrog dvajset dni zapora. Pri koprski milici so nam včeraj namreč potrdili, da so graničarji prejeli Gladicha na jugoslovanski strani, ker je bil brez dokumentov, so ga aretirali. Drugačna pa je verzija Gladicheve žene, 31-letne Anite. Že v sredo ponoči je stekla do milj-skih karabinjerjev in jim povedala, da so moža «ugrabili» graničarji. V podrobnostih naj bi stvar po njenem pripovedovanju tekla takole. Okrog 23. ure v sredo ponoči sta se zakonca Gladich pripravljala k počitku, ko sta zaslišala glasove iz kokošnjaka na dvorišču. Gladich naj bi si oblekel samo hlače in nataknil copate, da bi pogledal kaj se dogaja. Takrat naj bi zagledal šest graničarjev, ki naj bi ga začeli pretepati, medtem ko naj bi dva graničarja stražila žensko s puškami. Nato naj bi vojaki Gladicha odpeljali. Anita Gladich se je nato podala v karabinjersko vojašnico in s seboj prinesla tudi graničarsko kapo, kar naj bi bil dokaz, da si vsega tega ni izmislila. Včeraj smo se tudi mi pogovarjali z marešalom karabinjerjev, ki vodi preiskavo in le-ta nam je pokazal omenjeno kapo ter povedal, da je Gladicheva včeraj zjutraj nesla možu v koprske zapore obleko, vendar ji koprske oblasti niso dovolile, da bi moža videla. Kaže, da se bosta zakonca lahko videla šele v torek, kot pripominja agencija AGI. Zadevo sedaj raziskuje tržaško državno pravdništvo, sledi pa ji tu di italijanski konzul v Kopru. O stvari sta obveščena tudi pravosod j no in zunanje ministrstvo, kaže pa, | da bo v torek italijanski konzularni ! svetnik v Kopru šel o tem poročati j v Rim. | Vsekakor je zadeva za sedaj še : nejasna in bo pač treba počakati j na proces, na katerem se bo poka-zalo predvsem, kako je v resnici i potekal dogodek. Zanimivo v tej zvezi je namreč tudi to, da italijanska agencija ANSA ne izključuje možnosti, da gre za maloobmejno tihotapstvo. Resnica je namreč, da na naši meji že dolgo časa ni bilo nobenih podobnih »incidentov*, ker imajo varnostni organi na obeh straneh meje očitno stroga navodila, da intervenirajo samo ob primerih nedovoljenega prestopa meje. Prometna nesreča pri Sv. Ivanu Včeraj popoldne ob 16.30 je prišlo v Ul. Can Cilino do lažje prometni nesreče, kjer se je poškodoval 45-letni jugoslovanski državljan Hija Moravac. Ta se je namreč peljal na mopedu gilera in je trčil v fiat 500, ki ga je upravljala 35-letna Lucia Voinich por. Verillo iz Ul. Carpine-to 6. Medtem ko je Voinicheva vozila iz parka bivše umobolnice na glavno cesto, je privozil mimo Moravac in trčenje je bilo neizbežno. Moravac se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice kakih štirideset dni zaradi zlo-leve noge. ma RAZPISA NATEČAJEV Zgoniška občinska uprava je razpisala uradni natečaj za mesto specializiranega delavca elektrikarja -koordinatorja služb. Rok za predložitev prošenj zapade 7. maja, vsa pojasnila pa nudi tajništvo v uradnih urah. * • * Devinsko-nabrežinska občina je razpisala natečaj za mesto koncept-nega uradnika s funkcijo prevajal-ca-tolmača. Rok za predložitev prošenj zapade 10. maja. Vsa pojasnila so na razpolago v občinskem tajništvu. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ANGELA ŽERJALA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovalcem vencev, cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. Jakominu in govornikoma za lepe in iskrene besede. SVOJCI Škedenj, 12. aprila 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MIRA SANCINA se iskreno zahvaljujemo Zvezi borcev - Boljunec, pevskemu zboru «F. Prešeren*, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Boljunec, Maribor, Portorož, Koper, Kozina, 12. aprila 1981 15. 4. 1980 15. 4. 1981 Ob 1. obletnici smrti dragega MIRA MAVERJA se ga z žalostjo spominjajo žena Karmela in svojci Boljunec, 12. aprila 1981 POZIV PREDSEDNIKA KRMCA NA SKUPŠČINI ZBORA Mladi Domjenci naj v večjem številu pristopijo k zboru «Fran Venturini» Zbor izpolnjuje izredno pomembno vlogo v najbolj izpostavljenem kotu dolinske občine - Po dolgih letih požrtvovalnega dela Peter Krmec zapušča predsedniško mesto Kritičen položaj, v katerem deluje I Plodna pa je tudi vloga mostu med KD Fran Venturini od Domja, se I narodi, ki jo zbor izpolnjuje. Na je pokazal tudi na letni skupščini, ki jo je tokrat organizirala samo ena sekcija društva in sicer najbolj aktivna in najbolj uspešna — pevski zbor. Dnevni red je bil zelo bogat, saj je poleg običajnih poročil voditeljev zoora (in društva) obsegal tudi branje statuta, na podlagi Katerega se je zbor legaliziral, in pa volitve novega vodstva. Zadnji občni zbor KD Venturini je bil 18. marca 1918. Vzroke za tako pozno ponovno skupščino pa je orisal predsednik Peter Krmec. «Da-našnji sestanek ni občni zbor dru štva, temveč skupščina naše zborovske družine in to iz enostavnega razloga, ker nismo v takšnem ugodnem prostorskem stanju, da bi lahko priredili društveni občni zbor,» je uvodoma poudaril Krmec in kar se tiče prostorov dodal grenko ugotovitev, da «smo trkali že na vsa mogoča vrata in prosili vse mogoče oblasti, toda dobili smo vedno in povsod samo trdne obljube in zagotovila, da bo problem v najkrajšem možnem času rešen. Toda v teh najkrajših možnih časih smo se morali samo seliti, in posledica tega je, da smo tudi danes v tujem neustreznem prostoru, katerega bomo morali mogoče že jutri zapustiti.» Občni zbor pa je zakasnila tudi velika pre-obloženost z delom, saj izpolnjuje zbor od Domja važno poslanstvo v tem najbolj izpostavljenem kotu dolinske občine. Ob številnih problemih zbora in njegovega delovanja pa se je Peter Krmec podrobneje ustavil tudi pri občutenem pomanjkanju kadrov, pomanjkanju novih, svežih moči, ki bi bile voljne in sposobne sprejemati in izpeljevati zahtevna in včasih naporna organizacijska bremena. «želel bi, da bi mladi Domjenci v večjem številu in z večjo vnemo pristopili k zboru in se tudi za njegovo življenje zanimali. Mladi bi se morali zavedati, da je bodočnost v njihovih rokah, in da so oni tisti, ki bedo jutri vodili naše društvo. Od njih je odvisno, če bo društvo uspevalo, ali če bo zamrlo. To bi jim še posebej rad položil na srce, saj bo prebivalcem Domja v ponos, da se njihova tradicija in ljubezen do kulture prenaša dalje v novi rod», , Nato se je Krmec pomudil pri ver, selejših ugotovitvah, začrtal duhovni profil uspehov zbora in poudaril, da morajo ti uspehi pevce bodriti, da vztrajajo na poti, ki je edina pravilna, na poti aktivnega delovanja in osveščanja domačega prebivalstva, ki je na zbor zelo navezano. Peter Krmec, dolgoletni predsednik donijenske kulturne družine, je svoje poročilo takole zaključil — «Ža pozornost, požrtvovalnost in sodelovanje se prav vsem iskreno in prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala Po gre seveda našemu prof. Tavčarju, človeku, katerega ogenj zna čaja in ljubezen do petja bodri vse has in nas navdušuje nad našim poslanstvom. » Tajniško poročilo je prebral Danilo Žerjal in iz njega je razvidna velika vitalnost zbora in prisotnost pevcev na vseh najpomembnejših manifestacijah slovenske skupnosti v Italiji. prvem mestu gre omeniti pobratenje s pevskim zborom Loški glas iz Loke pri Zagorju ob Savi, pobratenje, ki vsako leto združi pevce obeh zborov enkrat na tej, drugič na oni strani meje in zbuja v pevcih občutek trajne povezanosti. Izmed kopice tajniških podatkov pa je posebno omembe vredno dejstvo, da je zbor Fran Venturini eden redkih zborov, ki je nastopil na vseh revijah Primorska poje. Veliko pozornosti pa je bilo posvečene tudi družabnemu življenju in Prešernovemu spominu z vsakoletno proslavo. Na koncu občnega zbora so pevci oddali volilnice in v novi odbor so bili izvoljeni naslednji člani: Emil Komar, Danilo Žerjal, Ermenegildo Jerman, Milan Hrvatič, Jordan Kralj, Ignac Samec, Karlo Bersen-da, Just Samec in Ivan Bembič. Po objavi rezultatov volitev, so vsi prisotni obžalovali, da Peter Krmeo zapušča predsedniško mesto. Njegova resnost, zavzetost za društvo in zbor in njegovo garanje so postali pri Domju simbolični. Krmec je pri Domju pojem, o katerem govorijo vsi s spoštovanjem in občudovanjem. Vendar so razlogi, zaradi katerih je moral predati žezlo, globoko utemeljeni. S svojo bogato iz kušnjo pa bo vedno blizu svojemu nasledniku. Nove funkcije bodo določili na prvi seji novoizvoljenega odbora. (ris) ..................................iiiitiuiiimiHiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiin,,,,,,,,,,,,,',',,,,,,,,,',,,,,, V TOREK, 14. APRILA, V KULTURNEM DOMU V TRSTU Združenje aktivistov bo proslavilo 40. obletnico Osvobodilne fronte Združenje aktivistov osvobodilne-1 zastavili razna vprašanja odbomi-ga gibanja na Tržaškem ozemlju in kom, ki so na vsa izčrpno in jasno Odbor Zveze vojnih invalidov NOV | odgovorili. Sledila je razrešnica od vabita vse svoje člane in prijatelje na slavnostno prireditev, ki bo v torek, 14. aprila, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, ul. Petronio 4, s katero bodo bivši aktivisti, borci, invalidi NOV in vsi, ki so na kakršenkoli način sodelovali v narodnoosvobodilni borbi, počastili 40. obletnico ustanovitve OF, ki jo bo svečano proslavil ves slovenski narod. Gost tega večera 1» tovariš Branko Babič - Vlado, ki je lani izdal svojo knjigo «Ljudje in boji na Kozari», o katerih bo tudi spregovoril, povedal pa bo tudi nekaj o knjigi, ki jo sedaj pripravlja. V njej bo govoril o svojih potovanjih v Italijo v času druge svetovne vojne in o zvezah z italijanskimi komunisti ter o svojih vojnih letih na Primorskem. Na večeru bo nastopil tudi pevski zbor «Fran Venturini* od Domja, ki bo pod vodstvom dirigenta Ivana Tavčarja zapel nekaj partizanskih pesmi. Prav je, da se vsi člani obeh združenj tega večera polnoštevilno udeleže, saj bo to prva prireditev'V' počastitev *tev■■ "za" slovenski narod tako pomembne obletnice. >, vliMUi r, OH«'' ■. Skupščina članov VZPI-ANPI iz Boljunca V četrtek, 9. t.m„- so se sestali člani Zveze borcev iz Boljunca. Na dnevnem redu sta bili najprej tajniško in predsedniško poročilo. Tajnik je v svojem poročilu orisal e-noletno delovanje novega odbora. Med drugim se je dotaknil tudi problemov pokojnin, invalidnin ter zdravstvene oskrbe bivših borcev. Sledilo je poročilo predsednika, ki je poročal o zasedanju devetega vsedržavnega kongresa VZPI - AN Pl v Genovi. Po blagajniškem poročilu se je med udeleženci razvila živahna razprava in mnogi člani so sor Fatur s profesorji slovenščine. Dijaki so pisali naloge, ki so bile enake kot za dijake v Sloveniji. Sestavili so jih v Zavodu za šolstvo v Ljubljani. Profesor Fatur je ob koncu tekmovanja razdelil vsem 47 prisotnim dijakom z nižjih in višjih srednjih šol v Trstu spominske diplome na prisrčni priložnostni glasbeni prireditvi. Zelo uspešno so na njej nastopili dijaki, Luka Furlan, Marko Jagodic in Marko Feri. boru za njegovo enoletno delovanje Na tej seji so bili tudi izvoljeni delegati, ki se bedo udeležili pokrajinskega kongresa VZPI - ANPI. Vsem udeležencem tega sestanka se tovariško zahvaljujemo. danes ob obali KOPER: 16.00—18.00-20.00 Zahod-nonemški: *Drakula». IZOLA: 16.00—18.00 Ameriški: «Pe-kel na Floridi*. 20.00 Ameriški: «Emmanuele». PIRAN: 16.00 Ameriški: «Emma-nuele*. 18.00-20.00 Ameriški: «Ko se bliža konec*. Obvestilo izletnikom v Dalmacijo Naše naročnike in bralce, ki so se prijavili za križarjenje po Dalmaciji od 2. do 7. maja letos obveščamo, da bomo zadnji obrok vpisnine sprejemali na upravi našega dnevnika v Ulica Montecchi 6, in sicer jutri, 13. t.m., od 9. do 12. in od 15. do 18. ure ter v torek, 14. t.m., od 9. do 12. ure. Ker je med časom od razpisa izleta do danes prišlo do občutne devalvacije lire, smo prisiljeni ceno potovanja nekoliko povečati, prav tako bomo — na željo brodarja — že sedaj pobrali pristaniške takse. Skupni povišek znaša 30.000 lir na osebo, v kar pa so vštete tudi pristaniške takse, ki znašajo 21.000 lir na osebo. Prosimo izletnike, da to z razumevanjem upoštevajo in da omenjeni znesek poravnajo ob plačilu zadnjega obroka. Obstaja možnost, da bomo ob povratku z našega križarjenja pristali v Kopru namesto v Benetkah, kar se bo odločilo v nekaj dneh. Zaradi tega bomo dokončne programe, številke avtobusov in nalepke za prtljago izročili izletnikom v ponedeljek, 27., in torek, 28. t.m., o čemer bodo sicer še pravočasno obveščeni. Na koncu naj še enkrat poudarimo, da je treba zandji o-brok s poviškom oziroma pristaniškimi taksami vplačati v prvih dveh dneh prihodnjega tedna, kajti v nasprotnem primeru bomo neporavnane prostore oddali našim bralcem, ki so na listi čakanja. UREDNIŠTVO Gledališča Srečanje v Saležu o družinski posvetovalnici Kot smo že poročali, je devinsko-nabrežinska družinska posvetovalnica razširila svojo dejavnost tudi na repentabrsko in zgoniško občino. V teh dveh občinah posluje ob petkih. Medtem ko so v Repnu že priredili širšo skupščino, da bi obrazložili namene te pomembne socialne usluge ter preverili razne potrebe ljudi, se bodo v zgoniški občini zbrali občani na skupščini v torek, 14. aprila, ob 20.30. Srečanje bo v občinski hiši v Saležu. lUiiiMiiiimtimiiiiiiimimiiiiiiiiifiiiiiiiiiuinmnniiiiiMiaiiiiitiiiiiiiimMimiiiMiiiiiiuiimitMmtifiiiiiiiiu NA JUTRIŠNJEM KONCERTU CM V KULTURNEM DOMU Orkester glasbene Akademije bo vodil mladi Stojan Kuret čeraj- danes Na liceju so priredili izbirno tekmovanje za Cankarjevo nagrado _ Na znanstvenem liceju «France Prešeren* v Trstu je bilo danes izbirno tekmovanje za Cankarjevo nagrado. To je tekmovanje o znanju slovenskega jezika in književnosti. Letos so morali dijaki prve stopnje poznati Bevka, druge stopnje pa Ko-^aea: Zmagovalci se bodo udeležili Republiškega tekmovanja v Piranu, lokrat je bil eden od sedežev predtekmovanja prvič v Trstu. Organi-ziral ga je šolski svetovalec profe- 9'i|'""m,ili,„„ll|l,llllllllll|lllll|ltlmll|,|t,lllmlllllnl||lllt|lll||ll|l|llllll,|„l,ll||lfl|ll„|,Mn|,|ll||lllll,||imafM|,|,|„|„„„| Danes, NEDELJA, 12. aprila CVETNA, LAZAR Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.47. — Dolžina dneva 13.22. — Lu-^ vzide ob 12.49 in zatone ob 3.14. Jutri, PONEDELJEK, 13. aprila > IDA Vreme včeraj: najvišja temperatura 22 stopinj, najnižja 13,5, ob 18. Uri 20,5 stopinje, zračni tlak 1015,9 tub rahlo pada, veter 12 km severovzhodnik, vlaga 26-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mir-n°. temperatura morja 14,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILA STA SE: Rok Oppelli in Alessandra Rigoni. UMRLI SO: 73-letna Romana Piva Nonino, 68-letni Dante Albertini, 96‘ietna Maria Mefiggioli por. Me-ualin, 88 ldtna Edvige Urner vd. De Jager. 80-letna Viola Iva Fabrich vd. Babich, 74-letna Eufemia Vodoma vd. Schmidt, 88-letni Antonio Pizzamus, 77-letna Olga Ceccovini Jd. Poiani, 83-letna Antonia Calusa, 50-letna Lia Bertogna por. Polli, 02 lptna Liliana Forza por. Ploner, w-letni Vittorio Mihalič, 95-letna Zoe Balleri vd. Franzoni. OKLICI: pleskar Federico Maar delavka Bianca Orsini, uradnik Giorgio Matacie in uradnica Valnea * orti, uradnik Aurelio Cantagalli in študentka Marcella Finocchiaro, u-radnik Flavio Drusčovich in uradni* ra Graziella Ugrin, monter dvigal 1'ulvio Brus in uradnica Vlasta Go- Jutri zvečer bo'v Kulturnem domu v Trstuckoncert orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane. Koncert. ki ga prireja Glasbena matica iz Trsta, ima svojo posebnost, saj ga bodo izvajali izključno študenti Akademije, ki se prizadevno pripravljajo za svoj bodoči poklic glasbenika, še večjo posebnost pa ima ta koncert za našo skupnost, kajti dirigent mladega orkestra bo na jutrišnjem koncertu Stojan Kuret — nam bolj poznan kot uspešen dirigent mladinskega pevskega zbora Glasbene matice — ki bo s tem nastopom opravil svoj diplomski izpit iz dirigiranja na Akademiji za glasbo v razredu profesorja Antona Nanuta. Pod njegovim vodstvom bo orkester izvajal Koncert v B-duru za violončelo in orkester L. Boccheri-nija (solist bo Ivan Gracar, ki študira v razredu prof. M. Mlejnika), Stravinskega: Pulcinella suito, Mušico funebre za pozavno in orkester Daneta Škerla (sodeluje Stanko Vavh iz razreda prof. D. Miškovi-ča) in Beethovnovo Simfonija št. 1 op. 21 v C-duru. Najavljeni spored je zelo zanimiv, kot je zanimivo njegovo izvajalsko telo, zato si organizatorji koncerta prav gotovo pričakujejo velik odziv publike. Danes drugi del oddaje «Tržaški mozaik» V drugem delu oddaje «Tržaški mozaik*, ki ga bo ljubljanska televizija predvajala drevi ob 22.15 po italijanskem času, je skupina uglednih soustvarjajmo, ki so se zbrali okrog televizijske agencije Alpe A-dria uperila pogled v sedanjost in še bolj v prihodnost na perspektive Trsta. V petdesetih minutah zaključnega dela «Tržaškega mozaika» se je avtor Sergij Premru izognil politično strankarskemu dogajanju. V borih štirih letih se je namreč v Trstu pojavila, razvila in prišla na oblast v tržaški občini krajevna politična skupina «Lista za Trst*. V oddaji bo zato govor o vsakodnevnih družbenih problemih Tržačanov, predvsem o staranju prebivalstva, saj-je Trst po Berlinu najstarejše mesto v Evropi, o mehanizmih, ki so privedli do zastoja in nazadovanja tržaškega gospodarstva, o kulturi, s katero se mesto ponaša, o odnosu do slovenske narodne skupnosti in o njeni zapostavljenosti, o psiholoških in družbenih pogojevanjih Tržačanov, o perspektivah mesta. Tudi soavtorji drugega dela «Tržaškega mozaika» so iz različnih kulturnih idejnih krogov: novinar Sergio Milich, ekonomistki Clara Busana in Saveria Cappella-ri, pisatelj Fulvio Tomizza, slikar Klavdij Palčič, sociolog Darko Bratina, časnikar Ricciotti Lazzero in rektor tržaške univerze Giampaolo De Ferra. Uprava občine Dolina sporoča, da bo v naslednjih dneh osebje vodovodne službe pregledovalo vodovodne števce. Zato prosi uporabnike naj u-redijo števce tako, da bo delo lažje steklo. GLEDALIŠČE V TRSTU 35-letnica gledališkega dela Zlate Rodošek in Jožka Lukeša DANIEL L. COBURN PARTIJA REMIJA tragikomedija v dveh dejanjih Režija DUŠAN MLAKAR danes, 12. aprila, ob 16. uri ABONMA RED G — popoldan na dan praznika. IVAN MRAK PROCES himnična trilogija danes, 12. t.m., ob 18. uri cerkvi na REPENTABRU; jutri, 13. t.m., ob 20. uri cerkvi ha PROSEKU. Illillilli SLOVENKO KULTURNO ORUSTVdlll TABOR Mladinski oder SKD Tabor FRANCE BEVK ČRNI BRATJE Dramatizacija JOŽE RODE Režija JOŽE VOZNY v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 12. aprila, ob 17. uri. VERDI Danes ob 16. uri tretja predstava opere «Mazepa» Čajkovskega za red D v vseh prostorih. Dirigent Bruno Bartoletti, režiser Giulio Chazalet-tes, zborovodja Andrea Giorgi. Nastopajo: Kari Nurmela (Mazepa), Paolo Washington (Kočubej), Rug-gero Bondino (Andrej), Radmila Ba-kočevič (Marija), Nora Jankovič (Ljubov) ter Dario Zerial, Angelo Nosotti in Franco Ricclardi. Ostale predstave: v torek, 14., (C/ B); v četrtek, 16., (E/C); v soboto, 18., (S); v torek, 21., (F/E); v petek, 24., (H) in v torek, 28., (G). AVDITORIJ Danes ob 16. uri komedija «Un sial per Carlotta». Glasba Nini Perne, režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek 8 (red I nedeljski). Danes ob 18.30 bo v gledališki dvorani v Istrski ulici 53 (pri Salezijancih) predstava' Fabbrijevega dela «Processo a Gesu*. Pri izvajanju odrskega dela bo sodelovalo tudi občinstvo. Vstop prost. Kino Ariston 17.30—22.00 «La morte in diretta*. Režija Bertrand Taver-nier. Romy Schneider, Max Von Sydow. Eden 15.30 «Gente comune*. Režija Robert Redford. Donald Suther-land, Mary Tyler Moore. Jutri isti film ob 17.30 Ritz 16.30 «Camera d'albergo». V Gassman, M. Vitti in E. Monte-sano. Jutri isti film ob 17.00. Excelsior 17.00 «L’assistente sociale*. Nadia Cassini. Grattacielo 15.30—22.00 «Uno con-tro 1’altro, praticamente amici*. R. Pozzetto, T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti film ob 16.30. Fenice 16.30 «Extei*minator». Prepovedan mladini pod 18. letom:" Aurora 16.30 «La moglie in bianco, 1'aitiante al pepe»; :£/mo Banfi. :-Crtšftfllo ‘16.00 ' «Toro sCatehalb*. "R. De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 15.00 «H vizietto,, parte seconda*; Ugo Tognazzi, Mi-chel Serrauld. Jutri isti film ob 16.30. Capitol 16.30 «Xamadu». Olivia New-ton John. Moderno 15.30 «Fantozzi contro tut-ti». Paolo Villaggio. Lumiere 14.30 «Piedone d’Egitto*. Bud Spencer. Jutri: 16.00 «Gioventu bruciata*. James Dean. Mignon 15.00 «Questa č 1’America, parte seconda*. Nazionale 15.30 «Le pomo sexy fem-me». Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30 — 22.00 «Sen-sual eruction*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Sexy a go-go*. Prepovedan mladini pod 18 letom. Volta 15.00 «Caffe express». Nino Manfredi Od jutri dalje do petka zaprto GLASBENA MATICA TRST Sezona 1980 - 81 Jutri, 13. aprila, ob 20,30 v Kulturnem 'doniu KONCERT orkestra akademije za glasbo iz Ljubljane Dirigent STOJAN KURET (IV. let. raz. izr. prof. A. Nanuta) Solista Ivan Gracar 1. let., vio lončelo (raz. doc. M,- Mljenika) in Stanko Vavh IV. let., pozavna (raz. hon. prof. D. Mi-škoviča) Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 11. ure in uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. KD RDEČA ZVEZDA ŠK KRAS prirejata na dvorišču vaške gostilne v Saležu TRADICIONALNI PLES na velikonočni ponedeljek ob 16.00 odprtje kioskov s pijačo in jedačo; ob 17.00 nastop mešanega pevskega zbora KD Rdeča zvezda; od 18.00 dalje prosta zabava z ansamblom Lojzeta Furlana iz Zgonika. Vabljeni! bo, finančni stražnik Gianfrancesco Rizzo in učiteljica Bruna Margheri-ta Candida Gossa, bolničar Giorgio Giannetti in uradnica Gabriella Sa-vorani, delavec.Fabio Besednjak in trg. pomočnica Rossana Romano, tehnični uradnik Francesco Queri-nuzzi in uradnica Cristiana.Padoan, učitelj Rosario Formica in učiteljica Maria Bertoja, finančni stražnik Gennaro Turco in gospodinja Germana Rapotpz, uradnik Eugenio Ge-niram in uradnica Valeria Conti, mehanik Davide Barbato in frizerka Patrizia Volpi, zemljemerec Roberto Zampieri in uradnica Marina Szombathely, pek Adriano Zucca in obrtnica Edmea Bulzis, učitelj Ste-lio Sabadin in trg. pomočnica Gabriella Baretto, avtoličar Vito Diafe-rio in gospodinja Marcella Fatto-rich, varilec Pietro Iurissevich in u-radnica Franca Petronio, uradnik Davide Pipan in fizioterapisjka Daniela Roiatti, častnik italijanske vojske Antonino Imbalzano in gospodinja Angela Lugliese, avtoprevoznik Vladimir Cunja in trgovka Marisa Crevatin, bančni uradnik Silvano A-mato in farmacevtka Simonetta Mi-glia, uradnik Marino Mennuni in u-radnica Cinzia Brancale, trg. po< močnik Luciano Pierazzi Mitri in uradnica Luisa Claudia Borsatto, delavec Silvano Degrassi in uradnica Marina Michelazzi, uradnik Gian-franco Tevarotto in uradnica Marina Tullio, zemljemerec Dario Alba-nese in uradnica Giovanna Leggio, uradnik Fulvio Fiorencis in uradnica Luciana Pichierri, uradnik Gianfranco Urizzi in uradnica Lucia Petruzzelli, industrijec Ermanno Martinello in univerzitetna študentka Cinzia Zennaro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerdale 26, Trg XXV. aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. e nem življenju važno in kaj ni; tudi kvartanje lahko tako postane vzgib za globoke strasti in za trenutke, ki se vzdignejo nad vsakdanjo si vino starčevske usode V tem. kakšna bo predstava Partija remija, seveda oistvenc odločita igralca in režiser. Naloga Zla- PETA IN ŠESTA REVIJA PRIMORSKA POJE V PRVAČINI IN KOBARIDU Različna kvalitetna raven petja Na reviji v Prvačini so prišle do izraza mnoge pevske slabosti, v Kobaridu pa je večina zborov pokazala opazen napredek V Prvačini je dne 28. prejšnjega meseca nastopilo enajst pevskih zborov: moški zbor Lijak z Vogrskega pod vodstvom Branka Mar-vina, moški zbor Brda iz Krmina -Plešivega pod vodstvom Zdravka Klanjščka, moški Planika s Pečin pod vodstvom Vlada Kosmača, moški Zarja iz Bilj pod vodstvom Andreja Budina, mešani Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Janka Simonete, lovski oktet iz Postojne ped vodstvom Mirana Žitka, moški zbor Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja, mešani zbor iz Studenega pod vodstvom Frančiška Milavec, moški zbor iz Kobarida pod vodstvom Vlada Volariča, moški zbor Mirko Filej iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka in mešani komorni zbor iz Nove Gorice pod vodstvom Štefana Maurija. Ta revija je tako rekoč zajela v svojo mrežo zvrhan kup pevskih slab4sti,*-M ‘jifa^rte morejo opravičevati trditve, da so zbori številčno šibki in glasovno slabi, da ne morejo prihajati k vajam zaradi izmen dela. Res so težave, toda večkrat so le bolj izgovori ob občutku krivde, da niso bile izpolnjene naloge. Saj imamo zbore, ki se srečujejo z istimi problemi, pa uspevajo v svojih prizadevanjih. Imamo pa tudi zbore, ki razpolagajo z dobrimi pevci, pa so njihovi rezultati bolj mršavi — kot rezultat premajhne konstantnosti delovanja, priprav, slabega obiska ..................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiimiiiiutlliililiiiiiiiilniiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii.. SLOVENSKE KNJIŽNEZALOŽBE V_LETU 1981 (171 Zvestoba Partizanske knjige Na programu je vrsta izvirnih del in nekaj dopolnjenih natisov v različnih zbirkah založbe - Nova Klunova knjiga o «Tretji prekomorski brigadi» Tudi letos bo založba Partizanska knjiga ostala zvesta usmeritvi svojih dosedanjih programov, izdajala bo torej dela s področja tematike narodnoosvobodilnega boja in znanstveno ter strokovno literaturo. V svoji tradicionalni knjižnici NOV in PQS bo letos založba /izdala dve deli. sicer monografiji Jožeta Kralla «Ciklostilne tehnike na Slovenskem* in Alberta Kluna »Tretja prekomorska briga da*. Delo pokojnega Jožeta Kralla je' ostalo kot nedokončan rokopis na temo ciklos*ilhe tehnike med NOB, zato je rokopis pregledal in dopolnil flr Tone Ferenc, ki je' napisal knjigi tudi uvodno besedi jo. Knjiga'. Alberta Kluna pHje izšla že poprej pod naslovom «S tretjo prekomorsko*, zdaj pa bo izšla v drugi izdaji pod naslovom »Tretja prekomorska brigada* in-se od prve izdaje loči po tem, da je precej razširjen? in dopolnjena. *______ V Mali knjižnici NOV in POS Pa bo izšla brošura Zdravka Klanjščka »Oris NOV na Slovenskem*. V bistvu pa gre za povzetek obširne monografije na i-sto temo. Tako naj bi bila ta brošura, ki bo poleg v slovenščini izšla še v nekaterih drugih jezikih, namenjena šolarjem in tujim turistom, ki obiskujejo spomeni ke in prizorišča naše NOB. Knjižico bi potem lahko vsi obiskovalci teh krajev kupili na kraju samem in se tako informirali, zla sti tujci, o našem boju in medvojnem dogajanju. Med drugimi zgodovinskimi deli iz letošniega programa omenimo najprej šesti zvezek »Dokumentov ljudske revolucije*, ki jih založnica izdaia za Inštitut za zgodovino delavskega gibanja in bodo v tem zvezku nadaljevali z objavo političnih dokumentov iz NOB. Šestnajsti zvezek »Zbornika dokumentov in podatkov* pa je delo, ki ga Partizanska knjiga v prevodu izdaja za Vojnozgodovinski inštitut JLA iz Beograda. Podobno je tudi s tretjo publikacijo na to temo in sicer s »Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1981», ki jih pripravljf in izdaja prav tako Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani kot svojo redno letno znanstveno publikacijo. V zbirki Strokovna literatura za splošni ljudski odpor pa bodo izšle tri knjigč. Prva je »Življenje v naravi*, ki bo to pot izšla že v drugi, razširjeni izdaji. Knjiga obravnava zelo zanimivo snov in sicer, kako je mogoče živeti v naravi v izrednih okoliščinah, zato so v njej. poglavja o taborjenju, o nevarnosti, ki preže na človeka v naravi, dalje, kako se postavljajo šotori, kako zakuriš brez ■ vžigalic, tu je opisano planinarjenje z vso potrebno opremo in tehnologijo, gibanje in orientacija na različnih terenih, dalj so v knjigi seznami vseh pri nas rastočih rastlin in živečih živali, dalje recepti, kako si lahko s tem, kar ti nudi narava sama, pripraviš hrano, posebno poglavje je namenjeno topografiji, dodano pa je še poglavje o meteorologiji. Drugo delo iz te zbirke, knjiga dr. Milanka Jovičeviča »Človek in ko lektiv v izrednih okoliščinah* pa je študija, namenjena teritorialnim enotam ter razpravlja o psihičnih reakcijah v vojnih razmerah ter se naslanja na izsledke in dognanja s ,~ga področja med drugo svetovno vojno in NOB. Tretje delo pa je ponatis kniige Poldeta Štruklja «Osnove civilne zaščite*. V zbirki Memoaristika bosta letos izšli dve knjigi: delo dr. Ni kola Nikoliča Z ranjenci prek Sutjeske* in dr. Božene Grosman «Partizanska zdravnica*. Ti spo mini nadaljujejo zasnovo spominov partizanskih zdravnikov dr. Gala in dr. Derganca. Tako Nikolič v svoji knjigi piše o čisto drugačnih pogojih in razmerah sanitete v Bosni med NOB, medtem ko dr. Grosmanova v spominih o-buja svoje delo s področja organizacije otroškega zdravstva in porodništva med NOB, zlasti v Gravini v Italiji. Med likovnimi izdajami bo. iz-■ šel ponatis »Partizanske grafike*, ki pa bo precej dopolnjen in razširjen, saj bo v njem razširjen krog partizanskih grafikov, ki v prvi izdaji niso bili zastopani. Pripravljajo pa monografijo o partizanski risbi. Matjaževa knjižica je namenjena osnovnošolski mladini in bo v njej izšlo pet knjig. Kristina Brenkova je napisala povest »Partizanka Katarina*, Milan Dekleva zbirko pesmi od naslovom »Pesmi za lačne sanjavce*, ki so tematsko zanimive, sodobne pesmi, podobno pa je tudi s pesniško zbirko Borisa A. Novaka »Pre-bešedimo besede*. Sandi' Sitar je napisal televizijske pripovedovan-ke «Pozor, televizor gori*, ki pripovedujejo o osamljenosti sodobnih otrok, ki jim televizor nadomešča starše in jim na eni strani sicer odpira okno v svet, na drugi pa jih tudi odtujuje, ker je pač mrtva stvar. O sodobni mladini in njenih problemih pa je kot peti zvezek tj knjige napisal zbirko zgodbic Slavko Pregl pod naslovom «Bojni zapiski mestnega mulca*, ki že sam po sebi dovolj nazorno pove, za kaj v knjigi gre. Zbirka Lastovke so slikanice za najmlajše in bodo v njej izšle tri slikanice. Prva so pesmi Vo.iana Arhaia »Pastirček Jani*, ki .tih je ilustriral Božo Kos, tudi druga slikanica so pesmi uganke Iva na Cimermana pod naslovom »živ žav — ugani prav* in so jih ilustrirali otroci sami iz nekega vrtca, tretjo slikanico pa je napisal Miroslav Slana pod naslovom »Ku- rirčkov kruhek*. To je v bistvu zanimiva etnološka pripoved o peki . in pripravi kruha in seznanja najmlajše- bralce s krušno pečjo, loparjem, nečkami, torej napravami za pripravo in peko krtiha, ki so danes postale zgolj etnografska zanimivost. Slikanico je ilustriral Miha Vipotnik. Iz mladinskega leposlovja je knjiga Nade Kraigherjeve «Žive povestice*. To so zanimiva razmišljanja pisateljice, ki pripoveduje o svojih malih nečakih in v svojem pisanju pledira za samostojnost mladine ter v svojih zgodbah zavrača podcenjevanje staršev glede sposobnosti in zrelosti lastnih otrok. Tri knjige bodo izšle v zbirki Znanstveni tisk. Ana Benedetič je napisala študijo «Pot do slovenske univerze*, ki zanimivo in dokumentarno pripoveduje vso dolgo zgodovino želja in poskusov pri Slovencih, da bi dobili svojo univerzo ter se s to uresničitvijo 1918. leta delo tudi konča. Jelka Pirkovič v delu «Izgradnja sodobnega Maribora* obravnava probleme sodobnega urbanizma, ki včasih preboječe in neorganizirano posegajo v naš prostor, medtem ko na primeru Maribora pokaže na bolj homogeno urbanistično zasnovo kot pa je to, na primer. v Ljubljani. In končno .je tu morda še najbolj zanimiva in pomembna zbirka Partizanske knjige, zbirka Znameniti Slovenci, ki jo ureja Josip Vidmar. Tudi letos so na programu štiri knjige Pravkar je izšla monografija Marjana Mušiča o našem velikem arhitektu Josipu Plesniku, sledile pa bodo monografije Marje Boršnikove o A škercu, Franca Zadravca o Alojzu Gradniku in Matjaža Kmecla o Levstiku ob 150-letnici njegovega rojstva. D. Ž. pevskih vaj; so primeri, in takih ni malo, ko se zbor zbere in prične pevske vaje malo časa pred revijo, večkrat določijo oziroma menjajo spored v zadnjem hipu, ko spoznajo, da zaradi pomanjkanja časa ali slabega obiska vaj ne bodo zmogli predvidenih pesmi, pa se zatečejo k starim, ki so ob nekontroliranem petju postale oguljene in izgubile svojo svežino in ne najdejo pri poslušalcih več pravega odziva; spremlja jih vse polno napak v sami strukturi, ker jih pevci čestokrat po svoje prekrojijo, pozabijo na fraziranja, na dinamiko, na izgovarjavo; ta postaja čedalje bolj pereč problem, ki tudi prispeva svoj delež k vpraš-ljivosti intonacije, lepote tona, homogenosti in celotne zvočnosti, čemur pripomore še zanemarjanje dihanja, vokafcacijer-pevske discipline. Nekateri pevovodje prehitro popuščam ^red težavami in se pre-»hitlkK-^orfjtiznljO* z razmerami in jim podležejo. Zaradi tega se dogaja, da zborovi že doseženi določeni uspehi plahnijo, petje postaja mehanično, neprizadeto, suhoparno, glasovi vse manj uglajeni in sonorni; pevska disciplina popušča, kompaktnost se umika raz-rahljanosti, petje postaja vse bolj razglašeno, glasovi na trenutke kričavi in grobi, interpretacije brezkrvne, brez pravega vzgiba, brez notranjega navdušenja. Čeprav ta revija ni bila preveč prijetna za poslušalce, ki so tokrat prvič bili tako razočarani, da so pripombe mejile že na negodovanje, je na drugi strani zgostila in opozorila na vso težo pevske problematike ter njenih posledic, ki čedalje bolj jasno odgrinjajo slabosti in vprašljivost kvalitetne dopustnosti za udeležbo na pevskem odru, pred poslušalci, ki pričakujejo vsaj kolikor toliko ubranega in izrazno plemenitega petja. Tako pa se je zvrstila pred nami vrsta pretežno razglašenih zborov. Niti en zbor ni pokazal napredka, večina pa jih je nazadovala v smislu zgoraj navedenih pomanjkljivo sti, slabosti in napak, pri nekaterih zborih več, pri drugih manj, pri tretjih pa do nedopustne mere. Pri tem se samo po sebi odpira vprašanje, kdo naj bi bil odgovo ren za delo in kriterije. Gotovo pade v prvi vrsti odgovornost na tistega, ki zbor vodi, ga pripravlja, pozna njegove dobre in slabe strani; ta mora oceniti usposobljenost in znanje posameznikov kakor celega zbora. Toda če se kljub temu pojavijo taki primeri, kakršni so se na reviji v Prvačini, potem morajo tudi pobudniki in organizatorji revije pričeti razmišljati, kako pomagati zborom ali pevovodjem, da bi se kvaliteta vsaj do neke mere dvignila ali iskati drugih rešitev. Saj organizirati revije na tako nizkem nivoju, ki mu niso mogli dati večjega impulza ni- ti trije zbori iz Kobarida, Gorice in Nove Gorice, od katerih smo z ozirom na njihove prejšnje uspehe več pričakovali, kakor so tokrat pokazali, res nima smisla. Ne odklanjam množičnosti, vendar ni mogoče poslušalcem, ki so tudi letos polnili dvorane, nuditi podpovprečnega, kar ni primerno za javno izvajanje, zaradi česar bi polagoma začelo plahneti zanimanje. Ali ne bi to pomenilo medvedjo uslugo sami pevski pobudi in njeni množičnosti, ki bi se utegnila polagoma izroditi v več ali manj prazen namen sama sebi? Teh nekaj navrženih problemov pa naj bi ne opozarjalo samo pevovodij in organizatorjev, temveč tudi in predvsem pevce same, ki naj bi nekoliko bolj temeljito in zavzeto razmišljati o tem in se tudi v svojih vrstairT5Kupno”z" žboFo- hormje. -Zbor iz Štandreža se bo vodjo in drugimi dejavniki v zbo- ali društvu poizkušali bolj ža-, v snovnih zahtevah lfepega petja; ti, da bi si doniftllli se na - ' bolJ upoštevati pravilnost izgova- ru vzeti, nek način dokopali do pozitivnih rešitev iri sklepov za izboljšanje obiska in dela v zboru. Nasprotno pa je — z manjšimi izjemami — revija v Kobaridu zapustila ugoden vtis. Tu je bila večina zborov dobro ali zelo dobro pripravljenih. Seveda je bila razlika, celo precejšnja razlika med njimi ,toda čutili smo tudi pri bolj šibkih zborih neko hotenje po čim solidnejši pripravi. Največ je pokazal ženski zbor Slovenijales iz Spodnje Idrije, ki ga vodi Stanka Močnik: po izbranem sporedu in dokaj dognanih ostvarenjih, ki so potekala v čistem in enotnem petju, v pravilni in jasni izgovarjavi ter v smiselno grajenih interpretacijah. To potrjuje resno zastavljeno delo in pevsko voljo, ki je bila potrebna za potrebno pevsko dovršenost in muzikalno vzgojenost. Ženski zbor »Ivan Grbec* iz Skednja pod vodstvom Marte Werk - Volk je prvič nastopil na reviji in je že zaradi tega predstavljal posvežilo iz tega tržaškega predmestja. Pokazal je mnogo dobre volje, moral pa bo težiti k iz-čiščenju vokalnih odnosov med posameznimi glasovnimi skupinami in k bolj enotnemu delovanju, za kar ima vse glasovne pogoje. Najlepše je zapel Otovo Kej me boš tako zamjero. Znaten napredek smo ugotovili tudi pri idrijskem mešanem zboru, ki nosi ime ustanovitelja in prvega dirigenta, Ivana Rijavca. Ista dirigentka je prav tako posvetila pozornost izgovarjavi, homogenosti skupin ter dosegla znatno boljšo celotno zlitost; utrdila je izrazitejše ritmično občutje in skušala re-liefneje oblikovati frazo. Jasmina Gorjan je vnesla v moški zbor iz Anhova iskro kreiranja. Prisotna je bila težnja h glasovni dovršenosti, homogenosti skupin in plemenitosti tona. Zbor je zazvenel v ne- ki prerojenosti, če ga primerjamo s prejšnjim stanjem. Oktet Janko Premrl Vojko iz Spodnje Idrije je pel kar ubrano in čisto, pa tudi v interpretacijah je bil določen odsev smiselno. - oblikovalnega hotenja-Prav tega bi si več želeli pri ženskem zboru iz Postojne, ki ga je Vanda Križaj sicer precej skrbno pripravila in so bile tudi interpretacije sprejemljive. Lepe glasove bo treba še v nadalje glasovno uglajevati in težiti k večji kompaktnosti in zlitju. Bolj izra žito oblikovane fraze bi zboru France Prešeren iz Bol junca, ki ga vodi Drago Žerjal, znatno dvignile prepričljivost nazorneje interpretiranih pesmi, med katerimi je bila najboljša Vrabčeva Kraška gmajna. In v tej se je tudi najbolj odrazilo neko delavno moral potruditi, da se bolj utrdi rjave ali se ji vsaj skušati čim bolj približali, ' kajti tudi to vodi k lepoti in plemenitosti tona, za kar pa je treba posvetiti tudi več zanimanja in dela glasovni izobrazbi, poizkušati čim bolj zliti glasove v celoto in izogibati se odprtega in v f ter ff nekontroliranega, skoro kričavega zvoka. Glasovi- so lepi in bi se ob sistematičnem prizadevanju lahko zaokrožili v mnogo bolje zvenečo pevsko družino. Od takorekoč peščice pevcev zbora iz Trente, ki kažejo veliko veselje do petja, ne moremo pričakovati posebne ubranosti, ker tudi ne razpolagajo s potrebnimi glasovi v posameznih skupinah, vendar smo le slišali že boljše petje. Moški zbor iz Mirna: če sodimo po Vodopivčevi Žebljarski, je zborov zvok bolj čist in ubran, le v drugih basih ni vselej natančnosti. Ta pesem je bila tudi najbolj nazorno interpretativna. Za Tajčevičeve Komitske ih Smetanovo Trije jezdeci pa bi zbor potreboval več časa za temeljitejše priprave, ki bi jim utegnilo slediti tudi izrazitejše oblikovanje. ’ Zbor Obala je zaradi lanskih uspehov v Mariboru, Spittalu in -drugih na: stopov v inozemstvu, izzval morda največ zanimanja in pričakovanj, ki pa jih ni povsem izpolnil: z o-zirom na znane kvalitete je popustila polnozvočnost, ki jo je slabila zlasti sopranska, premalc čista in homogena skupina; v nižanju ji je na določenih mestih sledila tenorska pa tudi v basih se je pojavila občasna nekompakt-nost. Interpretacijam je manjkala večja dorečenost in napetost. Pri Mokranjčevi VII. rukoveti je bilo najbolj očitno, da so programirana dela prišla prezgodaj na koncertni oder. S tem ni rečeno da je zbor slab, le z večjo zavzetostjo bi se moral pripraviti. IVAN SILIČ ca in njegovo željo po človeški toplini. v trenutkih jeze zaradi ponovno izgubljene parije remija, pa je vzkipel. v jezo, ki meji na sovraštvo. Oba temeljna položaja, ki jih živi VVeller, Lukeš ni napel do skrajne ločke, to pomeni, da so bili tudi najbolj ostri trenutki odeli z neko nostalgijo in žalostjo, ki ju čustvene eksplozije ne zabrišejo. Zlata Rodošek .je postavila svojo Fonzio nekako s »senco* Weller-jevih izbruhov, skratka, sprejemala je tovariševe krize s potrpežlji. voatjo. utišala je grenkobo Jenske, ki je doživela veliko nudega in ki je morala marsikaj požreti s trpečo vdanostjo. Šele ko We!ler prekorači meje dovoljenega, in ko govori z namenom da bi svojo prijateljico ranil, Fonzia vzkipi in nristane na partijo remija, kjer ni več prostora za potrpežljivost in sočutje. Tiha Fonzia postane trda igralka, ki se hoče uveljaviti in ki ni več pripravljena sprejemati Wellerjcvih žalitev Po 2adnji, kruti partiji se položaj nekako razreši in ponovno prevladata melanholija in želja po nežnosti. Vteemu temu pa sta oba igralca dodala še vrsto komičnih trenutkov, ki predstavo razgibajo, tudi komična plast se je ujemala z ostalimi trenutki, kjer prevladujta melanholija in starčevsko ihtava jeza. Režiser Dušan Mlakar je poskrbel. da so bili vsi elementi igre dobro usklajeni, hkrati pa je dopustil igralcema, da sta prikazala tiste svoje najbolj karakteristične poteze, ki ju odlikujejo. Pri ugotavljanju dobrega in uspelega bi morali dotati vsaj eno o-pazko in sicer to, da se je v delu včasih prelomil ritem. To pomeni, da so bili prehodi iz enega stan'a v drugo, na primer iz nežnosti v .jezo, iz razburjenega govorjena v tišino, sem pa tja nekoliko o-hlapni<,in>za gledalca premalo napeti. Omenjeni »nevtralni* trapulki pa le niso bili do takšne mere,.vidni. d^i ,bi bistveno kvarili celoto in tudi niso "bili neodpravljiva napaka. Ne smemo tudi pozabiti, da je sko raj dveurna predstava za dva sama igralca naporna in to ne samo interpretaciisko in umetniško. Vsekakor pa sta Jožko Lukeš in Z'ata Rodošek ponovno dokazala, da sta, po 35 letih dela. igralca, ki se nikakor nista »izpela* in ki lahko še veliko prispevata k delu našega gledališča. Vlogi Rodoškove in Lukeša v Partiji remi>a pa bosta brez dvoma zapisani v bogatem seznamu njunih uspešnih kreacij, kot umetniško vreden dosežek Funkcionalno sceno predstave je izdelal Niko Matul, kostume pa je pripravila Alenka Bartl. Glasbena oprema ie delo Piie šureva. ACF MERMOL.TA revije . BOREC 3/4 ■ Revija Borec za marc in april je v znatni meri posvečena 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte' slovenskega naroda. Gr. Janko Prunk piše o »zgodovinskem poslanstvu Osvobodilne fronte slovenskega naroda*. Zdravko Klanjšček pa o «0F in NOV — strateška dejavnika narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem*. V obeh prispevkih, je podan strnjen pregled razvoja OF in NOV s poudarkom na začetnem obdobju narodnoosvobodilnega gibanja, še posebej je v tem smislu zanimiv prispevek dr. Prunka. Janko Mrovlje-Marko nadaljuje s svojimi «zapiski o Poljanski četi* in opisuje sovražni obroč na Blegošu. Kristina Brenkova objavlja svoje občutke z obiska na Matajurju 1980, dr. Tone Zorn pa piše o nemškem prevodu knjige »Gamsi na plazu* nedavno umrlega koroškega prvoborca Karla Prusnika-Gašperja. ■iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiit im Hum n mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Primorske bibliografske vesli PRISPEVKI ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA. 1980, št. 1-2. V publikaciji, ki jo izdaja Inštitut za zgodovino delavskega gibanja iz Ljubljane je nekaj takih prispevkov, ki obravnavajo Primorsko. I Ob izidu knjige dr. Dušana Kermavnerja »Temeljni problemi primorske politične zgodovine* je bilo že veliko zapisanega in izrečenega Uredništvo dodatno objavlja še dve diskusiji, ki vsaka na svoj način osvetljujeta ta problem. Prvi prispevek je izpod peresa Franceta Klopčiča (str. 95-99), drugi pa dr. Milice Kacin - Wohinz (str. 100-105), ki svoj prispevek zaključuje z mislimi: »S temi ugovori in onimi v prvem delu razprave pa ne mislim trditi, da je v mojih delih vse pravilno in dokončno povedano. V knjigi, ki sem jo pisala pred de setimi leti, je lahko zapisano le tisto, kar sem dotlej proučila v dostopnem gradivu in tako, kakor sem pač sama razumela vire, ki so mi bili na voljo. Le enakovredno poznavanje virov bi utegnilo privesti polemiko na plodna tla.» Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja hrani rokopisno besedilo spominov o narodnem vprašanju v Julijski krajini, ki jih je napisal Vladimir Martelanc leta 1933 y Sovjetski zvezi na pobudo ing. Dragotina Gustinčiča. Rokopis je pisan v ruščini s črnilom. Objavljen je originalen tekst in prevod le-tega z opombami Milice Kacin- ________ _____________ Wohinz, ki je napisala tudi obsežen oris avtorjeve življenjske poti. Janez Jeram je v članku Javornik ima svojo zgodovino (str 109-111) Naslov tega . besedila se glasi: Narodno vprašanje v naši politiki v podal kratek oris pohodov na vrh, ki si ga delita PD Ajdovščina in Julijski Benečiji (1923-1927) (strs 107-129). pd Idrija. N S. Metka Gombač je gradivo pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst, ki ga hranijo v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja y--Ljubljani, uredila in popisala. Gradivo obsega fonde tržaškega okbožja, in okrajev Milje Dolina, Nabrežina, Tržič in Sežana, članek Gradivo okrožnega narodnoosvobodilnega cd-bora Trst in okrajnih narodnoosvobodilnih odborov tržaškega okrožja 1945-1947 obsega uvod, predstavitev in historiat (str. 143 163). Iz rubrike Posvetovanja bi kazalo omeniti dvoje poročil. O zveznem posvetovanju arhivskih delavcev, ki je v organizaciji Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici potekalo od 15. "- 17. novembra 1979 v Novi Gorici, je poročala Marjeta Adamič (str. 168-171). Goriški muzej je v sodelovanju z Inštitutom za zgodovino delavskega gibanja iz Ljubljane organiziral prvo »Goriško srečanje*, ki je potekalo od 9. do 10. novembra 1979 v Novi Gorici. Kratek povzetek iz posvetovanja je pripravila Vida Deželak (str. 176-177). GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA. 1980, december, št. 3. Kustos Goriškega muzeja Naško Križnar je v angleškem prevodu prispeval študijo o problemih slovenskega etnološkega filma — Problem* of Slovenc Ethnological Film (str. 128-129). • PLANINSKI VESTNIK, 1981, marec. St. 3. KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE Retrospektiva Marka Šuštaršiča V teku so priprave za 14. mednarodni grafični bienale, ki ga bodo odprli sredi junija - Svoja dela doslej poslalo skoraj tisoč grafikov iz 60 držav vplivom italijanskega metafizičnega slikarstva, mediteranskega sveta, posebno Istre. Prvo razvojno obdobje sega nekako do ieta 1956. Med leti 1958 in 1962 je Marko Šuštaršič oblikoval osebno inačico intimnega, lirično e-rotičnega nadrealizma. To je nadrealizem v smislu vizije o neki višji zakonitosti, ki jo oblikujejo asociativne oblike, igra misli, sanje in fantazija, kot je u-gotovila Melita Stele - Možina. V teh letih je nastala vrsta krajin, krajin s pohištvom, interjerjev z rekviziti in človeškimi figurami ali poprsji. Nekatera dela so bržkone dobila navdih tudi v slovenski ljudski umetnosti, čeprav gre za individualno imaginacijo in kompozicijo. V tem času nastane tudi nekaj slik z vojno tematiko, kot Dokument o Pohorskem bataljonu (1961) ali Poklon Ani Frank (1962). Njegov kolorit je sorazmerno ozek -rdečkast, rjav ali temno zelen. Okoli leta 1963 je Šuštaršič napovedal nov stilni razvoj — v delih se pojavljajo figure, lebdeče v prostoru ali povezane v skupine, dokler se ni izoblikoval izredno značilni cikel «Slikanica» (med 1969 in 1973). To so razgibane kompozicije v živahni barvni paleti, nekak kalejdoskop, kot lepljenka različnih doživetij, spominov, prizo- rov. Tu se je Šuštaršičev« slikarstvo bolj približalo kritičnemu odzivu na zunanji svet, medčloveške odnose in družbene razmere. V zadnjih dveh letih ustvarjanja se je Šuštaršič oddaljil od «Slika-nic» - posamezne figure kot da bi osamosvojil in vključil v nove kompozicije. V njegovo slikarstvo se je vrnila krajina, v kateri imajo človeške figure nemalokrat grotesken prizvok. Kot grafik je Šuštaršič ustvaril med leti 1963 in 1973 cikel črno-belih akvatint ter barvnih akvatint, večinoma v skladu s svojim slikarskim razvojem. Z grafičnim delom se je vključil v inovativna prizadevanja »ljub-ljanske grafične šole*. Medtem potekajo priprave za 14. mednarodni grafični bienale, ki ga bodo odprli sredi junija. Te dni je bilo v prostorih Moderne galerije žiriranje prispelih del. Petčlanska žirija: Zoran Kržišnik, Božo Bek, Ivan Sedej, Stojan čelič in Jure Mikuž ni imela lahkega dela, saj je »pričo omejenih prostorskih možnosti morala opraviti izredno hudo selekcijo. Svoja dela je namreč poslalo skoraj tisoč grafikov iz 60 držav, med njimi 694 takih, katerih dela mora pregledati žirija (295 avtorjev je bilo neposredno povabljenih — kot pomembni sodelavci bienalov, dobitniki nagrad, delegirani predstavniki nekaterih držav — ti pridejo na razstavo mimo žiriranja). Žirija je izbrala le dela 226 avtorjev, se pravi, da jih je morala zavrniti kar 468. To zgovorno pove, kolikšen u-gled ima ljubljanski bienale v svetu, žal pa tudi o omejenih možnostih razstavljanja. Med 158 prijavljenimi jugoslovanskimi avtorji je žirija izbrala le 49 grafikov. 0-srednje načelo je bilo kajpada kvaliteta del, pa tudi upoštevanje značaja in pogojev posameznih prijavljenih držav. Osrednja ugotovitev žirije je bila, da so bila tudi tokrat dela zelo kvalitetna. Med manjšimi razstavami moramo omeniti še razstavo tapiserij Anite Tomljanovič iz Zadra v Mestni galeriji, razstavo slik in grafik na temo baleta Kiarja Meška v prostorih Opere in Baleta SNG, razstavo japonskega grafika Taka-shija Tanake v Mali galeriji ter razstavo del skupine jugoslovanskih izseljencev iz Argentine v Bežigrajski galeriji, pa razstavo risb in grafik Staneta Kumarja (ob sedemdesetletnici), fotografsko razstavo 23 članov fotogrupe ŠOLT ter razstavo »Glasniki apokalipse* Gorana Djordjeviča v Študentskem kulturnem centru. Dovolj torej za vsakega ljubitelja likovne umetnosti. MARIJAN ZLOBEC HlllinMlIllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlIllIllliifiitiiiiiiliiiiiiuiiiiiiiiiiii,||,|||,|m, PREMIERA V NOVI GORICI Molči in bodi lepa Režija Marjan Bevk, kostumi Marija Vidau, scena Negovan Nemec, songi Ivan Mignozzi O veliki razstavi »Dunajski bidermajer* v Narodni galeriji smo že poročali, dodajmo le, da je sama otvoritev pomenila pravi praznik, saj je na slavnost prišlo okrog 800 ljubiteljev likovne u-metnosti, med njimi tudi član dunajske deželne vlade dr. Helmut Zilk, zastopnik avstrijskega zveznega ministrstva za znanost in kulturo dr. Wilhelm Schlag, avstrijski generalni konzul dr. Georg Weiss, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Dušan Šinigoj. predsednik SAZU dr. Janez Milčinski, rektor Univerze Edvarda Kardelja dr. Slavko Hodžar in drugi. V imenu Narodne galerije je goste pozdravila njena ravnateljica dr. Anica Cevc. Med novimi razstavami moramo na prvem mestu omeniti veliko retrospektivno razstavo Marka Šuštaršiča, zunaj likovnih krogov žal manj znanega slikarja in grafika, kot bi si glede na pomembnost ustvarjenih del avtor to zaslužil. Vendar pa bo ta predstavitev brez dvoma popravila zamujeno. Marko Šuštaršič se je rodil leta 1927 v Cerknici. Na Rakeku je o-biskoval pet razredov osnovne šole, nato v Celju dva razreda gimnazije. Leta 1941 je bila njihova družina izseljena v Srbijo — tu je bil obiskoval tri razrede gimnazije, dokler se' ni leta 1944 kot prostovoljec vključil v partizane. Leta 1947 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Gabrijel Stupica), po diplomi je študiral še na specialki za zidno slikarstvo (prof. Slavko Pengov). Leta 1953 je razstavljal v Moderni galeriji v «Skupini 53», v kateri so bili še M. Berbuč, M. Cetin, F. Peršin, M. Tršar, D. Tršar, M. Vovk, A. Eržen in I. Seljak. Poučeval je v Kranju in Ljubljani, študijsko se izpopolnjeval v Parizu (1956), na Nizozemskem (1958), med 1962 in 1967 je bil profesor na šoli za oblikovanje v Ljubljani, nato pa do leta 1973 profesor na Pedagoški akademiji v Ljubljani, potem še do svoje smrti leta 1976 docent za slikarstvo na ALU. Bil je tudi dve leti predsednik Društva likovnih pedagogov Slovenije, leta 1969 se je pridružil zelo znani «Grupi 69» in z njo redno razstavljal. V Parizu se je leta 1962 pet mesecev izpopolnjeval v grafičnem ateljeju J. Friedlaenderja. Tega leta je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, kasneje pa še več nagrad in priznanj. Marko Šuštaršič .je bil vodilna osebnost ene smeri slovenskega likovnega ustvarjanja, smeri, ki se je, kot je v uvodu v katalog zapisal ravnatelj Modeme galerije Zoran Kržišnik, nemara rodila ob spodbudah italijanskega magičnega realizma, šla pa nato povsem svojo pot. Javnosti se je prvič predstavil leta 1953, ustvarjalnost njegove zrele dobe pa se je razkrila proti koncu šestdesetih let in sedemdesetih letih. «Skupina 53» ni imela enotnega programa, družile so jo bolj skupne težnje po osvoboditvi od tradicije in ozke sredine tedanjega kulturnega ulripa. Z njihovim delovanjem se je tudi obnavljal dialog s sodobnimi tokovi evropske umetnosti, zlasti francoske in ita lijanske. Mladi umetniki so v javnosti in kritiki zbudili velike odmeve. Šuštaršič je na razstavi leta 1953 predstavil sedem slik s povečini primorsko tematiko in pod .................. ničesar odločati, pa tudi ni bil kaj prida prijazen, saj se še furstinja temu čudi. O župniku pa pravi: Bi videl far, če bi imel moje u-boštvo, kako bi veroval. Jest tebi tolku doug na dara: jest tebi toliko ne zamerim ... EMC/17. Moja perserčna gospa hči, želim vedet, aku se vse kupe j zdrave najdeste. Jest pa se najdem — Bogu se smili! pa na postele. Sem bila vsa: glava no vrat zatekla, zde j se meje po vsem glidi no živote spustilu, da nič na morem. Naša čota Margerita leži tudi na smertni postele. Gospud Krištof me je tudi zapustu. Ga fajmošter na pusti ma-šovat. Taku se znajdem od vseh zapušena. Gospud Buh najbol ve, kaku se meni godi. Druzega ne rečem, ampak gospud Buh smili se čez me no me k sebi pokliče! Nimam nič, da bi poslala: ta če trtca mesa no ena raca. Jest na morem mesu videt ne jest! Se vsem kupeja lepu perporočim ino ostanem to ja zvesta mati do smerti. Op. Sem bila vsa po glavi in vratu zatekla. Zdej se mi je po vseh udih in životu razlezlo. Naša čota Margerita: čotasta, šepava Margerita. Gospoda Krištofa fajmošter na more videt no ga ne pusti ma šovat. Gospod Krištof je bil eden zapoznelih protestantskih pridigarjev. EMC/ št, 15. Moja lubezniva perserčna gospa hči, želim vedet kaku vsem kupeja gre, aku se zdrave najdeste; poleg se 1000 krat lepu zahualem za vse vaše dobruta, kar ste meni poslale. Sem na Vaše zdrauje! Meni je želu žau, da nimam nič taciga poslat, zakej je ena taka vreme, da en človek k drugom na more. Pošlem eniga jarca no zajca. Nimam drugo ino neče obede n nič nest. Prosem, da mi pusti vedet, kako dougu boš (to) meso jedla. Pojdejo oni teden Šuštarje noter, be per njih kej poslala. Is tem se tebi nu tuojemo lubemo gospude lepu perporočim no is tem malem taužentkrat kušnem no ostanem loja zvesta mati. PS. Lepo prosem, da be me pustili 1 par veliki violčni farbe Štunfi (nogavice) kupet. kakor že večkrat. Pošlem 3 libre. Prosem ena malo žauba za garje. Na boš zamerla, da nisem putriha poslala: ga sem mu ena petica za Ion dala. Op. Popde.jo v oni teden Šuštarji noter (noter njih (bi po njih) kaj poslala. Petica za Ion dala: Pojdejo v «oni teden»: prihodnji teden. Op. Pojdejo v oni teden Šuštarji noter (noter k vam) be per jih naši stari izgovarjali: Umlake, Uleškouence, Prpile, Naloge, U-brege, Enberg. Strberg: Mlaka. Leskovca, Pil, Breg, Vbreg, Strbreg -Staribreg. Marenziieva hiša v Malcantonu je bila dograjena kakšno leto pred 1700 Pisma EMC neposredno — kmalu po poroki MIM so pisana čitljivo in mirno. Naslovi v nemščini se v knjigi končujejo: «zu Erbriih* Posebno jasno se preglašeni «6» vidi v pismu EMC/št. 21., kjer bi se ta beseda čitala tudi Enbreh — v Bregu in tudi Strbreh, kajti g. Ester pogosto izpušča in zamenjuje posamezne črke in večkrat tudi staplja dve v eno črko (Srbreh). Marenzijevi so imeli njive in travnike do neposredne bližine Ul. S. Catterina, vinograde in hišo pa v območju Starega brega, ki se je začel na Ul. Carducci in je zajemal območje v smeri Rossetti - Kjadin in Škedenj. V srpdo 1. aprila (in to čisto zares) je bila v Novi Gorici četrta premiera letošnje sezone Primorskega dramskega gledališča. Novogoriški gledališčniki so to pot uprizorili delo sodobnega angleškega dramskega pisca Davida Harea »Molči in bodi lepa», medtem ko nosi komad v originalu naslov «Slag». Čeprav nas gledališki list ob tej premieri opozarja, da je David Hare zaslovel v Veliki Britaniji leta 1970, ko je bila njegova drama Molči in bodi lepa uprizorjena v Londonu, moramo vseeno pomisliti, da je od takrat minilo že desetletje in da tudi kakršnekoli uspešnice na otoku včasih nimajo dolgega življenja. Zlasti še takrat ne. kadar morda vsebinsko in tematsko ustrezajo časovnemu trenutku, potem pa tudi zaradi slabše umetniške kvalitete same padejo v pozabo. In zares moramo ob uprizoritvi tega Ha-reovega dela najprej zapisati, da se nam že zavoljo njegovega, čisto literarno dramatskega prijema besedilo ne zdi kaj posebno kvalitetno, saj nam s svojo feministično. freudistično in ne vem še kakšno prizadevnostjo osvetlitve položaja ženske v družbi ne nudi na eni strani nobenega globljega, pretresljivejšega spoznanja, niti kljub svoji navidezni, malce anarhični in bolj verbalni revolucionarnosti vsebinsko in umetniško ne prinaša tehtnejšega sporočila. Čeprav je sam dramski okvir treh osamljenih, odtujenih in čudaških angleških učiteljic (asociacija na Tri sestre Čehova) lahko vreden umetniške upodobitve in prizadevanja upodobiti osamljenost, odtujenost in skoraj absurdno situacijo teh treh žensk, vendar avtor Hare ni segel s svojim besedilom globlje, čeprav je skušal dokaj glasno in včasih s prostaškim dialogom protestirati proti stanjem in usodi teh angleških žensk, ki jih poleg nevroze mučijo najrazličnejši orgazmi, lezbičnost in vse ostalo podobno, kar več ali manj polni strani bulvarskega in revialnega tiska na Zahodu. Zgolj opisovanje takšnega stanja, položaja ženske kot osebnosti in individua v zahodni, potrošniški družbi je zagotovo premalo, ker so za to potrebne korenite spremembe družbenih in ekonomskih odnosov, če hočemo govoriti zares o osvobojeni in enakopravni ženski. Za spremembo teh odnosov pa se je treba vsaj boriti, vsega tega pa v tem odrskem delu sploh ni, kajti ironija, absurdne situacije, poudarjanje freudizma in nekatere šokantne izjave ter prizori, vse to je odločno premalo, zgolj površinsko in morda takrat, ko je bilo delo prvič uprizorjeno, tudi do neke meje učinkovito, toda čisto neodmevno in nepotrebno pa zdaj in danes v našem socialističnem prostoru. Iz vsega povedanega tudi sama uprizoritev, že zavoljo šibkosti besedila in tako imenovane modernistične dramske gradnje, ni mogla zazveneti tako kot bi želeli in to je bilo očitno tudi v prizadevanju režiserja Marjana Bevka, da bi s kolikor toliko dina- mičnim gibanjem po odru, svetlobnimi efekti, skoraj telovadniško «zanemarjeno» sceno in songi na eni strani ter s podčrtanimi, včasih že skoraj preveč hrupnimi poudarki posameznih fraz besedila, dal celotni uprizoritvi tisti temeljni zamah, ki iz besedila, igre in scene ustvari predstavo. Tako se mu je posrečilo predstavo izpeljati do kraja, toda za ceno v nekem smislu nezadovoljenega občinstva. ki marsikdaj in pogosto ni moglo slediti nelogičnosti in absurdnosti avtorjevega besedila, o katerem smo že zapisali, da ni kaj posebno pretresljivega. Zavoljo vsega tega tudi igralski napori vseh treh protagonistk tega komada, pa najsi so si še tolikanj profesionalno in umetniško prizadevale, ni mogel roditi vsega tistega, čemur pravimo uspela. dognana igra, čeprav so tako Mira Lampič - Vujičič kot Joanne pa Metka Franko kot Elise in Dragica Kokot - Šolar kot Ann vložile ves svoj talent in trud, da bi svo.ie v besedilu nedognane in nedodelane vloge (po piščevi krivdi) odigrale čim bolj profesionalno in ustrezno. Vsem tem prizadevanjem, tako režiserja kot igralk, so seveda skušali več ali manj ustreči tudi kostumi Marije Vidau, scena Negovana Nemca in songi Ivana Mignozzi ja. Resnična škoda vsega napora in truda za predstavo, ki bi bolj sodila na eksperimentalni oder kot pa v redni abonentski repertoar. DUŠAN ŽELJEZNOV PO IZIDU MEKKUJEVE KNJIGE PRI Z IT (6) Slovenska plemiška pisma družin Marenzi - Coraduzzi s konca 17. stoletja EMC/št. 8. Moja perserčna gospa hči, jest upajnja imam, da se vsi zdrave najdeste. Jest pa na morem od moje zdravje nič pisat, ampak, da se vseli nu posteli in per peči najdem, dokler me Buh bo poklicu k sebi. Živim koker te lutriš: nikoli k maši! Paciencia! Buh vidi moje serce! O, moja luba gospa hči, jest se nečem tožit ali la-mentat, ali zadosti spoznam, da ste name pozabili, kakor be tunja mati na bila ino, kakor od drugih slišem, da se v vaši hiše govori, da nič za me nečeste vedet. Bodi u božje ime! Da me le Buh na bo zapustu! Držah nisem dala, sem se skazala vseglih kakor ena zvesta mati, se nič na tožem, ma pač mene serce boli, da ste doste zame apoteka mogli plačet, kakor ste se tožili. O, moje dete, tega pač nisem vredna, ma gvišno te seguriram, da na boš nič več za me apoteka dala, morebit da se ne bomo nikole videle. Dej nam Buh, da se v nebesah borna kupi znešli. O, jest sem pač ena nesrečna mati! Kaka lubezen sem jest pruti tebi imela, se moja trošt inu vesele! Zdej nimam nikogar. Jest tebi tolku doug na dam, vem, da so te roke vezane, da ne smeš, zate- gavolo te ne sovražem, ampak te bom lubila do moje smerti, ma tujmu gospude Buh grehe odpusti, da on ima eno tako ingrat srce proti meni, no pruti vsakemu človeku me opraula. Da be bila vse Marencovo no Coraduzino blago bila zajela, be kumej blu, nikar pa nimam drugu, ampak kar mi je moia luba mati pustila inu iz moje šparanje no flisam dobila. Sej sem vas pošteno odpertila, bel koker katera grafinja. Kej nuca! Za vunder v večnem strahu in večkrat tepena kakor obena dekla! Sama furstinja, kadar je bila zdej lete v Loži mie milovala ino tudi tebe. Ti se ji smileš, da so ljudje slišali! Kej to more bit (rieč), da Marenc suoja gospa taku hudu darži ino k tlom da. Je ena krotka žena. O, Buh ve žalost moja, serce, be sej ta lučki spot be se imeli varvat. Buh me potroštej no Marija Devica! Je*t sem pač ena nesrečna, razžalena mati. Od vaše niše slišem žalost, doma pimhnu zlega, vsak suoja muč nad mano skuša in bom še umrla, da mi ne bo obeden oči zatisnu. Ali moja luba dete, vidla far, bi i mu moje buštvo, verovat. Če ima bel križ kot te drugi, pa se pruti drugim hvali, da ima perporočenje, moia luba terce. Gospud Buh te žegnaj! Se vsem kupej lepu perporočim mo vstanem tuoja znesle mati. Na zameri da, žlebi (grdo) pišem, na morem iz roko, boš perjela, dušica, ena škatela postrvi, 2 jerebice, 1 zajca, ... in 1 kozleč za Gabrijelca. . Op. Zdi se, da je bil Marenzi skop za denar in je ženi očital, da preveč trosi za zdravila materi. »Marenc suoja gospa toku hudu derži ino h tlom da». Jo ponižuje, ima tudi vezane roke, da ne more ni otu nest, da k vam) be per za plačilo dala. jiji v! 1 I §: M* S S S t ! .jlj I V. vi ;!;! ;X i I I | g I g vi 1 g •!•! g: | | g v! vi g vi vi g g v! v! 1 *: I v! !v vi :| ! X: I i I I S 5 I v. 6 gl | Iv I I s I (j: I I s 1 i vi I * 5! I I I | 3 1 Ši S :g Iv | 8 s 1 p vi ! I iš CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2 TITOVA POSLEDNJA BITKA ZALOZBA Knjiga, ki z besedo in sliko pretresljivo prikaže prvih 131 dni leta 1980, ki bo vsakemu Jugoslovanu vedno ostalo v spominu kot leto, ko je umrl Tito. Pretresljive slike zadnjih dni Titovega življenja in slovesa od njega so dokument, ki ga bo hotel imeti v knjižnici vsak Slovenec. Podatki o knjigi: format 24x30 cm 271 strani 378 fotografij cena 800 din (4 obroki) TITO - ILUSTRIRANI ŽIVLJENJEPIS Kn|iga prikazuje Titovo življenje od otroštva do smrti. Skuša podati podobo ne le njegovega političnega in javnega dela, temveč tudi zasebnega življenja. Bogata življenjska pot fantiča iz zagorskih gričev do maršala Jugoslavije in državnika, ki ga je spoštoval ves svet, je prikazana z mnogimi prvič objavljenimi slikami in podatki. Tudi te knjige ne bo hotel nihče pogrešati. Podatki o knjigi: format 24x30 cm 185 strani 211 fotografij 900 din (4 obroki) V’| *'?j V H ' -M NAROČILNICA — PD Priimek in ime ..... Naslov Zaposien(a) Poklic _____ Reg. št. os. Izk............. Nepreklicno naročam knjige; Izd. od Datum __________________________ Podpl9 __________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA, 61000 L|ubl|ana, Kopltar|eva 2 Knjigi lahko naročite tudi v Tržaški knjigarni • III. sv. Frančiška 20, Trst ali ju naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1 Leto 81 v znamenju Frana Levstika Letos praznujemo Slovenci 150-letnico rojstva velikega književnika, teoretika, politika, kritika, časnikarja in vsesplošnega organizatorja Frana Levstika. Levstik se je namreč rodil 28. septembra 1831 v Retjah na Dolenjskem v času, ko ne moremo reči, da je kritična misel ravno cvetela (kako podobno je danes). Prešeren je opravljal svoje delo brez javnega priznanja, v zameno pa je načelnik «staros!ovenccv» B!eiweis s sebi enakimi krojil politiko in usodo slovenskega naroda . .. Seveda se na tem mestu ne bomo spuščali v nikakršno literarnozgodovinsko razglabljanje, saj se bomo tega lotili enkrat pozneje, ker bi bilo tako razglabljanje spričo izjemno bogatega gradiva tudi brezpredmetno. Naš namen, da smo spregovorili o Levstiku, je seveda drugačen. Z Levstikom se začenja v slovenski kulturi novo obdobje, z njim vstopi kritika tudi javno v slovensko slovstvo, z njim so tudi poznejši književniki dobili usmerjevalca, z njim se začenja prehod v realizem v slovenski književnosti. Pa ne samo to — njegov boj in boj njegovih somišljenikov »mladoslovencev* proti «staroslo-vencem* bo ostal večno v zgodovini razvoja slovenskega narodnostnega vprašanja, saj ideje, ki so bile takrat izrečene, v veliki meri držijo še danes, predvsem za tiste Slovence, ki so odtrgani od osrednjega matičnega telesa. No, in že to skopo in kar se da nametano naštevanje Levstikovih zaslug nam pokaže, s kakšnim silnim slovenskim duhom imamo o- pravka. Vsa slovenska kultura, društva in organizacije, se bodo letos vključila v praznovanje Levstikovega leta. Na šolah bodo razne proslave, na odprtem tabori, tako da se niti naša društva ne morejo izogniti temu trenutku. Vendar to ne iz posnemovalne navade, ampak tvorno, poglobljeno in s poznanjem Levstikovega dela. Kajti zunanji blišč veliko ne pomeni, če ni v sredici plemenitega duha, ki zna dati vsaki predstavi tudi svojo vsebino. Skratka, ne iz špekulativnih nagibov, ampak zaradi prave hvaležnosti, ki jo čutimo do Levstika in njegovega dela, se je treba lotiti proslav. Da bodo le te čim bolj bogate, prodorne in da bi zapustile še dolgotrajno sled. MARIJ ČUK Revija «Primorska poje» prvič v Kanalski dolini Primorska poje ... ti besedi sta postali že pravo geslo, nepogrešljiv pojem spomladanske prireditve, ki združuje zbore z vseh koncev in krajev in se izmenoma oglaša v vseh krajih Primorske. Pred tremi leti je slovenska pesem v okviru revije prvič zadonela v Benečiji. Ena njenih etap je bil tedaj Čedad. Letos se bo prvič povzpela do Kanalske doline. Svojo dvanajsto pomlad bo namreč Primorska poje sklenila ravno danes v Trbižu S tem je primorsko zborovsko petje doseglo Koroško in se dejansko spojilo z revijo «Koroška pojes>, ki je prav tako postala že tradicionalna zborovska manifestacija v koroškem kulturnem prostoru. In zbori iz Kanalske doline. ki se udeležujejo tako revije Koroška poje, kot revije Primorska poje so tako postali povezovalni člen dveh dežel, kjer se ne samo kulturne, temveč tudi ozemeljske meje izničujejo. Primorska poje je od samega začetka izbrisala meje. Pevci jo občutijo morda za trenutek, ko morajo na mejnem prehodu pokazati dokumente funkcionarjem. Na odrih je ni bilo nikoli slutiti. Med pevci, ki se srečujejo za o-drom, še polni napetosti, ali po doživetem nastopu, ko ob aplavzih stopajo z njega, ni razlik, pa naj bodo iz Milj ali iz Tolmina, iz Ukev ali iz Ilirske Bistrice. V tistih trenutkih jih združuje močna sila, to je ljubezen do petja. Ljudi, ki se poznajo že dolga leta, čeprav se ne srečujejo redno, ker jih organizator vsako leto drugače razvršča po revijah, ne motijo narečne ali druge razlike, ker govorijo isti jezik, jezik navezanosti na svojo zemljo in svojo kulturo. Letos se je torej ^Primorska poje» povzpela do tromeje. Tolikokrat preizkušeno vzdušje veselja in prijateljstva, ki napolnjuje človeka z radostjo, spodbudami in novimi upi, bo danes zavladalo v Trbižu. Tudi tu se bodo skozi pe- sem utrjevala stara in sklepala nova poznanstva, in kovali se bodo načrti za nadaljnja sodelovanja. In to vzdušje bo kot običajno ^okužilo» tudi gledalce. Dejstvo, da je Kanalska dolina izven meja Primorske, ob vsem tem ni bistveno. Pripravljeni smo zatajiti še kak zemljepisni pojem, če lahko s pevsko revijo na tem koncu slovenske zemlje vzpostavimo nove plodne kulturne stike in če lahko s tem še enkrat dokažemo, da rpesem ne pozna meja». NAK V Trstu ustanovili likovni krožek Razmere za likovni razvoj slovenske narodnostne skupnosti so na Tržaškem nadvse hvaležne. Slovensko likovno o-kolje kar prekipeva od živih vzgibov, število umetnikov, ki se s precejšnjim uspehom merijo tudi daleč izven naših ožjih kulturnih meja skoraj v vseh zvrsteh upodabljajočih u-metnosti, je v vseh teh letih v stalnem porastu. Kar je doslej manjkalo, je bila organiziranost med njimi. Zlasti razstavna dejavnost je bila preveč prepuščena naključju in improvizaciji in zato se vsa u-metniška potencialnost naših likovnikov morda ni mogla v polni meri izraziti. To vrzel so, kot kaže, zapolnili. Pred dnevi so namreč u-radno ustanovili krožek slovenskih zamejskih likovnikov, v katerem so včlanjeni poleg slikarjev tudi arhitekti, fotografi in drugi likovni ustvarjalci. Eden glavnih namenov te organizirane kulturne skupine je ustvariti primeren razstavni prostor v samem Trstu, v katerem bo mogoče voditi načrtnejšo dejavnost. Konkretno načrtujejo tudi ustanovitev sklada za razstavni prostor ter ureditev arhiva. Skratka, organizirano delo bo lahko prispevalo k nadalinji rasti našega likovnega življenja. POGLED V VSE ŽIVAHNEJŠE MLADINSKO GIBANJE Mladinski krožki se razvijajo Dejavnost mladih, tako na srednji šoli in na univerzi, kot v krožkih in samostojnih skupinah, je odraz določenih družbenih teženj, dogodkov in potreb, predvsem pa je odraz želje mladih po družabnem življenju in po novih oblikah kolektivnega kulturnega udejstvovanja. Za dejavnost mladih je obenem značilno, da v določenih fazah upada, medtem ko je ponovna poživitev gibanja odvisna tako od političnega in kulturnega dogajanja, kot tudi enostavno od potrebe mladih, da se združujejo. Združevanje pa pomeni tudi možnost, da krožek ali mladinska skupina razpolaga s samostojnimi prostori in sredstvi, ki ji omogočajo, da se zbira in ustvarja v okolju, ki bo drugačno od tradicionalnega okolja in delovanja starejših generacij. Tako delovanje je za mladega človeka pomembna izkušnja, saj potom njega ustvarja nove vezi, vzpostavlja odnos s širšim krogom vrstnikov in z vso skupnostjo, v okviru katere deluje. Obenem pa najde tu prostor za tisto dejavnost in Ustvarjalnost, za katero je v šoli ali na delu prikrajšan. Potreba po angažiranju v družbi ter po iskanju novih izraznih oblik ter novih medčloveških odnosov, je v mladem človeku še posebno živa in ravno to mu omogoča, da se v prostem času posveča najrazličnejšim oblikam kolektivnega življenja, od športa, do političnega in kulturnega udejstvovanja. V zadnjem času beležimo na Tržaškem nov porast mladinske dejavnosti, in sicer ne toliko v okviru šole ali univerze, temveč predvsem v okviru mladinskih krožkov, ki nastajajo tako na vaseh, kot v mestu in ki največkrat delujejo v okviru krajevnega kulturnega društva. Tako so lani nastali mladinski odseki, oz. krožki v okviru društev v Saležu (mladinski odsek KD Rdeča zvezda), v Repnu (mladinski odsek KD Kraški dom), na Pa-dričah (mladinski odsek KD Slovan), ter v Bazovici (mladinski krožek pri KD Lipa). V dolinski občini so mladi aktivni v okviru domačih društev, kjer sodelujejo pri raznih pobudah ter pri vodenju odborov, letos pa so v svoje delovanje vključili tudi sodelovanje z mladimi z onstran meje. Aktivnost v krajevnih društvih privlači zadnje čase vedno več mladine, saj so odbori v številnih primerih sestavljeni predvsem iz mlajših članov. Takšen je na primer položaj svetoivanskega društva Škamperle, kjer je v odboru zastopana predvsem mladina, zanimivo pa je, da je to eno izmed redkih slovenskih društev, ki deluje v mestu in da se je v njem angažiralo veliko mladih iz mestnega središča ali iz okrajev, ki so od Sv. Ivana bolj ali manj oddaljeni. Delovanje društva je zadnje čase precej živo, lani poleti se je priključilo množičnemu prižiganju kresov v prostorih bivše psihiatrične bolnice, pri katerem so sodelovale tako italijanske, kot slovenske organizacije, letos pa so se člani med drugim spoprijeli s preurejanjem društvenih prostorov. Mladinska krožka na Proseku in Nabrežini delujeta že več let, delovanje prvega je že precej razvejano in tudi število aktivnih članov je precej- šnje, drugačne pa so razmere mladih v Nabrežini. Njihov krožek, ki sodeluje s krajevnim društvom Igo Gruden, je mlajši, dejavnost mladih članov p« precej ovira pomanjkanje prostorov, zaradi česar se mladi sploh ne morejo redno sestajati. Poletje bo sicer članom krožka priskočilo na pomoč, saj bo prišla v poštev dejavnost na odprtem. V tem okviru bo krožek skupno z društvom pobudnik «Male kolonije*, kjer se bodo predšolski in osnovnošolski otroci ob sodelovanju mladih vzgojiteljev lahko vsak dan srečevali in sprostili. Čisto mlada organizacija je tudi mladinski krožek pri kulturnem društvu Vesna v Križu, ki je na pobudo mladih iz vasi nastal pred dobrim mesecem. Mladi se zdaj že redno zbirajo v prostorih novega kulturnega doma Albert Sirk, saj je eden izmed prvih namenov krožka ravno ta, da ustvari v okviru društvenih prostorov novo jedro družabnega in kulturnega življenja, ter kraj, kjer naj bi se mladi zbirali ob prostem času, po delu ali po študiju. V te namene so ravno včeraj priredili prvi ples, člani mladinskega krožka pa že načrtujejo vrsto novih pobud, ki naj bi z razliko od delovanja društva odgovarjale predvsem potrebam mladih in izražale njihove specifične težnje. Za dejavnost oosameznih krožkov je značilno, da slednji poleg že tradicionalne dejavnosti v okviru domače vaške skupnosti, čutijo potrebo po širši dejavnosti, katere težišče naj bosta povezava in sodelovanje med mladinskimi organizacijami celotnega področja, to se pravi Krasa, mestnega središča ali predmestnih okrajev. Tako so se na pobudo mladinskega odseka KD Rdeča zvezda in mladinskega krožka iz Trsta nekateri krožki sestali že minulo jesen, ter skupno izdelali program, v katerega sta spadala koncerta dveh slovenskih kantavtorjev Tomaža Domiclja in Andreja Šifrerja, za velikonočne počitnice pa pripravljajo večdnevni izlet v Bosno, katerega naj bi se udeležili člani krožkov, društev in drugih organizacij iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije. Sodelovanje mladih je vsekakor pomembna novost, ki ne prinaša le novih izraznih oblik in svežih idej, temveč nudi tudi oporo delovanju mlajših organizacij. Značilno je namreč, da krožke in odseke sestavljajo še zelo mladi in neizkušeni fantje in dekleta, ki bi radi na najrazličnejše načine izrazili svoje misli in potrebe, a sami nimajo izkušenj in poguma, ki so pri konkretnem delu potrebni. Poleg tega je ob skupnem sodelovanju laže premostiti že zastarele oblike kulturnega izražanja ter najti novo vsebino mladinski dejavnosti. V tem okviru velja poudariti potrebo po večji angažiranosti mladih pn političnem in družbenem življenju našega mesta in celotne države, saj se aktivnost mladih ne sme omejiti le na kulturno in rekreativno delovanje v okviru ožjega okolja. Dogodki, kot so sramotna razsodba v Catanzaru, pobuda misovcev, ki so v našem mestu zbrali že znatno število podpisov za smrtno kazen, ali zatiranje, ki ga izvaja desničarski režim v Salvadorju, so namreč dejstva, ki terjajo zavestno prisotnost vseh državljanov, SUZI PERTOT POGOVORI Z NAŠIMI KULTURNIMI DELAVCI Mario Magajna - 35 let žive prisotnosti v naši stvarnosti Maria Magajne ni treba nikomur posebej predstavljati. Prav gotovo se ne motimo, če rečemo, da je eden najbolj poznanih in priljubljenih ljudi, kar jih kroži na Tržaškem. In Mario dejansko veliko kroži. Vsak dan je na desetih, dvajsetih različnih krajih. Brez premora suče svoj neločljivi fotografski aparat, vmes pa najde čas še za marsikaj drugega kar bogati naše kulturno prosvetno življenje. Kako bi tedaj v noši rubriki pogovorov z zaslužnimi kulturno prosvetnimi delavci lahko brez njegovega mnenja o tem in onem in seveda brez njegove slike, ki je za naš dnevnik pravzaprav redkost, kajti v njegovem bajnem dokumentarnem fotografskem arhivu bomo prej našli sliko vsakogar na Tržaškem, kot njega samega. Po svoji službeni dolžnosti si že 35 let v neposrednem stiku z našim kulturno - prosvetnim dogajanjem. Kako si jih doživljal? Odkrito povem, da me je teh 35 let živega spremljanja kulturno - prosvetnega življenja zelo o-bogatilo. Živeti v stalnem stiku z našimi društvi in požrtvovalnimi kulturnimi delavci mi je bilo vedno silno prijetno in te občutke prijetnosti in zadovoljstva doživljam še danes. V najlepšem spominu pa so mi ostala prva leta po osvoboditvi, ko so se začela naša društva po tolikih letih spet obnavljati, kajti ljudem moje generacije v času fašizma žal ni bilo dano, da bi se kulturno udejstvovali kot danes. Kako ocenjuješ današnji položaj na tem pcdročju? Po mojem mnenju današnji položaj ni najbolj rožnat, zlasti v mestu, če odštejemo nekatera društva. Zato pa so druga društva na podeželju, na katera smo lahko ponosni, ker so razvila zavidljivo dejavnost. Kaj misliš v splošnem o današ- nji mladini in nje-nem vključevanju v javno življenje? Lahko rečem, da je še kar delovna, lahko bi pa dala marsikaj več od sebe. V naši javnosti veljaš za nekakšno utelešenje Primorskega dnevnika. Kaj pripominjaš k temu? Res je, ko se pojavim s fotoaparatom v tem ali onem kraju, večkrat rečejo, da ni prišel Magajna, temveč Primorski dnevnik. Morda zato. ker sem vedno naokrog kot «cigan» in zastopam naš dnevnik. To mi je v veliko čast. Veliko naših društev te je imenovalo za častnega člana. Da sem častni ali redni član kakega našega, naj bo prosvetnega ali športnega društva, je zame tudi velika čast. Šentjakobsko društvo, ki mu predseduješ, doživlja že dalj časa hudo krizo. Kje so vzroki in kako bi lahko spet zaživelo? Ne bi rekel, da je kulturno -prosvetno delovanje pri Sv. Jakobu v hudi krizi, temveč da je popolnoma shiralo. Žal je v tem okraju vse manj zavedne mladi- ne. ki bi poprijela za delo. Kar je slovenske mladine pri Sv. Jakobu pa se za prosvetno delo sploh ne zanima. Žalostna je ta ugotovitev, zlasti če pomislimo, koliko društev je bilo v tem mestnem predelu pred prvo svetovno vojno in celo v času fašizma in če pomislimo kaj vse so zavedni Šentjakobčani naredili in žrtvovali za svoj narodnostni obstoj. Tudi po osvoboditvi se je v tem kraju takoj spet razbohotilo delovanje, tako da je bilo naše društvo, lahko rečemo, eno najbolj aktivnih v mestu. Prav zato bi si morali vsi Šentjakobčani krepko zavihati rokave in pomagati, da bi tu spet zaživelo prosvetno delovanje, kajti kulturno - prosvetna društva so tako v mestu kot na podeželju stebri našega narodnostnega življenja. K našemu kulturnemu življenju prispevaš z dokumentarnimi in u-metniškimi fotografskimi razstavami. Kaj pomeni pripraviti takšno razstavo in katere so ti prinesle največ zadoščenja? Moja razstavna dejavnost je pravzaprav predvsem dokumentarnega značaja. Iz fotografskih posnetkov črpamo dokaze. To so dokumenti, v njih se zrcali naša zgodovina. Največ zadoščenja sem imel in imam še danes z zadnjima razstavama «Naših 35 lete in «Kraški motivi in cerkve na Tržaškem*, ki sta imeli velik uspeh in odmev. Druga značilnost so fotografski zapisi in predavanja Maria Magajne kot svetovnega potnika. Kako pripraviš svoje predavalne večere? Mario Magajna Rad potujem in tudi na potovanjih mi je fotoaparat zvest spremljevalec. Svoja doživetja in vtise posredujem nato na kulturnih večerih po društvih. Predavanja seveda opremim z večjim številom barvnih diapozitivov. To zahteva precej truda, a prinaša tudi precej zadoščenja. Fotoamaterska dejavnost se kot nova in privlačna oblika kulturnega izražanja vse bolj uveljavlja. Fotografski krožki so pri nas šele na začetku. Kaj meniš o njih? Fotokrožki so koristni, ker nudijo fotoamaterjem možnost, da se pod vodstvom mojstrov foto grafije marsikaj naučijo. Danes razpolagajo skoraj vsi, posebno mladi, s fotoaparati in se ukvarjajo s fotografijo, toda večkrat nimajo pojma o fotografiji, zato je prav, da se tudi pri nas uveljavljajo organizirane oblike foto-amaterizma. Kakšni so tvoji nasveti mlademu človeku, ki se poskuša s fotoaparatom? Da se vključi v fotokrožek, prelista razne fotografske revije in predvsem, da čimveč fotografira, da skupaj z drugimi fotoamaterji in specializiranimi fotografi, ki vodijo krožke, odkriva napake in pomanjkljivosti. Kakšni pa so tvoji načrti za bližnjo bodočnost na poklicnem In kulturno - prosvetnem področju? Kar zadeva moj poklicni posel bi najraje čimprej prepustil svoje mesto mlajšemu, ki ima ljubezen do tega dela in dobro voljo. še vedno bom rad kaj delal in fotografiral, toda za «hobby». Na kulturno - prosvetnem področju pa je moja največja želja, da bi naše društvo pri Sv. Jakobu spet oživelo in da bi mu lahko še kaj pomagal in delal. Za sedaj sem pripravil več barvnih diapozitivov o zadnjih potovanjih po Mehiki, ki bi jih rad čimprej pokazal v raznih društvih. Prilogo pripravil: DUŠAN KALC Fotografije: MARIO MAGAJNA IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV 80 let KD «Franče Prešeren» iz Boliunca Rnl / n C/Jrnefuzi T 1 M nn Boljunško društvo slavi letos pomemben jubilej: 80-letnico ustanovitve. 9. septembra 1901 je bilo namreč, na pobudo pokojnega Fram Venturinija in drugih zavednih vaščanov, uradno ustanovljeno Bralno in pevsko društvo «France Prešerem. Vendar se je prosvetno življenje v vasi začelo že veliko prej, v dobi čitalniškega gibanja. Kot poroča «Slovenski narod*, je bila 15. maja 1870 v Boljuncu slavnostna otvoritev čitalnice v Bregu. Na slavnosti se je zbralo preko 2.000 redoljubov. 30. oktobra istega leta so člani čitalnice priredili prvo tbesedo», na kateri je nastopal domači zbor, dramski odsek z igro *Klobuk», sledila je bogata tombola. Prizora iz Boljunca na začetku stoletja Poleg čitalnice je v vasi že od leta 1840 deloval cerkveni pevski zbor. Leta 1899 so v vasi ustanovili Delavsko društvo, 4. 12. 1905 Hranilnico in posojilnico, leta 1906/7 Kmetijsko samopomoč, leta 1906 Marijino družbo, leta 1908 Gospodarsko konsumno društvo, ki je imelo tudi svojo knjižnico. 9. 7. 1911 so v Boljuncu ustanovili podružnico Ciril - Metodove družbe za območje Brega. Vsa ta društva in ustanove so več ali manj aktivno delovale do prve svetovne vojne. Leta 1902 so v vasi u-stanovili Godbeno društvo, katerega tradicija se še danes nadaljuje z vaško godbo na pihala «VeseIi godci*. Godba je zelo priljubljena v domači vasi pa tudi v okoliških krajih, kjer uspešno nastopa ob raznih praznikih in šagrah. Steber bralnega in pevskega društva «France Prešeren* je bil številen pevski zbor. 4. avgusta- 1907 je bila v Boljuncu velika slavnost, na kateri je društvo razvilo svoj prapor. Istočasno se je preselilo v nove društvene prostore. V teh letih je zbor veliko nastopal doma, gostovali pa so tudi v Črnem kalu, Kozini, pri Sv. Ivanu in celo v Ljubljani, ob odkritju spomenika Francetu Prešernu. Edinost z dne 10. 7. 1912 poroča o veliki prireditvi v Boljtincu, na kateri so sodelovala vsa društva iz Brega. Podrobnejših podatkov o delovanju društva v tistih časih nimamo, ker so v razdobju fašizma uničili vse društvene dokumente. Med prvo svetovno vojno je društvo utihnilo, toda že leta 1919 so se pevci spet zbrali pod vodstvom domačina Josipa Žerjala in začeli z vajami. Vendar se društveno delo ni posebno razživelo, kajti zavladal je fašizem in z njim so se začela preganjanja, ukinjanja društev ter plenjenje imetja. Kljub temu v vasi ni utihnila slovenska pesem, domačin Josip Bolčič je poleg cerkvenega petja skrivaj učil tudi slovenske narodne pesmi. Ustanovil pa je tudi kvintete, ki so ga sestavljali Rudi Žerjal, Fabjan Bonano, Viljem Maver, Dušan Ota ter Viktor Ota. Ob pričetku druge svetovne vojne so Boljunčani množično pristopili k idejam Osvobodilne fronte. Veliko fantov in mož se je priključilo partizanskim enotam, o-stali pa so pomagali doma kot aktivisti OF. Davek, ki ga je vas plačala za svobodo, je bil precejšen, saj je na bojiščih ostalo kar 19 domačinov, trije pa so umrli v koncentracijskih taboriščih. Takoj po koncu vojne so vaščani svojim padlim postavili obeležje na domačem pokopališču, leta 1947 pa spomenik v vasi. Oživelo je tudi prosvetno društvo, ki je ravno v tej prvi povojni dobi doseglo svoj višek. Tako je v prvih mesecih leta 1948 štelo kar 289 članov. Poleg mešanega pevskega zbora, sta v društvu delovala tudi dramski odsek in godba na pihala. Dramska skupina je naštudirala več iger: Triglavska roža, Zaplenjena puška, Punt, Ne kliči vraga (l. 1945); Dekle z rožmarinom, Tri sestre (l. 1946) itd. Zelo številen mešani pevski zbor (skoraj 100 pevcev) je leta 1946 sodeloval na komemoraciji bazoviških junakov. Leta 1947 je društvo gostovalo v Lonjerju in Ankaranu. Organizirali so več proslav OF, literarnih večerov, predavanj itd. Vodstvo zbora je prevzel domačin Drago Žerjal, ki z raznimi presledki vodi zbor še danes. Plodno delovanje društva je zelo okrnila viharna doba kominforma. Leta 1952 je v vasi nekaj časa delovala glasbena skupina ter obnovljen dramski odsek. Precej uspehov sta žela pred vsem humorista Stano Žerjal in Dorči Maver (Vanek in Drejček). Temu poskusu oživitve društva je sledil dolg premor do leta 1966, ko so vaški mladinci organizirali Prešernovo proslavo. Na prireditvi je ponovno nastopil domači zbor, recitatorji in dramski odsek z igro cPovodni mož*. Oktobra 1966 so ustanovili začasni odbor društva, ki je tudi organiziral svečanost ob prenosu posmrtnih ostankov domačina, skladatelja Frana Venturinija iz tržaškega na boljunško pokopališče. Na tradicionalni prireditvi na Štefanovo (26. decembra) istega leta sta prvič nastopila tudi otroški zbor društva ter tamburaška skupina, ki z uspehom deluje še danes. Obnovitveni občni zbor društva je bil 22. 4. 1967, od takrat društvo uspešno deluje. 17. maja 1970 je društvo priredilo veliko svečanost ob 100 letnici boljunške čitalnice. Ob tej priložnosti se je v vas vrnil društveni prapor, ki ga je pevovodja Venturini v dobi fašizma skrivaj odnesel v Ljubljano. Društvo je pripravilo tudi razstavo gospodarskega in kulturnega razvoja vasi ter izdalo brošuro. Veliko zaslug za zbrane podatke o zgodovini vasi ima dolgoletna odbornica in tajnica društva Slava Slavec. Junija 1971 so marljivi boljunški prosve-tarji proslavili 70 letnico društva. Na občnem zboru novembra 1972 so vaščani izrazili željo po lastnih prostorih. po novem kulturnem domu. Društvo je imelo namreč na razpolago samo dve šobiti v župnišču, prireditve pa so bile v prostorih osnovne šole. Leta 1972 je zbor zelo uspešno gostoval na Koroškem. Leta 1976 je dolinska občinska uprava dogradila nov Kulturni dom v Boljuncu, ki naj krije potrebe vseh kulturnih društev iz Brega. Decembra 1976 je KD France Prešeren priredilo prvi prosvetni večer v novootvorjenem gledališču. Predstavnik ZKPO Slovenije je takrat podelil 32 Gallusovih odličij boljunškim pevkam in pevcem. Dramski odsek je aprila 1977 uspešno uprizoril ko medijo 1X2. Veselo je bilo tudi praznovanje na Šte Janovo. Na večeru so sodelovali pevski zbor, tambu rasi z «Večerom na dalmatinski obali» ter mladi igralci z igro domačina B. Mihaliča «.Tragična zgodba bo ljunškega gangsterja». Društvo priredi vsako leto skupaj z vaščani tradi cionalni praznik grozdja (meseca septembra), Majenco. ko boljunški fantje postavijo v noči pred 1. majem na sredi Gorice rmaj» ter tlučanje* na dan sv. Štefana. V sklopu društva delujeta poleg mešanega pevskega zbo ra, ki šteje okrog 40 članov, še dramski odsek ter tam-buraška skupina. Dramski odsek je letos januarja pri nravil veseloigro domačinke T. Turko «Venderigle na plach. Pevski zbor pa je kot vsako leto sodeloval na reviji pevskih zborov «Primorska poje*. Pred prosvetnimi delavci pd «France Prešerem pa je sedaj svečana prireditev ob 80-letnici ustanovitve društva. Ses‘av:i Odsek za zgodovino - NŠK VESTI Z GORIŠKEGA Se o urejevanju etnografskega muzeja a Že približno leto in pol dni po-’.£ teka v Števerjanu akcija, ki jo je 7 sprožila Zveza slovenskih prosvetnih društev, vodi pa jo član od-£ bora Zdenko Vogrič, za zbiranje a etnografskega blaga, ki bo čez 7 čas zbrano v briškem muzeju, le-c tega bodo uredili ra Bukovju. Vo-5 griču so pri tem delu aktivno po-’ magali nekateri prizadevni štever-janei, predvsem člani prosvetnega društva «Briški griči’ in uspelo jim je zbrati precej blaga, še zlasti kmečkega orodja, ki je že bilo zapuščeno na kaščah ali v kleteh, takega orodja ki so ga ljudje še posebej v zadnjih časih, ko so obnavljali stanovanjske hiše in gospodarska poslopja kar zavrgli. Ni jim več služilo, odkar je tudi v Brda prišla sodobna mehanizacija. Istočasno pa so zbirali in seveda še zbirajo tudi najrazličnejšo dokumentacijo, stare slike, spise, izkaznice, vse, kar bo lahko pričalo o preteklosti naših ljudi v teh krajih. Akcija v Števerjanu se seveda nadaljuje, saj je treba še veliko dela, predno bedo zbirke popolne. Zbirno akcijo pa so sedaj raz širili tudi v druga briška področja V Pevmi, na Oslavju in Štmav-ru so se za stvar zavzeli nekateri mladi člani prosvetnega društva «Naš prapori in že pričeli akcijo, kmalu pa bo akcija stekla tudi v Podgori, kjer je na zbiranje blaga pripravljeno prosvetno društvo «Anrej Paglavec*. Seveda pa kličejo pobudniki te akcije na sodelovanje vse vaščane. prve okusile Mačkolje, ki so bile takrat prvič požgane. KPD Primorsko iz Mačkolj se bo na ta dogodek spomnilo 10. maja s proslavo v srenjski hiši. Kavno tiste dni bo namreč potekla šestdeseta obletnica žalostnega dogodka, ki je nekaterim domačinom še živo v spominu. KD Rapotec snuje zanimiv kulturni večer KD Jože Rapotec iz Prebenega pripravlja za četrtek, 23. aprila, zanimiv kulturni večer, v katerem bo strnjena slikarska, odrska in pevska umetnost. V srenjski hiši bodo namreč odprli razstavo del slikarja Demetrija Ceja. V kulturnem programu pa bosta sodelovala igralec Danilo Turk — Joco in Tržaški oktet. RAZPRODAJA KNJIG v Tržaški knjigarni DO 18. T. M. POPUSTI OD 10 DO 70 ODST. Pestri načrti K D Vesna iz Križa Obnovljeni kriški kulturni dom Albert Sirk je v zadnjem času močno oživel delovanje krajevnega kulturnega društva Vesna in tako postal središče vaškega družbeno - političnega življenja. Domači kulturni delavci so si za dejavnost v domu začrtali srednjeročni razvojni načrt pobud, ki bo prišel do celovitega izraza v prihodnji sezoni, a že sedaj lahko opažamo njegove temeljne smernice. Načrt poleg okrepitve tradicionalnih društvenih panog, kot sta moški in dekliški pevski zbor, predvideva tudi spoznavanje in postopno uveljavitev drugih kulturnih pobud, ki jih društvo, predvsem zaradi pomanjkanja prostorov, doslej ni moglo u-resničevati. Med temi bi omenili razstavno dejavnost v mali dvorani doma, ki je bila deležna že na samem začetku, kljub novo-, s ti, velikega zanimanja domače publike in tudi širše zamejske 'javnosti Po uspelih razstavah Marija Magajne. Milka Bambiča, Bogomile Doljak in vaških amaterskih slikarjev, pripravljajo sedaj Križani pomembno antološko razstavo znanega arhitekta in slikarja Viktorja Sulčiča, ki je bil doma iz Križa, a je živel in u-stvarjal v daljni Argentini. Razstava, ki bo po vsej verjetnosti konec maja, bo prvi prikaz delovanja domačina, ki je zaslovel v tujini a ni nikoli pozabil na svojo vas in ostal vedno zvest svojemu narodu. Posebno pozornost posveča kulturno društvo Vesna srečanjem z vaščani o najrazličnejših aktualnih temah, ki naj bi v bodočnosti dosegla redno tedensko frekvenco. Tudi to novost so domačini z zanimanjem sprejeli, kot priča številno občinstvo, ki se je udeležilo razprav o problematiki mamil v današnji družbi in o regulacijskem načrtu kraških vasi. . teku so medtem tudi priprave za odprtje društvene knjižnice, ki bo služila potrebam in zanimanju tako mlajših kot starejših generacij. Po mnenju kulturnega društva Vesna naj bi knjižnica še posebej prispevala k utrditvi odnosov in sodelovanja s šolsko stvarnostjo, za katero so vrata kulturnega doma Albert Sirk vedno na stežaj odprta. Razveseljivo novost predstavlja tudi na novo ustanovljena godba na pihala Vesna, ki je po nekaj letih premora ponovno začela z rednimi vajami pod vestno taktirko Hermana Sulčiča. V krat- kem se bo začel tudi tečaj za mlade godbenike, kar daje upati, da se bo kriški godbeni ansambel, ki ima za sabo skoraj stoletno tradicijo, kmalu okrepil še z novimi mladimi silami. V prejšnjem mesecu je v Križu imel v okviru kulturnega društva Vesna svoje prve spodbudne korake tudi mladinski krožek, ki ima na sporedu vrsto pobud kulturnega in družabnega značaja ter že uspešno sodeluje z drugimi mladinskimi krožki in z mladinskim odborom pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi. S. T. niiiniiiiuiiiiua*iuuiiiiiuiinfiiiuiiiiiiiiiHnaimninm>iuiNiiiiiiiuiuuiiiiuimiuiiiiiiiiiniutmuiiiiiiiiia Prizor z nedavnega glasbenega večera v Križu, ki so .ga prtfedili mladinski krožki , V podporo tej akciji je imel etnograf Naško Križnar, kustos Goriškega muzeja v Kromberku ne kaj predavanj, prav v Števerjanu, ■1 Pevmi, pa še v Gorici. Prikazal je nekaj kratkometražnih filmov, : ki jih je sam pripravil, filmov, ki nam kažejo narodopisne zani-' mivosti iz raznih krajev slovenske zemlje. Na predavanjih, zlasti v Števerjanu in v Pevmi, so ljudje živo spremljali predvaja-. nje filmov in tudi glasno povedali, da se nekatera kmečka o-pravila pri njih vršijo drugače. 7 Tak filmski prikaz je zares ne-- kaj spodbudnega, saj se ljudje ak- ! I tivizirajo. Križnar je med tistimi v Sloveniji, ki zagovarja filmsko obliko narodopisne raziskave, la ‘ ni je sodeloval s svojimi filmi . tudi na mednarodnem srečanju v : Firencah in bil deležen precejšnje pozornosti. Na predavanjih je pred predvajanjem filmov spregovoril Zdenko Vogrič, ki je orisal namen briškega muzeja in dokumentacijske zbirke, ki se že ustvarja v Gorici. na sedežu ZSKD. ter morebitnih drugih muzejskih zbirk v drugih krajih na Goriškem. Zadnji čas je, da se vključimo v akcijo Zbiranja dokumentov in vseh tistih predmetov, ki so jih uporabljali naši noooti Sicer bo vse šlo v pozabo. MARKO \VALTRITSCH 60-letnica prvega požiga Mačkolj Ob znamenitih volitvah spomladi leta 1921 so fašistične drhali divjale posebno po slovenskih vaseh. V Bregu so zgodnji fašistični teror j V našem pregledu prireditev za pretekle mesece izostane tu pa tam kakšen podatek. Upoštevati pa je treba, da je objektivno težko zabeležiti vse, kar se v zamejstvu dogaja na razvejanem kulturno-prosvetnem področju. Zato pozivamo vsa društva in skupine, da nam pri tem delu pomagajo in da nas obveščajo o svojih dejavnostih. Lahko se obrnejo na Zvezo slovenskih kulturnih društev, ali pa neposredno na uredništvo Primorskega dnevnika. . o........ n........m. „„.... POGOVOR Z NERINO ŠVABOVO Lutkovno gledališče - pridobitev za najmlajše Kljub temu, da zgleda kot razigrana otročarija, je delo z lutkami resna in odgovorna zadeva, h kateri je potrebno pristopiti premišljeno in načrtno. Do nedavna je bila lutkovna dejavnost {Ki nas zelena njiva, ki je čakala na plug dobre volje in potrpežljivega dela z otroki in odraslimi. Brazdo v ledini je v KD Valentin Vodnik v Dolini odprla Nerina Švab, ki je zasnovala lutkovno skupino in pričela navajati ljudi na novo, nevsakdanjo in pri nas nepoznano dejavnost. To je bil sen, ki ga je dolga leta nosila v sebi, ki pa se ji zdaj začenja polno močno uresničevati, kajti njena lutkovna skupina pri dolinskem društvu stoji na dobri zasnovi in na trdni tehnični podlagi. Sicer pa povejte, kako ste se pravzaprav približali lutkam! «To je bilo še takrat, ko je v gledališču v Trstu delal kot sufler lutkar Marsič, ki je hodil po šolah, igra- in širil prvo vedenje o lutkah, o tehniki izdelovanja, o pripravljanju predstave in tako naprej. Takrat sem učila na osnovni šoli v Boljuncu in s svojimi učenci pripravila lutkovno predstavo. Istočasno sem obiskovala tudi dramsko šolo in si prizadevala, da bi delo z lutkami nadaljevala tudi izven šolskega okvira. Pa iz več razlogov ni šlo, in tako sem morala počakati na boljši čas.» Kdaj pa se je ponudil boljši čas? «Ponudil se je pred dvema letoma v do- mačem društvu. Predlagala sem, da bi ustanovili lutkovno skupino in začela zbirati ljudi in seveda tudi tehnično opremo. Seveda, to pa ni šlo tako hitro, kajti za takšno skupino pridejo v poštev ljudje, ki so takemu delu zelo blizu. Predvsem je potrebna ljubezen do otrok, pa sproščen pristop do nečesa novega in neznanega, ljubezen do igranja, vztrajnost, potrebne pa so tudi tehnične sposobnosti, če lahko tako rečem, kajti v takšni skupini deluje tudi tehnik, elektrikar, sufler. No in končno pridejo v poštev tudi ljudje z umetniško žilico kot npr. likovnik, ki je za lutkovno predstavo sploh najbolj važen in glasbenik, kajti predstava je veliko več vredna, če je glasba izvirna in ni posneta s plošč.* Najtežje je bržkone izbrati igralski kader, kajne? »Takšna dejavnost, namenjena v prvi vrsti otrokom, mora biti močno vzgojna. V pravljici moraš prikazati resnično življenje na otroku dojemljiv in nazoren način. Po drugi strani pa gre tudi za negovanje jezika, izražanja, posredovanja umetniškega sporočila drugim. Mojim igralcem talentiranosti ne manjka, poleg tega je z njimi delo lažje, ker so to že mlada dekleta in fantje od 14. do 20. leta. Pa še nekaj sem hotela doseči, hotela sem zapolniti neko vrzel, ki je ne more niti televizija, niti radio niti drugačne oblike družabnosti. katerih pravzaDrav ni. Tako se mladi v naši skupini zbirajo ter se ob zabavanju tudi nekaj koristnega naučijo, obenem pa ohranjajo med seboj stik in ob vsem tem delu odraščajo. V Žfpnutku, ko izberemo igro, ki jo bomo igrali, steče zelo zapleten stroj, poln drobnega, nevidnega mehanizma, kateri pa mora delovati brezhibno, kajti od tega je potem odvisna uspešnost predstave. Igro je treba na- . študirati, jo umetniško oblikovati, nato izdelati lutke — moram poudariti, da to izdelu-; jemo sami — izbrati ali napisati glasbo, jo posneti, preštudirati in izdela*/ sceno, luči. .. no, naštela sem samo nekaj glavnih opravil. Vidiš, ob vsem tem pa se mladi še zbirajo, učijo lepe izgovarjave in sami ustvarjajo.* Koliko pa jih je? »Igralski kader, ki pa razumljivo ne pride pri vsaki igri v celoti v poštev, sestavlja enajst ljudi, skupina pa se močno razširi, ko je treba izdelati še tehnično plat predstave:* Kaj pa oprema? »Opremo smo zbirali, dopolnjevali m izpopolnjevali dve leti in še vedno kakšna malenkost manjka, toda v celoti je kar popolna, tako da smo samostojni in to pomeni veliko. Oder in vse pritikline so tako moderno in dinamično urejene, da smo lahko v nekaj de-setminutah pripravljeni, da začnemo predstavo. S pomočjo dolinske občinske uprave smo rešili tudi prostorsko stisko, tako da ima skupina vse pogoje, da brezskrbno in nemoteno deluje. Ob vsem povedanem pa bi rada podčrtala še dvoje — prvič, da je delo v ljubiteljski lutkovni skupini zahtevno in zato je nemogoče naštudirati več kot eno igro na sezono, ker obstajajo nepremostljive objektivne težave. S to igro pa potem gostujemo po šolah, po društvih in krožkih in kjerkoli, kamor nas povabijo, bodisi v Bregu bodisi na Krasu. Drugič pa moram poudariti še to, da so se v našo skupino vključili tudi mladinci iz sosednjih vasi dolinske občine, kar je pomemben prispevek k sodelovanju med društvi in Skupni stvari naših občanov. Nemogoče je, da bi v eni sami vasi našli dvajset talentiranih ljudi, ki bi imeli enaka zanimanja, enaka nagnjenja in podobno — to bi bilo seveda lepo, ja! Po drugi strani pa sem vesela, ko vidim, da deluje lutkovna skupina KD Valentin Vodnik, kot povezovalni člen prav med tistimi, ki bodo glavni tvorci naše usode jutrišnjega dne.* (ris) Posnetek z lutkovne predstave »Petelin se razstavi* Prireditve v marcu 1981 j <<;Črwi brat]e» na Opčinah 2. 3. — DSI: Predavanje škofa Lorenza Bellomija o referendumu o splavu 4. 3. — NŠK: n. predavanje na temo «Oglejski pa- triarhat v slovenski zgodovini* — predava univ. prof. dr. Bogo Grafenauer 5. 3. — SPDT: v Gregorčičevi dvorani predvaja- nje filma »Evropska pešpot* 5. 3. — KD Primorec: odprtje razstave vaških sli- kark in nastop dramske skupine s prizorom »Boston 1908» 6. 3. — Društvo slovenskih naravoslovcev in teh- nikov Tone Penko: predavanje »Lišaji kot indikatorji čistega zraka* 6. 3. — ZŽ1 občine Zgonik: kulturni večer ob 8. marcu: nastopili os. mladina iz Saleža, lutkovni odsek KD Valentin Vodnik, mešam in ženski pevski zbor Rdeča zvezda, kvintet kljunastih flavt GM in recital Mire Sardočeve 7. 3. — Nastop ženskega in moškega zbora Tabor ter folklorne skupine na proslavi 8. marca na Opčinah 7. 3. — KD Primorec in ZŽI iz Trebč: družabni večer ob 8 marcu: nastop otroškega pevskega zbora Primorec 7. 3. — KD Vesna: otvoritev razstave Bogomile Doljak ter nastop dramske skupine iz Trebč s prizorom »Boston 1908» 7. 3. — TFS Stu ledi ter ženska pevska skupina Stu ledi nastopili na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Novi Gorici 7.3 — Nastop ženskega zbora Ivan Grbec na prazniku 8 marca v Skednju 7. 3. — Nastop mešanega pevskega zbora Slovenec na prazniku 8. marca v Borštu 7. 3. — Nastop moškega zbora Fran Venturini na prazniku 8. marca pri Domju 8. 3. — Zveza žensk iz Mačkolj: praznik ob 8. marcu 8. 3. — KD Lipa in bazovske žene: kulturni večer z nastopom članov SSG * lepljenko »Bazovica*, pevskim zborom os šole Primož Trubar, recitacijami Marije Mijot ter mešamo, zborom Lipa 8. 3. — ZŽI iz Križa: kulturno srečanje ob 8. marcu, nastop ženskega zbora Tabor 8.3. — Nastop ženskega zbora Ivan Grbec na prazniku ob 8. marcu pri Magdaleni 8. 3. — Nastop moškega in ženskega zbora Va- * lentin Vodnik na prazniku ob 8. marcu v občinski telovadnici v Dolini 9. 3. — DSI: predavanje Alojza Rebule 10.3. — Slovenski klub: »Pesmi ljubezni in pe- smi Krasa* s sodelovanjem pesnika Cirila Zlobca in moškega zbora iz Ponikev na Krasu 11. 3. — NŠK: m. predavanje na temo «Povezava slovenskih dežel z italijanskimi v obdobju beneške republike* — predava univ. prof. dr. Ferdo Gestrin 11. 3. — Združenje aktivistov osvobodilnega giba- nja in Zveza vojnih invalidov: praznik ob 8. marcu z nastopom harmonikarskega ansambla GM podružnice Prosek Kontovel 12.3. — KD Kraški dom: ob praznovanju sloven- skega kulturnega praznika in ob 10. obletnici društva otvoritev razstave Atilija Kralja in nastop moškega zbora Kraški dom 12. 3. — DSI: v Peterlinovi dvorani koncert ba- sista Darija Zlobca in pianista Tomaža Simčiča 13. 3. — Nastop TFS Stu ledi in moškega zbora V. Vodnik v Postojni 14. 3. — Godbeno društvo Prosek: občni zbor 14. 3. — Osrednja kulturna prireditev ob 10. obletnici KD Kraški dom 14. 3. — KD Union: kulturni večer z nastopom har- monikarskega ansambla GM pod. Prosek -Kontovel ter srečanje z režiserjem Sergijem Verčem 15.3. — Zveza cerkvenih pevskih zborov: revija otroških in mladinskih pevskih zborov »Pesem mladih* 15. 3. — Pevski zbor Fantje izpod Grmade in de- kliški zbor iz Devina s sodelovanjem os. mladine iz Jamelj priredili »Kulturno pri- reditev* 16. 3. — Društvo slovenskih upokojencev v Italiji: praznik ob 8. marcu 16. 3. — DSI: Rafko Dolhar predstavil študijo Na- dje Maganje (1945 - 1949: začetki samostojnega političnega nastopanja* 17. 3. — SKD Tabor: filmski večer z Aljošo Žerjalom 18. 3. — NŠK: IV. predavanje na temo «Romani in Slovani v slovenski politični misli pred-100 leti* — predava univ. prof. dr. Vasilij Melik 20. 3. — Nastop Tržaškega okteta na reviji Primorska poje v Pivki 20. 3. — KD Slavko Škamperle in KD Union: ve- čer diapozitivov na temo »Amerika dežela protislovij* 21. 3. — Nastop ženske pevske skupine Stu ledi, tržaškega mladinskega zbora Trst in moškega pevskega zbora V. Vodnik na reviji Primorska poje v Gorici 21. 3. — Žrebanje nagrad Primorskega dnevnika: nastop rezijanskega kantavtorja Rina Chi-neseja ter skupine deklet iz Raven pri Kopru 21. 3. — KD Vesna: nastop dramske skupine Jaka Štoka s Proseka - Kontovela z veseloigro »Gospod Evstahij s Proseka* 21. 3. — KD Jože Rapotec: nastop dramske skupine KD Slovenec z veseloigro «Dve družini* in mešanega zbora Slovenec 21. 3. — Dom Jakoba Ukmarja iz Skednja: celove- černi koncert škedenjskega otroš. pev. zbora ob 5. obletnici svojega delovanja 22. 3. — Nastop dekliškega zbora Vesna, mešane- ga zbora Primorec ter moškega zbora V. Mirk na reviji Primorska poje v Trstu 23. 3. — ZSKD: izredni občni zbor 23. 3. — DSI: Predavanje Janeza Gradišnika o slovenščini danes 24. 3. — Slovenski klub: »Srečanja in pogovori* 26. 3. — KD Vesna: filmski večer z Aljošo Žerjalom 27. 3. — Koordinacijski odbor prosvetnih in kultur- nih društev v občini Dolina: otvoritev razstave amaterske likovne skupine KUD Svoboda iz Kočevja 27., 28. in 29. 3. — TPPZ Pinko Tomažič na vsedržavnem kongresu VZPI - ANPI v Genovi 27. 3. — MK Kraški dom: večer z diapozitivi Damjane Ote o Sri Lanki in Nepalu 27. 3. — Nastop ženskega in moškega zbora Tabor ter dekliškega zbora GM Trst na reviji Primorska poje v Portorožu 28.3. — KD Igo Gruden in ŠD Sokol priredili družabni večer 28. 3. — MK in mladinski odseki KD na Tržaškem: koncert slovenskega kantavtorja Andreja Šifrerja v Ljudskem domu v Križu 28. 3. — SKK: okrogla miza o predstavi SSG »Ženski na podeželju* s sodelovanjem Egidija Košute, Miroslava Košute, Borisa Kobala in Z. Tavčar 28. 3. — Jamarski Hub Boljunec: predvajanje diapozitivov 28. 3. — Nastop mešanega zbora Rdeča zvezda, moškega zbora Fantje izpod Grmade na reviji Primorska poje v Prvačini 28. 3. — Društvo Slovencev mijske občine ter ZS KD: koncert akademskega komornega zbora iz Kranja 29. 3. — KD Igo Gruden: nastop dramske skupine Jaka Štoka z veseloigro »Gospod Evstahij s Proseka* 29. 3. — KD Rdeča zvezda: kulturni popoldan s sodelovanjem. dramske skupine KD Primorec s prizorom »Boston 1908» in nastopom Tržaškega okteta 29. 3. — Nastop ženskega zbora Ivan Grbec, mešanega zbora F. Prešeren na reviji Primorska poje v Kobaridu 29. 3. — V Marijinem domu pri Sv. Ivanu: koncert ansamba Taims 30. 3. — DSI: spominska proslava ob 1. obletnici smrti Frančka Križnika 31. 3. — Slovenski klub: otvoritev razstave slik in zapuščine Silvestra Godine ter nastop Tržaškega okteta V svoj repertoar je SKD Tabor z Opčin letos uvrstilo tudi mladinsko igro. V petek so se namreč mladi člani dramskega odseka predstavili z Bevkovim delom »Črni bratje*. S tem beležimo še en pomemben korak v bogatem kulturnem življenju openskega društva KULTURNI STIKI S POŠTOJNŠČINO Pred slabim mesecem sta moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline in Tržaška folklorna skupina Stu ledi nastopala v postojnskem Kulturnem domu v okviru glasbeno - gledališkega abonmaja. O tem nastopu se je govorilo še lani, skoraj na začetku sezone, februarja pa je bil dokončno določen datum. Sicer je bilo od vsega začetka nekaj težav, ker potekajo take prireditve v Postojni ob petkih, vendar smo po daljših dogovorih uspeli uskladiti izmene dolinskih pevcev, razpoložljivost folkloristov in želje gostiteljev. Nihče pa ni računal z gripo in z njeno vsiljivostjo. Dva dni pred nastopom se je predsednik zbora pritoževal, da je obležalo sedem pevcev, bolezen je prizanesla v tem, da se je lotila pevcev z različnimi gla sovi. Naslednji dan so nekateri pevci čudežno ozdraveli, popadali pa so plesalci V avtobusu, ki ie nastopajoče peljal v Postojno, so potekale še zaskrbljene razpra ve o postavah, o sporedu in o podobnih »podrobnostih*, ki jih vsak resen vodja skupine predvideva in ured' vsaj teden pred nastopom. Glavni problem je nastal na meji, kjer se je funkcionar spomnil. V ____ V V :5 •ji- g v! TOKRAT V ZARISCU Veliko ie bilo v zadnjem času dogodkov, o katerih bi veljalo le spregovoriti. Med zanimivejše prav gotovo sodi razprava v Slovenskem kulturnem klubu o uprizoritvi SSG €Ženski na podeželju*, ki je dala povod različnim pole mikam. Te pa niso bile vedno na mestu, čeprav so po drugi strani spet pokazale, kakšen odnos imajo nekateri ljudje do gledališča, katerega pomen in vlaga se v končni fazi zreducirata (žal!) na razpravo o psovki, ali bolje reče no-mastnem izrazu, ki ga igralka izusti na odru. Najbrž bi veljalo spregovoriti tudi o znani oddaji tStrarione* na neki zasebni TV posta ii. Ali pa o bližajočem se poletju, ko gredo naši kulturni delavci na zaslužen in prislužen dopust, saj so v me seeih, ki jim pravijo ssezonski*, veliko delali. S poletjem pa zazija na kulturnem področju praznina, ki je razne veselice na prostem ne morejo zapolniti. Zato bi kazalo spregovoriti o poletni kulturni aktivnosti, za katero pa ne bi smela biti odgovorna naša društva, ampak osrednje organizacije. In še ob marsičem bi se veljalo zamisliti. Svcjo pozornost pa bom tokrat osredotočil na vprašanje revial-nega tiska pri nas. Iz tega bom iz razumljivih razlogov izločil vse mladinske in enkratne publikacije. saj čevelj žuli nek ie drugje Namreč: od vsepovsod je sli- šati tptičev tožbo*, predvsem takih, ki iz poklicne ali ustvarjalne vneme sučejo pero. da nimajo kje objavljati svojih umotvorov. »Če objavljam tu, me takoj ožigosajo za desničarja, če objavljam tam. pravijo, da sem ultralevi-čar*. Je že tako pri nas. da je nizka politična zrelost prevladala nad dokaj šibko kulturno zavestjo, da je kvanta prevladala nad pošteno besedo. Vsak je svoje sreče kovač, pravi ljudska modrost, kdor ob tem nastrada pa je tisti, ki nima možnosti objavljanja. Ne poezije, niti proze in dramatike. To velja predvsem za mlajše, še neuveljavljene ustvarjalce, ki noč ne najdejo izhoda iz te brezupne stvarnosti, ne morejo na strani. ki bi v javnosti obelodanile njihov talent in prispevale k razpravi o umetnosti. Pa še nekaj je v tem grmu. Pri nas se nekatere revije rojevajo, po polževo rastejo, stagnirajo, u-sihajo in nato umrejo, za časa svojega življenja pa so že itak v ambulanti pri zdravniku. Najbolj boleče pa je to, da se smrti revije nihče ne zaveda, kaj šele, da bi nenadno izginotje revije človeku pomenilo vrzel v življenju. Podobno je z mesečnikom sDnevom*. Ne gre mu očitati ne rednega izhajanja, vendar že nekajmesečni molk nas mora vendarle skrbeti. MARIJ ČUK da mora avtobus zaradi noš skozi avtoport. Folklorni večer, ki sta mu nastopajoči skupini sporazumno nadeli ime «U čelen Trste lučke ni*, se je torej začel že na meji. Da bi odpravili skrbi, uradno pa »da si segrejejo glasove*, so nastopajoči imeli zadnjo uradno vajo v avtobusu, ki je čakal na meji. Vsemu je botrovalo izredno vlažno, nadležno, deževno vreme. Pod ploho so folkloristi prenesli svojo prtljago do slačilnic, nekaj napetosti pa je poleg vsega ostalega ustvarila še zamuda. No, pa je vendar vse steklo brez večjih zapletljajev in zastojev. Pevci so folkloriste rešili iz zagate pri prvi pevski točki, napovedovalka Anka Sugan je predstavila skupini in povezovala posamezne točke, številno občinstvo je nagradilo nastopajoče s toplim in hvaležnim ploskanjem. V prvem delu je TFS Stu ledi predstavila plese iz Istre in plese iz tržaške j okolice, zbor Valentin Vodnik pa ' je pod vodstvom Ignacija Ote za- '■ , pel vrsto tržaških in istrskih ljudskih v različnih priredbah. V drugem delu so bili na vrsti štajer- ? . ski plesi in vrsta pesmi sloven- ? skih in jugoslovanskih avtorjev. Zaključek je bil »srbski*. Folklor- : l na skupina je zaplesala splet srbskih plesov, nakar je zbor zapel »Srbski triptih*, zaključili pa so še enkrat plesalci z živahnim »Moravcem*. Ne bomo se spuščali v kritiko nastopa, ker je menda po uvodnih besedah vsem jasno, da je pravzaprav največji uspeh v tem, da je bil nastop sploh izpeljan. Mislimo. da skupini nista naredili sramote nikomur, da je bik) izvajanje zbora na zadovoljivi višini, da so plesalci dokazali, da je z rutino mogoče zapolniti marsikatero vrzel. Lahko še rečemo, da se je večer končal dosti kasneje ob skupnem petju in plesu obeh skupin, še enkrat pa bi poudarili pomembnost takih izmenjav in srečanj. Ob tej priložnosti lahko že napovemo. da bodo nekatere postojnske skupine v kratkem nastopale na Tržaškem. Podrobnosti pa nekoč kasneje. b. k. Nedelja, 12. aprila 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.30 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Oddaja o kmetijstvu 13.00 DNEVNIK 1 - Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje . . . 14.20, 17.20 Športne vesti 14.45 Discoring — tedenska oddaja o glasbi in ploščah 16.00 TV film 18.25 90. minuta 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo 20.00 DNEVNIK 20.40 Sreča — TV nadaljevanka 21.55 športna nedelja 22.25 Programi tedna ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 10.04 Risanke 10 30 Motor '80 11.00 Solist in orkester 11.45 Programi tedna 12.00 DNEVNIK 2 - Atlas 12.30 Zdravo Debbie — TV film 13.00 McMillan in soproga 14.50 Scaramouche — TV nad. 15.50 Planet opic 16.45 DNEVNIK 2 — Neposredni športni prenosi Evrovizija . , Kolesarstvo: Pariz - Rubaix Mugello: avtomobilizem Buenos Aires: avtomobilizem 19.50 DNEVNIK 2 -Nedelja sprint 20.40 «Millemilioni — z Raffaello Carra 21.45 DNEVNIK 2 - Dossier 22.40 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Las Vegas: boks Holmes — Berbick Tretji kanal 14.00 DNEVNIK 3 — športne vesti 17.00 Paulinova zgodba — 18.45 Programi tedna 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Kdo nas vabi? 20.40 DNEVNIK 3 — Športne vesti 21.45 DNEVNIK 3 - Deželne športne vesti 21.45 Hollywood v Bocca d’Arno, 22.15 DNEVNIK 3 22.35 Rock koncert JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.20 Poročila 10.25 Živ žav — otroška matineja 11.15 Na vrat na nos — nad. 12.10 TV kažipot 12.30 Narodna glasba 13.00 Ljudje in zemlja 14.00 Poročila 15.30 Na pomoč — film 17.00 Dober večer — 17.55 Poročila 18.00 Danes nad Makedonijo sonce vzhaja — dok. 18.30 športna poročila 18.40 Igre ljubezni — film 20.10 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Svetozar Markovič — 22.15 Tržaški mozaik — 2. del dokumentarne oddaje 23.05 V znamenju 23.20 športni pregled Nocoj ob 22.15 po legalni uri bo na sporedu drugi del oddaje »TRŽAŠKI MOZAIK» o zgodovini Trsta od leta 1954 dalje. Oddajo je pripravila Agencija Alpe Adria, pri njej pa sodelujejo vidnejše tržaške, slovenske in italijanske o-sebnosti, avtor oddaje je Sergij Premru. Koper 17.30 Film — ponovitev 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke 20.15 Stičišče - tednik TV dnevnika 20.30 Lahko je ljubiti -ri film 22.00 27. kanal — programi tedna 22.15 TV film iz serije »Velika dolina* 23.10 Glasbeni nokturno — «Trio Pro arte iz Bukarešte* Nocoj ob 20.15 po legalni uri bo v okviru tedenske rubrike Stičišče — Punto d’incontro na sporedu prispevek Agencije Alpe A-dria o srečanju dežel Alpe Adria z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Zagreb 17.05 Nedeljsko popoldne 21.00 Svetozar Markovič — nad. 22.20 Potovanja TRST A 8.00, 13.00, 14 00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon; 11.00 Mladinski oder: «Mojca in čudodelni naprstnik*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 «Radio klopotača*; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30, 14.30 . 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 8.50 Detajli; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.30 Odmor; 10.35 Horoskop; 10 45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Nedeljske pesmi; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Po govor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.33 Marlboro special; 15.15 Stisk roke; 16.00 Free show; 16.3„ Koncert na trgu; 17.00 Pe srni; 17.30 Crash; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18 30 Disco hits; 19.15 Poje Miki Jevremovič; 19.30 Koncert; 20.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30, 15.30 Poročila: 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 8.37 Kino-spored; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 9.35 Iz našega življenja; 14.00 Najava sporeda; 14 05 Sosednji kralji in ljudje; 14.40 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16 00 Radio Koper na obisku; 16.15 Poje Alfi Ni pič; 16.30 Programi tedna; 16.35 Zabavna glasba. 17.00 Primorska poje; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 15 min. s skupino Black Soul: 18.00 Nedelja na športnih igriščih. RADIO 1 8.00, 10.10, 13 00. 17.00, 19.00 Poročila; 6 00 Glasba na praznični dan; 7.35 Nabožna oddaja; 8 50 Naša zemlja, kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.13 Radijska prired ha; 11 05 Black oirt; 11 48 Pro gram z Giusi Raspani Dandolo; 12.30, 14.33 in 18.30 Nagradno tek movanje — Kvizi; 13.15 Fotokopija; 14.00 Radio 1 za vsakogar; 17.20 Nogomet minuto za minuto; 19.20 Košarka — italijansko prvenstvo; 19 55 Glasbena oddaja: 20.30 Zvezde pa ne gledajo z neba; 21.03 Opera: Les pecheurs de perles. LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00. 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 9 07 Radijska igra za otroke; 9.42 Skladbe za mladino; 10.05 še pom nite, tovariši!; 11.05 Kar znaš, to veljaš; 12.00 Pogovor s poslušal ci; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.20 Za kmetijske proizvajalce: 14.5C Pihalne Radio Ljubljana bo na svojem programu Val 202 objavil jutri, v ponedeljek, 13. aprila, pogovor -c negovanju in skrbi za slovenski jezik v zamejstvu. O tem bo govorila dr. Marija Kacin, profesorica na klasičnem oddelku liceja »France Prešeren* v Trstu. Go stja poudarja pomen materinščine kot sestavine oziroma dela narodnostne zavesti Slovencev v I-taliji Pri tem opozarja, kako je napačno mnenje, da je za učitelja oziroma profesorja slovenšči ne vsakdo dober. Pedagogi naj svoje poslanstvo opravljajo z vso strokovnostjo in odgovornostjo, pri čemer pa bi morali tudi pri poučevanju drugih predmetov paziti na to. kako se učenci oziroma dijaki izražajo. Slovenščina je skratka ena izmed temeljnih vrednot naše narodnostne skupnosti, ki nas povezuje in združuje z matično domovino. Pogovor — pripravil ga je tržaški dopisnik - komentator RTV Ljubljana Marijan Drobež — bo objavljen okoli 10.40 po tukajšnjem času. godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18 05 Popularne operne melodije; 18.50 Radijska igra; 19.32 Na zgornji polici; 20 35 Lahko noč. otroci!; 20 45 Glasbene razglednice. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 00 14. 00 18. APRILA 1981 TOREK, 14. aprila LJUBLJANA 10.00, 11.00, 17.30 Šolska TV; 18.20 Poročila; 18.25 Kapitan Kuk, pravljica; 18.35 Gorska folklora: Švedska; 19.05 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja; 19.35 Obzornik; 19.45 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost; 20.00 Knjiga; 20.15 Risanka; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Skupno; 22.10 J. Allen: Dnevi upanja, angleška nadaljevanka; 23.10 V znamenju. KOPER 17.30 Film; 19.00 Odprta meja; 1925 Otroški kotiček; 20.00 Risanke; 20.15 TVD - Stičišče - dve minuti; 20.30 Crimen film; 22.00 TVD — danes; 22.10 Trnova pot TV nadaljevanka; 22.50 Baletna oddaja. SREDA, 15. aprila LJUBLJANA 9.20, 11.00 TV v šoli; 18.25 Poročila; 18.30 ZBIS; 18.50 Velike razstave; 19.20 Okrogli svet; 19.30 Obzornik; 19 45 Prijatelji glasbe; 20.15 Risanka; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Film tedna, Veselica; 22.30 Miniature; 22.55 V znamenju. KOPER 17.30 Film; 19.00 Visok pritisk, glasbena oddaja; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20 15 TVD — Stičišče - dve minuti; 20.30 Junaki, film; 22.00 TVD danes; 22.10 Namizni tenis. ČETRTEK, 16. aprila LJUBLJANA 10.00, 11.00, 14.35 šolska TV; 16.25 Nogomet; 18.30 Poročila; 18.35 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja; 19.05 Mozaik kratkega filma; 19.30 Obzornik; 19 40 Na sedmi stezi; 20.10 Risanka; 20.22 TV nocoj; 20.24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik: 20.55 Vreme; 21.00 Mednarodna obzorja: 22.30 G. Bizet - Carmen. balet: 23.05 V znamenju. KOPER 15.55 Nogomet: 17.30 Film; 19.00 Odprta me.ia; 19.30 Jugoslovanski pevci; 20.00 Risanke; 20.15 TVD -Stič'šč= - dve mmuti; 20 30 Mračne kupčije, film: 21.55 TVD danes; 22.05 Ne morje, ne peska, film. PETEK, 17. aprila LJUBLJANA 9.45. 11.00 TV v šoli; 16.10 Poročila; 16.15 Spens; 18.45 Risanka; 18.50 Čez tri gore; 19.20 Obzornik; 19.30 Manj znani šah; 19.50 Varčevanje z električno e-nergijo; 20.00 Ne prezrite; 20.15 Risanka; 20.24 TV nocoj; 20 26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija; 22.05 T. Mann: Budden-brookovi; 23.05 V znamenju: 23.20 Nočni kino: Kaj se je zgodilo s punčko Jane. KOPER 17.30 Film; 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 27 kanal; 20.15 TVD stičišče -dve minuti; 20.30 Brez izhoda, film; 22 00 TVD - danes; 22.10 Sonce vzhaja na vzhodu — TV nadaljevanka ; 23 05 Baletna oddaja. SOBOTA, 18. aprila LJUBLJANA 10.10 Poročila; 10.15 Minigodci v glasbeni deželi; 10.25 Kapitan Kuk. pravljica; 10.35 ZBIS - 40 zelenih slonov; 10.55 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja; 11.25 Palčki nimajo pojma — otroška oddaja: 11.55 Varstvo pri delu; 12 10 Mašera, oddaja iz cikla Čas, ki živi; 12.40 Lanoux Lorenyi: E-mile Zola, francoska nadaljevanka: 13.40 Poročila; 16 25 Nogomet; 18.20 Risanka; 18.35 Poročila; 18.40 Belo kot sneg in rdeče kot kri, mladinski film; 19.50 Naš kraj; 20.05 Zlata ptica; 20.10 Risanka: 20.15 Cik cak; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 20.57 Propagandna oddaja; 21.00 Zabavno -glasbena oddaja; 21.55 Modne novosti; 22.00 Cirkus: 22.25 Korak čez črto, film; 24.00 TV kažipot; 24.20 Poročila; KOPER 12.00 Gran Bazar; 17 25 Nogomet; 19.00 Odprta meja; 19.30 Visok pritisk; 20.00 Risanke; 20.15 TDV • Stičišče - dve minuti; 20.30 Attila, film; 21.45 TVD - Danes; 21 55 «Scusi, Lei e Vergine?*, film. Ponedeljek, 13. aprila 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Vzgojna oddaja 13.00 Knjižne novosti 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 D'Artagnan, TV nadaljevanka po romanu A. Dumasa 14.30 Posebna oddaja iz parlamenta 15.00 Vzgojna oddaja 15.30 Športni ponedeljek registriran polčas nogometne tekme B lige 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 3, 2, 1... stik! 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Otroška oddaja 18.50 Osmi dan 19.20 Eischied — TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 1 20.40 «Due assi nella manica* — film Igrata T. Curtis in V. Lisi 22.35 Velike razstave Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Sezonska prehrana 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 14.00 Popoldan — 1. del «Gli atti degli apostoli* — TV nadaljevanka 16.15 Kaj se dogaja v Milanu 17.00 DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Popoldan Program za mladino 17.30 čarovnica Bia — risani film 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Dober večer z. . . Ave Ninchi vmes TV film iz serije «Butterflies» 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Mixer 22.25 Kje je Ekvador? - TV film 22.50 Protestantizem Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželne športne vesti TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev; 11.30 Beležka: 11.35 Zimzelene melodije; 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Melodije od vsepovsod; 12.40 Slovenska imena naših krajev; 13.2J Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih --Fulvio Tomizza: «Boljše življenje* — 10. in zadnji del; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba: 18.00 Kulturno pismo. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.00 štirje koraki; 9.32 Lucianov) dopisniki: 10.00 Z nami je...; 1015 Orkester Grand Fantastic Strings; 10.32 Glasba; 10.35 Horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Do - re - mi; 11.10 Življenje v šoli; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12 05 Glasba po željah; 14.33 Lahka glasba; 15.00 Pesmi; 15.33 V veseli družbi; 16.00 Življenje v šoli; 16.20 Glasbeni trenutek; 16.45 Edig Galletti; 17.10 Dalmacija in njene pesmi: 17 32 Crasn; 17.55 Pismo iz...; 18 00 Jugoslovanska pop scena; 18.32 Srečanje z opero: 19.15 Igra Severinu Gaz-zelloni; 19.32 Srečanje z našimi pevci; 20.00 Discoteca sound; 20.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinosoored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 14.05 Stoji, stoji Lipica — glasbeni utrinki iz zamejstva: 14 40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 20.05 Vzgojna oddaja 20.40 »Torna il sacro in Lombar -dia?» 21.40 Vzgojna oddaja 22.10 DNEVNIK 3 22.45 DNEVNIK 3 — Športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.45, 11.00, 15.55 TV v šoli 17.20 Kmetijska oddaja 18.20 Poročila 18.25 Minigodci v glasbeni deželi 18.35 Priseljenec, burleska Charlieja Chaplina 19.00 Pred izbiro poklica; Poklici v ladjedelništvu 19.35 Obzornik 19.45 Zdravo mladi 20.15 Risanka 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 L. Blair: Živeti za stave, angleška drama 22.20 Predstavitev Kidričevih nagrajencev 22.55 Ali se med seboj dovolj poznamo? Koper 17.30 Gorska folklora »Češka* 18.00 Veliki bazar — oddaja v službi potrošnika 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 TVD - Stičišče Dve minuti 20.30 Vsi domov — celevečerni film 22.00 TVD — Danes 22.10 Ne pišite po milanskih zidovih — film Zagreb 19.45 Zdravo mladi 20 30 TV DNEVNIK 21.00 Jovan Sterija — Pof>ovič: Kir janja, gledališka predstava 22.15 Glasbeni trenutek 22 20 Kultura danes ŠVICA 18.50 Svet, v katerem živimo 19 20 športne vesti 20.15 TV DNEVNIK 20.40 Dokumentarna oddaja 21.35 Gledališče in glasba v srednjem veku Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Pogovor o jeziku; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic - 25-888; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 7.25, 8.00,10.00,12.00,13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.30 Kombinacija; 7.45 Pogovorimo se z njimi; 9.00 Radio anch’io, glasbeno govorni program; 11.00 Jutranji variete: 12 03 Mala foemina; 12.30 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija:' 13.32 Master; 14.30 Pisma in zgodovina; 15.03 Popoldanska srečanja; 16.10 Rall.v; 16.30 Derai-Sexe; 17.03 Patchwork; 18.35 Vzgojna oddaia; 19.30 Zgodovina jazz gias be; Srečanje z gledališčem: Woy-zeck; 21.03 Osebnosti in dogodki med zgodovino in mitom; 21.30 Mali koncert. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Ringaraja; 9.40 Izberite pesmico; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 rezervirano za...; 12 35 Znano in priljubljeno — Gioachino Rossini: Dve uverturi; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 15.25 V gosteh pri zborih; 16.00 Dogodki in odmevi; 16 30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 18 00 Studio ob 17.00; 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni signali; 20.25 Zabavna glasba: 20.35 Lahko noč, otroci; 20.45 Minute z ansamblom Franja Zorka; 21.00 Kulturni plo bus; 21.10 Iz naše diskoteke; 22.05 Glasba velikanov: 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 0.05 Lirični utrinki; 0.10 Za ljubitelje jazza. Za oblikovanje svojega stanovanja potrebujete: • praktično, solidno, izbrano, • kakovostno in poceni pohištvo B bi umil TRST Ul. Baiamonti 3 — telefon: 820766 Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 813301 Zastopnik kuhinj mORZl UZZQ PRED DVAJSETIMI LETI V petek, 10. t.m. bi se bila morala začeti »nova stran* v zgodovini astronavtike. Nekateri so namreč ocenjevali izstrelitev ameriškega »monstruma sodobne tehnologije in tehnike* mogočno Columbio kot zgodovinski dogodek, drugi pa prav gotovo bolj pravilno menijo, da je to sicer zgodovinski dogodek, vendar pa le začetek druge faze v astronavtiki, kajti zgodovina človekovega prodiranja v vesolje se je začela na današnji dan pred 20 leti, ko je poletel «med zvezde* — kot je nekdo zapisal — sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin. Ni se še bila polegla osuplost ljudi nad sovjetskimi in ameriškimi uspehi v astronavtiki, ko so drug za drugim začeli krožiti okoli zemlje sovjetski sputniki in ameriški sateliti, ko se je pognal v kozmos mladi sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin, »najsposobnejši in najbolj simpatičen kandidat v ekipi desetih kozmonavtov — kandidatov*, kot je pred dnevi izjavil Gagarinov tovariš sovjetski kozmonavt Bikovski, ki je kako leto pozneje spremljal v kozmos prvo žensko — kozmonavtko Valentino Tereškovo. Čeprav bi hoteli prav na kratko strniti zgodovino teh dvajsetih let, bi ne mogli našteti niti najpomembnejših uspehov, saj je pred obilnim desetletjem človek stopil na luno, in če so prvi umetni sateliti tehtali le nekaj kilogramov ali nekaj desetin kilogramov, tehtajo sedanje vesoljske ladje desetine ton, »vesoljski avtobus*, ki ga bodo verjetno danes z Eta Kennedy pognali v vesolje, pa kakih 80 ton. Sicer pa je človek, ki je premagal silo težnosti, opravil doslej že kakih 65 tisoč ur letenja po vesoljskih prostranstvih in je kozmonavti-ka, žal, terjala tudi svoje žrtve. In ko človek nezadržno predira v vesolje, se spominja Jurija Gagarina, ki se žal uspehov ne more veseliti, ker je izgubil življenje v za kozmonavta zares banalnem incidentu, pri preizkušanju preprostega letala. ] OB 90. OBLETNICI ROJSTVA | Jezeršek, organizator «Sokola» na Tržaškem Pred 90 leti (11. 4. 1891) se je rodil v Križah na Gorenjskem E-gon Jezeršek, sin tamkajšnjega u-čitelja. Štiri razrede gimnazije je končal v Kranju, potem pa je obiskoval ljubljansko učiteljišče in ga z odliko dokončal. Posebno se je navduševal za telesno vzgojo. Zato se je odpravil v Prago, da bi se bolje spoznal s telovadnim ustro.iem češkega Sokola. Tam je obiskoval vaditeljski tečaj in ga zaključil z izvrstnim u spehom. V oktobru leta 1911 je bil do-klican v Trst na šentjakobsko Ciril-Metodovo šolo. Tu je prevzel telovadbo na deški in dekliški šoli. Poln mladeniškega ognja se je vrgel na delo. In že v kratkem času se je poznalo, da poučuje telovadbo na šoli učite! j-strokovnjak. To je Jezeršek tudi bil. Prostega časa ni poznal. Ko ni bil v telovadnici, je bil doma sklonjen nad knjigami, ki so o-bravnavale telesno vzgojo. Proučeval .je mladinske telovadne vaje in igre. Kaj je treba tu spremeniti. tam popraviti, kaj izboljšati. da bo uspeh večji in da bo koristneje telesu razvijajočega se mladostnika. S svojo vztrajnostjo je preosro-val šolsko telovadbo m uvedel na šoli sokolsko terminologijo. Jezeršek pa ni bil samo telovadni vaditelj, tudi sam je telovadil v članski vrsti pri »Južnem Sokolu* v Trstu, ki je bil ustanovljen 1. 1382, kot podružnica ljubljanskega »Južnega Sokola* (u-stanovljen 1869). Kot elan te vrste se je udeležil celo tekmovalne telovadbe v Parizu. Tržaški »Južni Sokol* se ni o-mejeval na telovadbo v lastni telovadnici, ki so jo odprli v Ulici Coroneo 15 leta 1900, ampak je ustanavljal telovadna društva v predmestjih in v okolici. Tako je bilo ustanovljeno že leta 1908 telovadno društvo v Barkovljah, na Vrdeli in v Rojanu; v Šked nju in na Proseku leta 1910: pri Sv. Jakobu in v Križu pa 1. 19! 3, Ustanovni občni zbor šentjakobskega telovadnega društva je bil kot poroča Edinost z dne 17. VI. 1913. v dvorani Delavskega kon-sumnega društva ob 8.30 zvečer 17. junija 1913. Za starosto je bil izvoljen Vinko Engelmann, ravnatelj Ciril-Metodove šole. za načelnika pa sam Egon Jezeršek, ki je bil eden glavnih pobudnikov za ustanovitev Sokola pri Sv. Jakobu. Kot načelnik je posvečal vse svoje sile telovadbi. V kratkem času je dosegel izredne uspene. Svoje telovadnice Sokol ni imel. zato so uporabljali telovadnico Ciril-Metodove šole. Že po snem letu je šentjakobski Sokol priredil samostojni telovadni nastop (21. VI. 1914) na vrtu gostilne Jadran. Italijanski iredentisti so nastop sicer «r ozdravili* z bombo, ki pa na srečo ni imela budili posledic. Največje zadoščenje za svoje delovanje pa je Jezeršek doživel 12. julija 1914. Tržaška sokolska župa je priredila ta dan zlet na Opčinah Prav po Jezerškovi zaslugi je nastopilo okrog 400 o-trok. Jezerškov tovariš C. Petro-vec je takrat napisal, da je bil to nepopisen prizor. «Kot bi zibal lahen veter zlatorumeno pšenico, iz katere se v godbenem taktu dvigajo glave živordečega maka (rdeče srajce in čepice dečkov op. pisca) tako je valovala mlada telovadeča množica.* Tržaški Slovenci so polni navdušenja zrli lepim časom naproti. toda v to navdušenje je treščila kot bomba — prva svetovna vojna. Žal so tudi Jezerška poklicali k vojakom. Udeležil se je bojev na skoro vseh avstrijskih bojiščih: v Galiciji, na Tirolskem, ob Soči. Telovadno navdušenje ga tudi kot vojaka ni minilo. Zbiral je okrog sebe dobre telovadce in z njimi nastopal ob raznih prilikah. Po porazu italijanske vojske pri Kobaridu je sledil Jezeršek umikajoči se vojski do reke Piave. Tu pa ga je smrtno zadela krogla. Omahnil je 14. novembra 1917, poln sil in načrtov, star komaj 26 let. Zakaj nacist Ernst Gerke ne odpre polknic PRAGA — češkoslovaška televizija je pred dnevi posredovala svojim gledalcem kratko reportažo, v kateri je prikazala tudi manjšo stanovanjsko hišo v za-hodnonemškem mestu Bilefeldu v Severnem Porenju. Polknice na oknih te hiše so bile vse zaprte in na prvi pogled ni bilo nikakršnega znaka, da bi v hiši kdo živel. Ko pa je kdo pozvonil na vratih, se je odzval ženski glas, ki je ne le hladno, pač pa surovo odklanjal vsak stik. ker da «godpod ne sprejema nikakršnih obiskov*. V televizijskem dokumentarcu je bilo tudi rečeno, da živi v tej hiši Ernst Gerke, nekdanji esesovski obersturmbanfuerer, zloglasni šef praškega gestapa, ki je «gospodaril» v češkoslovaškem glavnem mestu od oktobra 1942 do osvoboditve Prage, torej do konca druge svetovne vojne. Po češkoslovaških uradnih dokumentih je bivši nacistični častnik, katerega ime najdemo na uradnem seznamu vojnih zločincev, kriv za številna streljanja, za številne smrti na Češkem v času drug; svetovne vojne. Vrhu tega dokumenti dokazujejo, da je kriv za mnoge aretacije ljudi, ki so pozneje umrli v nacističnih taboriščih. Češkoslovaške oblasti so izročile zahodnenemškim oblastem 4000 strani dokaznega gradiva o Ger-kejevem početju med drugo svetovno vojno in hkrati zahtevo, naj se vojni zločinec postavi pred sodišče, čeprav je bonska vda da pod pritiskom svetovnega javnega mnenja pristala na tezo, da vojni zločini ne zastarajo, se doslej ni odzvala na zahtevo praških oblasti in živi Gerke povsem mirno, pa čeprav s stalno zaprtnj-mi polkiicami. Poznavalci razmer pravijo, da ima bivši šef praškega gestapa «dobro zavarovan hrbet*. Ko je reporter praške televizije stopil v stik z Gerkejivimi someščani, z ljudmi iz Bilefelda, je skoraj vedno dobil odgovor, da jim »preteklost. Ernsta Gerkeja ni znana*. O njem, pravijo, vedo le to, da je to človek, s katerim je težko priti v stik. Iz tega bi mogli sklepati, da Gerke nima zaprtih polknic le za praške televizijske operaterje, pač pa tudi za domačine, za sosede, kajti kolikšni so grehi, ki bremenijo njegovo dušo*. OB ŠTIRIDESETLETNICI NACIFAŠ1ST1ČNEGA NAPADA NA JUGOSLAVIJO (10) Vlada generala Simoviča se ni zavedala situacije, v kateri je bila Jugoslavija Angleški agenti so poročali iz Francije o premikih nacističnega letalstva - V noči od 5. na 6. april je Stalin poklical v Kremelj jugoslovansko delegacijo za podpis sporazuma 20. Dillova misija v Beogradu. »General Dill (Sir John Dill, feld-maršal, načelnik imperialnega generalštaba) je bil tedaj v Beogradu in sem mu poslal naslednje sporočilo: »Razne poedinosti kažejo, da se vrši naglo pregrupiranje proti Jugoslaviji. Pridobiti na času proti Nemčiji pomeni, izgubiti ga proti Italiji. Nič ne sme preprečiti Jugoslaviji, da proti tej drugi čim-prej razvije vse sile. Samo s tem bodo lahko dosegli daljnosežen začetni uspeh in pravočasno dobili maso opreme*. 21. Zmešnjava In paraliziranost. « .. Ko se je splošna razburjenost polegla, so v Beogradu vsi spoznali, da se jim bliža propad in smrt in da lahko kaj malo storijo, da bi se izognili usodi. Vrhovna komanda je smatrala, da je prisiljena držati vojsko v Sloveniji in Uniatski, da bi ^ohranila fiktivno notranjo kohezijo Sedaj je mogla, končno; mobilizirati svoje armade. Toda ni bilo nikakršnega strateškega plana Dill je naletel v Beogradu samo na zmešnjavo in paraliziranost. »Kljub vsej svoji prizadevnosti*, je poročal on 1. aprila Edenu, »nisem mogel prepričati predsednika vlade, da bi pristal na vaš obisk V najbližji prihodnosti. Pojasnil je, da se jugoslovanska vlada boji predvsem posledic za notranji položaj in je sklenila, da ne stori nobenega koraka, ki hi ga Nemčija mogla smatrati kot provokacijo*. V tistem trenutku so je vsa sila Nemčije, ki je bila dosegljiva, že valila proti njim kot hudournik* 22. Dillovo poročilo od 4. aprila. »General Dill je 4. aprila poslal popolno poročilo o svoji misiji v Beogradu, kj kaže, kako malo so se jugoslovanski ministri zavedali, da jim grozi neposredna nevarnost. Na podlagi njihovega razpoloženja in njihovega gledanja na stvari bi človek mislil, da imajo na razpolago cele mesece za sklepanje o vprašanju vojne in miru z Nemčijo. Dejansko so imeli le dvainsedemdeset ur preden se je nanje zgrnil napad. Dill je pisal: «Končni rezultat obiska v Beogradu je bil v marsikaterem pogledu razočaranje, toda nemogoče je bilo pregovoriti Simoviča, da podpiše kakršenkoli sporazum. Vendar pa me je impresioniral ofenzivni duh jugoslovanskih voditeljev, ki se hočejo boriti, če bo Jugoslavija napadena ali če bo Nemčija napadla Solun . . . »Jugoslovanske sile še niso pripravljene na vojno in Simovič želi pridobiti na času, da zaključi mo bilizacijo in koncentracijo. Iz notranjepolitičnih vzrokov ne more storiti prvega koraka v sovražnostih, temveč mora čakati nemško Iniciativo. Pričakuje, da bo Nemči- ja napadla južno Jugoslavijo iz Bolgarije in za sedaj pustila Grčijo ob strani. . . Jugoslovani bodo pomagali v Albaniji, toda niti tu ne bodo napadli, dokler Nemčija ne napade njih ali njihovih življenjskih interesov*. 23. Moj apel in opomin. »Predsedniku vlade — generalu Simovi-ču — 4. aprila ... Iz Francije nam naši agenti poročajo o številnih premikih letalskih sil. Po podatkih PIŠE: STANISLAV RENKO naše obveščevalne službe v Afriki so bombnike potegnili celo iz Tripolisa. Ne morem razumeti argumenta, da hočete pridobiti na času. Najvažnejša poteza za zmago in varnost sestoji v tem, da se sovražnik prehiti z odločno zmago v Albaniji in zbere masa opreme, ki bi vam padla v roke. Ko bodo prispele v Albanijo štiri nepi-ške planinske divizije, za katere vaš generalštab poroča, da se na Tirolskem vkrcavajo na vlake, boste naleteli na popolnoma drugačen odpor od tistega, ki vam ga lahko nudi zaledje demoraliziranih Italijanov . . 24. Sovjetska gesta. Stalinovi »funkcionarji so v Moskvi vodili pogajanja z M. Gavrilovičem, jugoslovanskim poslanikom v Mo-«kvi in misijo, poslano iz Beograda po prevratu. Napredovalo se je malo.'V: noči med 5. in 6. aprilom *o bili Jugoslovani nenadoma povabljeni v Kremelj. Stopili so o-sebno pred Stalina, ki jim je predložil načrt sporazuma, pripravljenega za podpis. Zadeva je bila hitro opravljena. Rusija je pristala, da bo spoštovala »neodvisnost, suverene pravice in ozemeljsko integriteto Jugoslavije*, a v primeru, da bi bila napadena, bo Rusija zavzela dobronamerno stališče »na podlagi prijateljskih odnosov* . .. Gavrilovie je ostal sam do jutra in s Stalinom obravnaval vprašanje vojaških pošiljk. Ko sta s pogovorom končala, so Nemci začeli z napadom*. 25. Operacija »Kazen* 6. - 8. aprila. »Šestega aprila zjutraj so se nad Beogradom pojavili nemški bombniki. Leteli so izmenoma t okupiranih letališč v Romuniji in so na jugoslovansko glavno mesto izvršili metodičen napad, ki je trajal tri dni. Odpora se niso bali, neusmiljeno so rušili mesto in leteli nad samimi strehami To se je imenovalo: operacija »Kazen*. Ko je končno 8. aprila zavladala tišina, je po ulicah in pod ruševinami ležalo več kot sedemnajst tisoč mrtvih meščanov Beograda*. 26. Medved, ki ne razume. »Iz strahote dima in ognja so se poja- vile poblaznele zveri. . . Neki medved, ki omamljen ni ničesar razumel, se je zibal počasi in nerodno skozi ta pekel tja dol proti Donavi. To ni bil edini medved, ki ni nič razumel*. GEN. SIMOVIČ SE NI ZAVEDAL SITUACIJE ZA 6. APRIL JE DOLOČIL HČERKINO POROKO Gornji opis dramatičnih dogodkov v tistih trinajstih tragičnih marčnih in aprilskih dneh smo kar precej obširno povzeli iz omenjenega izredno pomembnega Churchillovega spominskega dela, ker spada med tiste, ki v izredno veliki meri odgovarjajo točnosti dogajanja, o čemer se je prepričal podpisani, ki je vse tiste nepozabne strašne dneve preživljal v Beogradu in jih k sreči tudi preživel. No, kljub temu se nam zdi potrebno, da naše bralce seznanimo tudi s prikazom istih dni, kakor ga je v svoji «ISTORIJI JUGOSLAVIJE* na kratko podal jugoslovanski zgodovinar Vladimir Dedijer, saj s tem hkrati Churchillov opis le dopolnjujemo in nekje tudi popravljamo. Tako beremo med drugim v Dedijerjevi «Zgodovini»: «Dne 25 marca 1941 je jugoslovanska vlada podpisala pristop k trojnemu paktu. S tajno klavzulo so sile Osi obljubile Jugoslaviji na koncu vojne Solun, čeprav so ga pred tem obljubile tudi Bolgariji. V mnogih delih države so izbruhnile demonstracije, a predvsem v Srbiji, Črni gori, Sloveniji (Ljubljana), Bosni in Hercegovini, Hrvatski (Split) in Makedoniji (Skoplje) ... (Nadaljevanje sledi) Za sedaj še ni gotovo, ali bo oziroma kdaj bo prišel Ernst Gerke pred sodišče. Pred petimi leti je javno tožilstvo v Dortmundu prekinilo preiskavo, toda ko so češkoslovaške oblasti predložile v začetku omenjeni dokazni material. so se zadeve' lotili na področju Severnega Porenja. Res je, Praga še vedno čaka na uradni odgovor Bonna, toda zahodnonem-ške oblasti so se zganile, vendar pa so vsi prepričani, da bo o-stalo pri tem, saj živijo v Zahodni Nemčiji desettisoči vojnih zločincev ne da bi jim oblasti kalile «družinski mir». še več, bivši oficirji SS, gestapa in drugih nacističnih «formacij». organizirajo tudi svoja zborovanja, na katerih poveličujejo svojo preteklost in ob takem slavju ni redko videti kakega «bivšega», ki se kiti z visokimi nacističnimi odlikovanji. Pravijo tudi. da je to eden izmed otipljivih znakov in dokazov demokracije oziroma demokratičnosti neke družbe, konkretno Zahodne Nemčije ... Pred leti, še v času kanclerja Adenauerja se je nekdo pošalil, da bi Adenauer, tudi če bi hotel sestaviti vlado brez bivših nacistov, bi tega ne zmogel, ker da v vsej Zahodni Nemčiji ni nena-cistov niti za eno vlado. To je vsekakor »krvava šala*, res pa je tudi, da je bilo v Zahodni Nemčiji zelo malo politične volje, da bi se bivši nacisti in zločinci spravili pred sodišče. Hranilnica in posojilnica na Opčinah - Trst Zadruga z neomejeno zavezo OBRAČUN ZA POSLOVNO LETO 1980 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA PASIVA Blagajna Banke Vrednostni papirji Portfelj Aktivni tekoči računi Hipotekarna in menična posojila Oprema in stroji Nepremičnine Inkasni portfelj Razni računi Anticipativna aktiva 228.317.003 5.148 679.924 4.259.008.525 1.021.482.402 2.984.113.475 23.805.612.759 356.434.980 70 093.680 Hranilne vloge Tekoči računi Banke Cedenti menic na inkaso Razni skladi Skladi knjigovodskih odpisov Razni upniki Vezani skladi 28.780.142.427 6.149.778.459 125.457.577 269.330.078 503.750.368 227.919.729 722.176.395 237.941.185 529.320.500 910.403.001 83.587.500 Zadružno premoženje: Družbena glavnica Razni skladi in rezerve 6.654.500 1.188.646.480 39.397.053.749 Pasivne izločitve 59.006.677 Čisti dobiček • 1.126.243.874 39.397.053.749 Razvidnostni računi 27.026.350.468 Razvidnostni računi 27.026.350 468 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA STROŠKI DOHODKI Pasivne obresti Splošni upravni stroški Amortizacije 3.692.789.964 1.208.597.045 194.398.760 Aktivne obresti Obresti na vrednostnih papirjih Razni dohodki in aktivne komisije 5.582.319.801 402.502.143 444.010.953 Davki in takse 206.803.254 Poslovni dobiček 5.302.589.023 1.126.243.874 6.428.832.897 6,428.832.897 VELIKA NOČ O TRST drevored Čampi Elisi vogal ul. d Alviano S Q sladkor 10 paketov po 1 kg netto vsak 7950 kava bourbon M V vrečki 400 g semensko olje girasole QAA pločevinka 1 I mm predjed olje polli 1840 riž curti RB 790 950 g lir 750 g Ur olje extra vergine ventun' 2390 'nlbri 1 frl’ / steklenica 1 I |jr meso za pečenke, nemastno teletina k9 ir OoS#U olupljeni sarella paradižniki 9*) C oljke brez koščice polli QQA - .... žZJljpsI (vložena zelenjava) giardiniera ll PICCllIO 670 g lirO/ ^ rezanci kim — .830/J^ sir parmigiano reggisno maslo griinland ITj98|5g> „ 1150 piščanec del castagno (očiščen in pripravljen za kuho) kg lir 2490 K*48 rezin „ /prepečenca fj V>/manganeIli Hibi fernet branca .,.6350- peneče vino valmarin pha peneče vino burti /j 580 prosecco QCMi Sm ca 72 cl lir Ww 72 d ur ****** nrj_ Si rabarbaro zucca TUCC.\ __ president reserve m 3250 peneče vino \T \ 70 cl lir ■■ ** W 72 cl lir O Jy telečja pleča kg lir 7990 vina valmarin D.O.C. pivo moretti Jm (merlot - cabernet - , A A A raboso - tokaj - verduzzo) M MU 75 cl lir ** *^ w s« ci . 360st.il (fm/ crackers gran pavesi Jf/ # lir 42 0 breskve v siropu sarella 205 iST “ cocktail bar motta 4 AJIA Q\ whisky gold star m -aa. «. -.. 1940_ SjB - , 3980 tun maruzzella 170 g lir > 1270 PnmorTfcnKievmk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 12. aprila 1981 AVTOMOBILIZEM DANES VN ARGENTINE Piquet in Prost prva na startu Dirka tudi po italijanski TV ob 17.50 BUENOS AIRES — Brazilec Nelson Piquet. na brabhamu in Francoz Alain Prost na renaultu bosta danes' startala v prvi vrsti na avtomobilski dirki formule 1 za Veliko nagrado Argentine. Na. včerajšnjih uradnih poskusnih vožnjah je sicer bil najhitrejši svetovni prvak, Avstralec Alan Jones na vvilliamsu. Jones pa je dosegel slabši čas od Piqueta dan prej. Včeraj pa je poskusne vožnje motil dež in piloti so imeli nemalo težav na razmočeni progi. Po poskusnih vožnjah je jasno, da se bo za današnjo zmago bil boj med piloti brabhama. renaulta in williamsa. Vse pa tud: kaže, da bodo ferrariji igrali tudi tokrat podrejeno vlogo. Dirko bo prenašala tudi italijanska televizija na drugem sporedu s pričetkom ob 17.50. VRSTNI RED PO DANAŠNJIH VOŽNJAH 1. Piquet (Braz ), brabham 1’42”665 2. Prost (Fr.), renault 1’42"981 3. Jones (Avstral.), williams 1’43”638 4. Reuteman (Arg.), vvilliams 1’43”935 5. Arnoux (Fr), renault 1’43"997 6. Rebaqtte (Meh.), brabham 1’44"100 7. Villeneuve (Kan.), ferrari ril" 130 Rosberg (Fin.), fittipaldi 144 ”190 9. Patrese (It.), arrovvs 1’45” 000 10. De Angelis (It.), lotus 1’45’ 060 1. JUGOSLOVANSKA LIGA trtfinalu premagala Jugoslovanko Mimo Jaušovec s 6:2, 6:3. OSTALI IZIDI Evert Lloyd (ZDA) - Maršr.iko-va CČSSR) 6:1, 6:1, Shriver (ZDA) - Casals (ZDA) 6:2, 6:4; Russell (ZDA) - Portman (ZDA) 6:4, 4:6, 6:0. Troyer v bolnišnici Karl Troyer, trener italijanske smučarske reprezentance, se je med nekim tekmovanjem v Arabbi, ko je sledil nastopom svojih varovancev, v bližini cilja nenadoma zgrudil. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima možgansko krvavitev in ima zelo paralizirano desno polovico telesa. V kasnih nočnih urah je bil Tro-yer še vedno v nezavesti, zdravniki pa so si prognozo pridržali. Nabrežinkam (na sliki v prvenstvenem srečanju proti Don Boscu) včeraj v Cenateju Sotto ni uspel velik podvig ODBOJKA V PRVENSTVU DRUGE LIGE Sokol omagal v boju za obstanek Bor JIK Banka in Bor Intereuropa zmagala brez izgubljenega seta KOŠARKA ZA PRESTOP V C1 LIGO JADRAN V VIŠJI LIGI! Naši košarkarji so si matematično zagotovili napredovanje v C-l ligo z včerajšnjo zmago v Spiiimbergu * Po tekmi izredno veselje Radnički izgubil v Tuzli Olimpija danes doma V anticipiranem srečanju 24. kola prve jugoslovanske nogometne lige je včeraj v Tuzli domača Slo-boda premagala Radničkega iz Niša z 2:0 (0:0). Strelca za domačine sta bila Mulahasanovič v 58. min. in Zahirovič v 82. min. Ljubljanska Olimpija bo igrala doma proti Napredku. DANAŠNJI SPORED Vojvodina - Hajduk, Vardar - Zagreb, Borae - Rijeka,. Velež - Beograd, Crvena zvezda - Budučnost, Dinamo - Sarajevo, OlimpijaNa-predak, Željezničar - Partizan. TENIS TURNIR V ZDA Poraz Jaušovčcvc HILTON HEAD ISLAND — Na mednarodnem teniškem, turnirju v ameriškem kraju Hilton Head Island je Romunka Virginia Ružiči v če- Spilimbergo — Jadran 86:87 JADRAN: Edi Kraus 4 (0:2), Marko Ban 32 (16:18), Klavdij Starc 19 (7:10), Adrijan Sosič 2. Vaiter Sosič 4. Peter Žerjal 1 (1:3), Robi Klobas 4 (0:3), Ivo Starc 4, Robert Daneu 8 (2:3), Boris Vitez 8 (4:4). Za Jadran se je prvenstvo v «poulu C-ls> praktično končalo. Tri kola pred koncem je Jadran z včerajšnjo zmago nad Spillimbergom osvojil osemnajsti par točk, k&r ga matematično gotovo uvršča v C-l ligo. Včerajšnjo tekmo je treba »razdeliti* na dva dela. V prvem polčasu so naši fantje igrali sproščeno in povsem nadigrali sicer požrtvovalne, a precej živčne igralce Spil-limberga, tako da se je polčas končal z dvajsetimi točkami razlike v korist Jadrana (64:44). V drugem polčasu pa se je zgodilo to .česar se trenerji najbolj bojijo: koncentracija je padla —češ 20 točk razjjjie, je ,več kot dovolj za zmago — medtem ko so nasprotniki stopili na igrišče polni volje do zmege.: -In res, zgodilo se je približno tako kot v tekmi med Pa- i chero in Jadranom. Spillimbergo je I začel zadevati z vseh koncev, razlika se je vse bolj manjšala in minuto in pol pred koncem tekme so domačini celo za eno točko prehiteli Jadran, V nadvse razburljivem vzdušju so potekale zadnje sekunde igre, ko je Jadranu le končno uspelo, da je s košem Iva Starca dosegel prednost ene točke in s tem dokončno zmago. Po končani tekmi so igralci in navijači odšli v znano gostilno Ba-chero na «štokviš», kjer so seveda proslavili vstop v C-l ligo. Veselje je bilo izredno, zlasti še, ker je poleg igralcev bilo v gostilni tudi kakih 50 navijačev Jadrana iz Trsta. Veselje je bilo toliko večje, saj je to prvič, da je slovenska košarka zastopana v C-l ligi Ob tem lepem uspehu iskreno čestitamo Jadranu z željo, da bi tudi še preostale tekme v «poulu C-2» odigfal odgovorno in predvsem prestižno, (en) «niiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiii|ii|MIVIUIIIII,lllll,llllllll|,IIMI1ltlllllllllll1llllllllllllluimillllllllll| NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA Triestina v No vari Tržačani bodo jurišali na osvojitev obeh točk Triestina bo v današnjem, 27. kolu •> italijanske nogometne lige gostovala v No vari, kjer., bo igrala proti domači ekipi, ki je trenutno na predzadnjem mestu na lestvici skupno s Spezio. Tržačani, ki so drugi na razpredelnici, bodo morah danes jurišati na osvojitev vsega izkupička. Neposredni tekmec za drugo mesto, oioštvo Reggiane bo namreč igralo doma proti Piacenzi in je zato predvidevati, da bo tudi osvojilo obe 'očki. Po drugi strani pa Bianchi-Jevi varovanci danes ne bodo pred jahko nalogo, saj se Novara na vse kriplje bori za obstanek v ligi. DANAŠNJI SPORED (16.00) Empoli - Casale: Cremonbse - For-1': Spezia, - Mantova; Fano Mo-d^na; Trento - Parma; Reggiana -toacenza; Prato - S. Angelo Lodi-Siano; Sanremese - Treviso; Nova-ra - Triestina. A LIGA DANAŠNJI SPORED (16.00) Ascoli - Catanzaro; Avellino -Odinesc; 'Bologna - Cagliari; Inter - Brescia; Perugia - Como; Pistoicse Juventus; Roma - Fiorehtina; To-tino - Napoli. B LIGA DANAŠNJI SPORED (16.00) Bari - Lazio; Monza - Cesena; Pa-*ermo - Pescara; Piša - Atalanta; Rimini - Foggia; Sampdoria - Lec- Spal, - Milan; Taranto - Cata-,‘a: Varese - Genoa; Verona - LR vicenza. 24. in 25. APRILA Kvalitetna moštva na turnirju v Gorici Čeprav je višek košarkarske se-zone že za nami. bodo imeli gori-ljubitelji košarke v kratkem Prožnost ogledati si nekaj nadvse zanimivih srečanj. Gre za medna-adni turnir ki bo posvečen spo-■nmu lani preminulega goriškega l>ortnega novinarja Sara Finizia, ka^rcm bodo zastopani zagreb-Cibona, Kvarner z Reke. Gri-Jrialdi iz Purina in domače moštvo a> Ginsenga. Turnir bo tra.ial dva P1’ v petek. 24. aprila se bosta b 20. uri spoprijela Kvarner. in Cibona. ob 22. uri pa Grimaldi in Tai Ginseng. Naslednji dan bosta na sporedu finalni srečanji: ob 20. uri mali finale za tretje mesto, ob 22. uri pa tekma, ki bo odločala o zmagovalcu turnirja. Zmagovita ekipa bo prejela pokal športnega dnevnika Stadio. pri katerem je sodeloval Saro Finizio. DR v skoku v daljino RIM — Na nekem deželnem tekmovanju v Rimu je postavil Marco Piochi nov italijanski državni rekord v skoku v daljino 7,98 m. Prejšnji rekord je bil z daljino 7,95 m last Maria Lege od lanskega aprila. CAMBRIDGE — 18-letna Tracy Caulkins je na ameriškem državnem plavalnem prvenstvu postavila v tretjem dnevu že svoj tretji državni rekord: 200 jardov mešano je preplavala v 1’57”1I. TURNIR ŠTIRIH POKRAJIN Goričani zmagali Tržačani premagani Tai Ginseng — Tropic 92:83 (44:38) Goriški Tai Ginseng je zasluženo zmagal na turnirju štirih pokrajin, na katerem so nastopale štiri ekipe iz naše dežele, ki so letos i-grale v prvenstvu A-I oziroma A-2 lige. Tai Ginseng-jte v finalnem srečanju po predvidevanju premagal videmski Tropic. TAI .GINSENG: Puntin 6, Valen-sig 16, Turel, Pondexter 34, Premier 14, Pieris 6, Heyes 10, Bianco, Antonucci 3, Campestrini 3. TROPIC: Perin, Luzziconti 6, Sa-vio 28, Bianchini, Cagnazzo 18, Bul-foni, Gobbo 12, Fabbricatore 6, Del-le Vedove 11, Salvador 2. Goriška peterka je v tem srečanju razpolagala z obema Američanoma, medtem ko je videmski trener predstavil same italijanske i-gralce. Zato rezultat ni bil nikdar v dvomu, čeprav je Tropic dal vse od sebe, da bi zmagal na goriških tleh. Štern — Hurlingham 88:83 (43:43) ŠTERN: Ferraris, Momente, Gal li, Perin 4, Marella 17, Behagen 26, Lasi 7, Della Costa 16, Barzot-to, Daniele, Serra 18. HURLINGHAM: Ritossa 12. Pec-chi 8, Tonut 19, Scolini 2, Dordei 6, Čuk 6. Meneghel 6, Jacuzzo, Gallon 24, Esopi. Obe ekipi sta nastopili z enim samim Američanom in sta trenerja izkoristila priložnost zato, da sta preizkusila mlade igralce Srečanje zato ni 'bilo na visoki ravni, kljub temu pa so maloštevilni gledalci prisostvovali od časa do časa zanimivemu srečanju. M. M. V primeru zmag domačih moštev, kar je povsem mogoče, bosta torej že drevi znana finalista. KOLESARSTVO DANES PARIZ - ROUBAIX Moser pred četrto zaporedno zmago? Francesco Moser bo danes skušal doseči velik podvig: osvojiti četrto zaporedno zmago na verjetno najtežji klasični kolesarski dirki Pariz - Roubaix. Konkurenca pa bo izredno ostra io še posebno nevaren tekmec u-tegne biti Belgijec Roger De Vlae-minck. NOGOMET ZA POŽGANE SLAČILNICE Solidarnostni sklad Primorca se veča -i.il>'J' l-ijl _, Za solidarnostni sklad za obnovitev pogorelih slačilnic ob nogometnem igrišču ŠD Primorec v Trebčah so športna društva in gospodarska podjetja prispevala doslej 1.010.000 lir, kakor sledi: ZSŠDI 500.000, Dom 20.000, Vipava 20.000, Juventina ŽO.OOO, Naš Prapor 20.000, Polet 100.000, Kras 50.000, Mladina 50.000, Čupa 50.000, Sirena 30.000, Sokol 50,000 in Rešim 10.000 lir. B. S. ŽENSKA B LIGA Pielle Immobiliare — Sokol 3:1 (3, -12, 15, 6) SOKOL: L. in V. Legiša, Capolic-chio. Kralj, Škerk, Lozar, Pertot. Prav v zaključku prvenstva je sreča Sokolu obrnila hrbet. Pred sinočnjo izredno pomembno tekmo se je namreč poškodovala Vida Legi ša in takoj je bilo jasno, kaj čaka ekipo. Naša dekleta so se kljub temu po dokaj gladko izgubljenem prvem nizu pogumno vrgla v boj in so drugi set osvojila, čeprav ne brez težav. Vse je že kazalo, da jim bo pripadel tudi tretji set, saj so vodile s 15:14, toda sodnik je z dokaj dvomljivo odločitvijo dosodil servis nasprotnicam in je verjetno prav v tistem trenutku zapečatil usodo ekipe. Na dan je namreč prišla še utrujenost in v četrtem nizu je bilo odpora Nabrežink kmalu konec. Tehnično srečanje ni bilo posebno lepo, Sokol pa tudi ni igral najbolje. Če bi igral tako kot zna, bi mu zmaga ne smela uiti. Res je sicer, da so bila naša dekleta od dolge poti utrujena, res je pa tudi, da so precej popustila, posebno v zadnjem nizu. Po tem porazu se Nabrežinke izpadu ne morejo več izogniti. Schio — Bor 0:3 (7:15, 5:15, 13:15) BOR: Bolčina, Kus, Elena in Laura Maver, Fičur, Cergol, Glavina, Debenjak. V zadnjem kolu drugoligaškega prvenstva so borovjce dosegle gladko zmago v Schiu, kjer so s solidno igro spravile na kolena domačo še-sterko, ki je bila sicer že pred tem ’ srečanjem obsojena na izpad. Bo-■ rovke so igrale razmeroma dobro, i predvsem v napadu kjer so bile nerešljiva uganka za nasprotni blok. Nekoliko slabše je deloval sprejem servisa, vendar je bil nasprotnik toliko slabši, da niti to ni našim igralkam povzročalo večjih preglavic. Izjema je bil le zadnji set, ko so domačinke povedle kar z 10:4, vendar so borovke reagirale in set osvojile z minimalno razliko. S to zmago so si, verjetno «plaves> zagotovile končno peto mesto na lestvici, kar sicer ni neuspeh, vendar pa bi s prakazano igro iz zadnjih treh kol lahko bile še višje. Mig MOŠKA B LIGA Bor JIK Banka — Monteccklo ’ 3:0 (6, 8, 13) BOR JIK BANKA: Špacapan, Zadnik, Ugrin, Veljak, Fučka. Kralj, Kodrič, Plesničar, Orel in Neubauer. tPš&sst&čZin* Če bodo odbojkarji Bora JIK Banke nazadovali iz B lige bo to za njih prehuda kazen obenem pa še večja za našo odbojko. Po včerajšnjem uspehu imajo naši fantje še možnost za obstanek med drugoli-gaši, toda zadnje kolo 25. t.m. bo odločilno. Že pretekla prvenstvena nastopa sta bila najboljši dokaz, da so borovci preboleli krizo. Posebej moramo to pot pohvaliti Veljaka, ki je bil na mreži izredno učinkovit in nezadržen. Ob njem pa še Kodriča in odlično razpoloženega Kralja, ki je napad zalagal z izredno uporabnimi žogami in se je dobesedno razigral. Borovci so bili v prvih dveh setih nesporni gospodarji na igrišču. Po dokaj zanesljivi zmagi v prvem in izredno obetavnem drugem nizu je prišlo do rahle krize. Najbolj zanimiv in izenačen je bil tretji set, ko je Montecchio povedel celo z 8:2, toda na koncu je moral le položiti orožje in priznati premoč naših odbojkarjev, ki so se oddolžili za poraz v Montec-chiu in osvojil dve točki «upanja» za obstanek med drugoligaši. G. F. ŽENSKA C-2 LIGA Breg — Celinia 3:1 (1:15, 15:11, 16:14, 15:5) BREG: Žerjal, S. in K. Slavec, Martinelli, Stepančič, Olenik, Trenta, Premolin, Kocjančič, Sancin. SODNIK: Trulli (Videm) Brežanke so v prvem nizu igrale izredno statično, in so doživele pravi polom. V drugem so bile bolj zbrane, nabrale so si precejšnjo prednost, nasprotnice pa so jih pri 9:9 dohitele, toda z dobrimi servisi so slovenske igralke spet povedle in prišle do petnajstice. V tretjem nizu je Celinia povedla s 7:1, Brežanke pa so poprijele zlasti v obrambi, prevzele pobudo in zmagale z razliko. V zadnjem setu je bila ekipa Ce-linie dokaj živčna, igrala je zmedeno in naše igralke so izkoristile njihovo krizo ter zmagale. Tekma je bila v celoti zelo težka za naša dekleta, ki so vsekakor sposobna igrati mnogo bolje, svoj delež k njihovemu uspehu pa je doprineslo tudi bučno spodbujanje hodnjo. sezono. (z. s.) Sloga — Intrepida 3:0 (15:5, 15:8, 15:4) SLOGA: N. Grgič, M. Grgič, T, Križmančič, M. Križmančič, Ražem, Hrovatin, Zoch, Gulič, Milič. ...................................„„„„„„„„„............... JADRANJE V TRSTU Jutri začetek tečaja Čupe o praktičnem pomorstvu Za mladino bo tečaj brezplačen - Praktični in teoretični pouk Jutri zvečer se bo pričel ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu že tradicionalni tečaj o praktičnem pomorstvu v organizaciji YC čupe iz Sesljana. Kot prejšnja leta bo tudi letos vodil tečaj kapetan Bruno Lisjak. Tečaj bo obsegal teoretični del, ki se bo odvijal z večernimi predavanji ob ponedeljkih in četrtkih, ter praktični del z vajami na kabin atih v Sesljan-skem zalivu, ob sobotah popoldne in nedeljah zjutraj (v mesecu maju). Tečaj je primeren za vse, ki jih zanima morje, še posebno pa za tiste, ki imajo lastno plovilo in želijo izpopolniti svoje teoretično in praktično znanje. Primeren je tudi za tiste, ki imajo nakup plovila (gumaka, motornega čolna ali jadrnice) še v načrtih, saj jim bo pridobljeno znanje prav prišlo, ko se bodo odločili za tak nakup - in bodo s smotrno izbiro prihranili večjo vsoto, tako da se jim bo tečaj gotovo tudi v tem ^smislu oT brestoval. ,, s . Predavanja bodotezt^umala tud k snov, ki jo morajo obvezno poznati kandidati, ki polagajo izpite za pridobitev pomorskega «patentina». Na tem področju naj omeninio samo to, da deluje več zasebnih šol, cene takih tečajev pa se sučejo med 250.000 in 400.000 lirami. Ker je namen YC čupe dati možnost čim večjemu številu ljubiteljev morja, da lahko obiskujejo tečaj, ga je odbor kluba sklenil pod zelo ugodnimi pogoji. Za mladi no do 18. leta starosti je tečaj celo brezplačen, poleg tega bodo mladinci, ki bodo tečaj uspešno zaključili, imeli še druge ugodnosti v okviru društva. Društvo jim bo dalo na razpolago plovila za treninge v poletnih mesecih, lahko se bodo udeleževali regat kot člani posadke na kabinatih in za najbolj uspešne bo klub organiziral tudi manjše križarjehje po Jadranu Tečaj o praktičnem pomorstvu je zato letos enkratna prilika za vse ljubitelje morja in posebno še za mladino. Lepo število vpisanih (zamudniki lahko pridejo na začetek tečaja, jutri zvečer, ob 20. uri, Gregorčičevi dvorani in tam poravnajo vpisnino) bo največja nagrada za klub in za požrtvovalnega predavatelja ODBOJKA «REVIVAL 81» Več presenečeni *■ -*■ .......................................................................mu............................. Delovanje ZSŠDI Danes znana finalista? Danes ob 18.15 bodo igrali druga polfinalna srečanja «play-off» za italijanski državni košarkarski naslov. V Bolognji bo Sinudyne, ki je že v prvi tekmi v Vareseju zmagal z 90:88, igral proti Turisandi. Squibb pa se bo v Cantuju spoprijel z milanskim Billyjem. Tudi Squibb je že zmagal v prvem srečanju v Milanu, in sicer z 79:77. Skupščina društev V petek je bila v domu Alberta Sirka v Križu redna skupščina ZSŠ Dl, na kateri so bili prisotni predstavniki večine včlanjenih društev. Na začetku je predsednik Igor Komel najprej seznanil delegate, da bo združenje v sklopu proslave svoje desetletnice prevzelo pokroviteljstvo nad nekaterimi večjimi športnimi prireditvami na osnovi pismenih predlogov posameznih društev. Pozval je tudi vsa društva, naj svoje večje manifestacije posvetijo letošnjemu pomembnemu jubileju, ko slavimo 40-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Osrednja točka dnevnega reda je bila analiza osnutka novega statuta, ki uvaja reorganizacijo združenja. Razvila se je zelo konstruktivna in poglobljena razprava, med katero so s tehtnimi predlogi še izpopolnili in izpilili osnutek statuta, ki ima sedaj praktično že končno obliko, sprejeli pa ga bodo na občnem zboru junija meseca. V zadnji točki je posegel predsednika Jadrana, ki je kritično ocenil delovanje košarkarske komisije uiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiin DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI vse za šport in prosti cas VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B DANES NEDELJA, 12. APRILA 1981 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, Ul. Flavia: Liber-tas - Kras; 16.30 v štarancanu: Sta-ranzano z Zarja; 16.30 y Ribiškem naselju: S. Marco - Breg; 16.30 v Kpžu: Vesna - Čampi Elisi; 3. AMATERSKA LIGA 16.30 v Štandrežu: Juventina - Mladost; 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Capri va; NAJMLAJŠI 10.30 v Dolini: Breg • Costalunga; 12.00 v Bazovici: Zarja - Supercaf-fč; 8.45 v Trstu, Drev. Sanzio: E-speria SI - Primorje; ZAČETNIKI 10.00 pri Domju: Domio - Breg; 10.30 na Padričah: Gaja • Primorje; ATLETIKA DEŽELNO TEKMOVANJE .9.00 v Gorici: nastopata tudi A dria in Bor; ODBOJKA »UNDER 15» - ŽENSKE 9.30 na Proseku: Kontovel - OMA Zanardo; KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Bor; 16.00 v Dolini: Polet - Ferro-viario; DEČKI 8.30 v Trstu «1. maj»: Bor - Ri-creatori; 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Kontovel; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Alabarda -Jadran; JUTRI PONEDELJEK, 13, APRILA 1981 KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 20.45 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel; ODB" KA REVIVAL 20.30 pri Banih: Polet - Sloga; 21.00 v Dolini: Breg - Sokol. in je obžaloval, da zaradi nezanimanja in površnosti ni bil decembra izvoljen slovenski kandidat v deželni odbor Košarkarske zveze, čeprav se je ponudila edinstvena priložnost. * • • Namiznoteniška komisija V namiznoteniški komisiji so se predstavniki treh društev dogovorili, da do konca te sezone poverijo strokovnjaku iz Zagreba mesto tre- Prosvetno društvo Briški grič iz Števerjana ter Krajevna skupnost s Huma, ob sodelovanju ZSKD in ZSŠDI, prirejata v nedeljo, 3. maja, 2. SPOMINSKI POHOD Števerjan - Gonjače -Števerjan ki bo speljan na dveh progah (10 in 20 km). PRAVILNIK: — prireditev bo 6b vsakem vremenu — prijavijo se lahko posamezniki ali skupine — vpisovanje bo od 8. do 9. ure na Dvoru — vpisnina je 2.500 lir — odhod izpred spomenika NOB ob 9.30 — čas pohpda ne sme presegati 3 ure za 10 km, oziroma 4 ure za 20 km — nagrajevanje bo ob 13.30 — med potjo bodo delovale kontrole in okrepčevalnice — prireditelji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne nezgode ali nevšečnosti med pohodom — vsi udeleženci bodo prejeli posebno spominsko kolajno — 5 najštevilnejših skupin bo dobilo spominske pokale — pokale in plakete bodo dobili tudi najboljši na 20 kilometrski progi. mejskem balinarskem prvenstvu, ki se prične 22. t.m. Nastopilo bo osem ekip in sicer Gaja, Gradina, Kras, Kraški dom, Opčine, Sokol in Zarja. » « * Nogometna komisija Nogometni delavci so na zadnji skupni seji pričeli z analizo in oceno delovanja nogometnih mladinskih centrov v letošnji sezoni. V najkrajšem času bodo potegnili zaključke in ocenili letošnji poskus s strokovnega, organizacijskega in finančnega vidika. * * * Košarkarska komisija Košarkarska komisija se ni sestala, ker sta se odzvali vabilu le dve društvi. B. S. nerja, oziroma pomožnega trenerja, ki bi v bodoče lahko postal koordinator zamejskega namiznega tenisa. * « « Balinarska komisija Člani balinarske komisije so vzeli na znanje in sprejeli prošnjo športnega društva Gradina iz Doberdoba, ki bo sodelovalo na prvem za NOGOMET KADETI Opicina — Breg 3:1 (2:1) BREG: Smotlak, Žerjal (Zobin), Korošec (Tul), Pavletič, Sancin, Kofol, S. Kraljič, Morgan, F. Kraljič, Zonta. V prvem polčasu je bila igra e-nakovredna. Brežani so povedli po napaki nasprotnikovega vratarja, Opicina pa je remizirala po avtogolu in povedla po napaki obrambe. V drugem polčasu pa so nasprotniki povečali rezultat in zlahka zmagali. Naj omenimo, da je bila to zadnja prvenstvena tekma in da so v tem prvenstvu Brežani nekoliko razočarali. Franko Korošec CICIBANI «Turnir Porfirio» Supercaffe B — Kras 2:4 (0:2) KRAS: Robert Purič, Žagar (Marko Škabar), Lucijan Škabar, Andrej Purič (Križman), šuc (Andrej Škabar), Škrk, Alan Škabar. STRELCA za Kras: Alan Škabar, Šuc trikrat. Kras je zasluženo zmagal. Igral je zelo samozavestno in je že v drugi minuti zatresel mrežo z Alanom Škabarjem, ki je sodeloval tudi pri ostalih zadetkih. Šuo je namreč spretno prestrezal njegove pre-dložke in trikrat spravil na kolena vratarja domače ekipe. Vratar Pu-ric je med drugim ubranil tudi 11-metrovko. R. B. V organizaciji ZSŠDI se tudi letos odvija moško in žensko rekreacijsko prvenstvo «Revival ’81». Id je tokrat na sporedu petič. V letos nji izvedbi je prišlo do novosti, saj so se tokrat prijavili tudi rekreativci iz Goriške. Turnir se bo odvijal ločeno. Ekipe se bodo pomerile po sistemu vsak proti vsakemu. Na finalnih nastopih, ki bodo 7. junija v Trstu, pa bo sodeloval ludi zmagovalec goriške skupine. Na Tržaškem so v tem tednu odigrali prvo kolo. Vse kaže, da bo prvenstvo izredno izenačeno, pa tudi polno presenečenj. Tako v moški, kot v ženski konkurenci so bili nekateri favoriti premagani. * Tako je pri moških povsem nepričakovano Polet premagal Kras, Piperji so odpravili lanskega zmagovalca ekipo Brega. Sloga Bar Alex pa je brez večjih težav pre magala Sokol. V ženski konkurenci je Breg po petih setih borbe odpravi! ŽIT, Kras pa je prav tako oo petih setih zasluženo premagal Slogo, ki je (vsaj na papirju) veljala za absolutnega favorita. IZIDI MOŠKI Sloga Bar Alex - Sokol 3:1 Piperji - Breg 3:1 Polet - Kras 3:2 LESTVICA Sloga Bar Alex, Piperji in Polet 2, Kras, Breg in Sokol 0. ŽENSKE Breg - ZTT 3:2 Kras - Sloga 3:2 LESTVICA Breg in Kras 2, ZTT in Sloga 0. Inka NAMIZNI TENIS NA MEDDEŽELNEM PRVENSTVU Krasova ekipa mladink v Trentu V Trentu se bo danes ob 8.30 pričelo meddeželno ekipno mladinsko namiznoteniško prvenstvo. Ženska ekipa Krasa, ki bo nastopila v postavi Sonja Doljak, Damjana Sedmak in Alenka Furlan, se bo pomerila z ekipama San Pancrazio iz Verone in Bolzanom iz Bočna. Brez dvoma so Kraševke, ki branijo naslov lanskih mladinskih državnih prvakinj, velik favorit za osvojitev prvega mesta na tekmovanju, ki »laje pravico do nastopa v vsedržavnem finalu. V ORGANIZACIJI ŠD POLET Spominski tek Opčine-Bazovica športno društvo Polet z Opčin bo priredilo 24. t.m. štafetni spominski tek na progi od Opčin do Bazovice. Priredilo ga bo ob 40-letnici Osvobodilne fronte in 10-letnici ZSŠDI. Podroben razpis prireditve bo objavljen v torkovi številki našega dnevnika. Sloga je opravila ponoven, uspešen korak k vrhu lestvice, saj je odpravila nevarno Intrepido. O tekmi sami bi lahko dejali, da je Sloga nadvladala svojega nasprotnika v vseh igralnih elementih, mnogo-katere pa je današnja igra Sloge celo presenetila, saj je v letošnjem prvenstvu malokdaj igrala v takem slogu kot sinoči. Vsekakor pa ne smemo podcenjevati veljave ekipe Intrepide in- je to na igrišču s svojo igro tudi povsem dokazala. Toda proti razigranim slogašicam res ni bilo nobene pomoči. Sloga je i-grala izredno učinkovito na mreži, odlikovala se je z izredno dobrim blokom, zelo dobro pa je tudi sprejemala. S temi prerogativami pa je seveda uspeh že vnaprej zagotovljen. Intrepida se je skušala upirati le v prvem delu prvega seta, kjer je res pokazala veljavnost svoje igre, potem pa je počasi začela popuščati in je tekmo predala tako rekoč brez moči. Pohvaliti velja tokrat vse igralke, ki so stopile na igrišče in dokazale, da so prav v končnici prvenstva v vrhunski formi. INKA ŽENSKA D LIGA Bor — Volley club 3:0 (11, 7, 1) BOR: Vodopivec, Furlanič, Jazbec, V. in M. Klemše, Birsa, Vigi-m, Tomšič in Šušteršič. SODNIK: Svanderlik; stranski: Manzin; zapisnikar: Montanari. Odbojkarice Bora igrajo vse bolje. kar dokazuje tudi zmaga nad drugo šesterko na lestvici in to le po treh setih igre. To je bil obenem tudi četrti zaporedni uspeh Borovih odbojkaric v končnici prvenstva s tako prepričljivim izidom. V prvem nizu so se nasprotnice izredno žilavo upirale. Poleg tega pa zmaga domačink ni bila nikoli v najmanjšem dvomu. Za ta uspešen nastop zaslužijo vse naše odbojkarice pohvalo, še posebej pa najmlajše, ki so pokazale velik napredek. Ne glede na konč-‘ no uvrstitev pa je cilj Borove šesterice dosežen, saj je bil glavni cilj, obstanek v tej konkurenci. G. F. Sloga - Olvmpic 3:j MOŠKA D LIGA CUS TS . Juventina 3:1 (15:6, 15:10, 14:16, 15:13) 1. MOŠKA DIVIZIJA Kras — Volley 2:3 (13:15, 15:13, 10:9, 10:15, 14:16) KRAS: Bitežnik, I. in S. Budin, Doljak, Furlan, Gruden, Marušič, I. in -L. -Milič. Peric, Rebula in Žerjal. V zelo važnem srečanju, ki je odločalo o tretjem mestu v skupini in ki po zadnjih zapletih morda še daje upanje za napredovanje, je Kras v zaostali tekmi klonil tržaškemu Volleyju. Domačini so se hoteli na čim lepši način in v najkrajšem času oddolžiti za tesen poraz, ki so ga utrpeli v prvem delu prvenstva. «Rdeče-beii> so •/ tej tekmi docela razočarali. Veliko vrzeli se je poznalo, posebno pri starejših in izkušenih igralcih, ki so tokrat igrali daleč pod lastnimi sposobnostmi. Dramatičen je bil zadnji in odločilni set. Po začetnem visokem vodstvu domačih z 9:1, so gostje povedli s 13:9. Krašovcem je u-spelo dohiteti nasprotnika in kljub odločni igri na mreži Igorja Miliča, so morali končno priznati premoč nasprotnika. Po nepričakovanem spodrsljaju je upanje Krasa za napredovanje preloženo na pri-navijačev. MRS «UNDER 15»-ŽENSKE Breg - Bor 0:t OBVESTILA ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 13. aprila, ob 20.30 na sedežu ŠD Primorec v Trebčah sestanek nogometnih društev vzhodnega Krasa. Dnevni red: 1. pregled delovanja v sezoni 1980 - 81; 2. smernice za naslednjo sezono. Sestanka naj se udeležijo tudi trenerji mladinskih ekip. « • * ŠZ Bor sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 13. aprila ob 20. uri na stadionu «1. maj-. » » » Teniška sekcija Gaje vabi vse svoje člane na sestanek, ki bo jutri, 13. aprila eb 20.30 v baru pri teniških igriščih na Padričah. Dnevni red: prihodnje delovanje, nova teniška igrišča in razno. « * « ZSŠDI obvešča, da l>o zaradi legalne lire urnik plavalnega tečaja v Lipici naslednji: L skupina ob 16.00, 2. skupina ob 17,00 in 3. skupina ob 18, uri. • • * YC čupa iz Sesljana sporoča, da bo začetek tečaja o praktičnem pomorstvu jutri 13. 4. Tečaj bo vodil kapitan Bruno Lisjak. Teoretični del tečaja bo ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v mali Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20, praktični del tečaja pa na jadrnicah v Sesljanskem zalivu v maju in sicer ob sobotah popoldne in ob nedeljah zjutraj. Vpisnina je 70.000 lir, za člane 40.000, mladina do 18 let in dijaki brezplačno. Vpisovanje (tudi dijaki in mladina) na ZSŠDL Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7 000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 12 12. aprila 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* DZS 61000 Llubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šlr. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 tir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 m beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska j j zn j Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ob 90. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti znanega etnomuzikologa Folklorna skupina «France Marolt» proslavila svojega ustanovitelja z zanimivim sporedom Skupina goji plesne tradicije vseh slovenskih pokrajin, v repertoarju pa ima tudi plese in pesmi drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti (Česar včasih ni bilo mogoče povedati, a je moralo biti izrečeno, je zapela narodna pesem*, tako je med drugim zapisal znani slovenski etnomuzikolog France Marolt, ki je pravzaprav temu specifičnemu delu narodopisja v Sloveniji dal trdno podlago, še v letih med obema vojnama je namreč v okviru Glasbene matic» ustanovil Folklorni inštitut, v katerem je bil istočasno ravnatelj in edini strokovni sodelavec. Zato je ime Franceta Marolta povsem upravičeno neločljivo vezano na začetke strokovnega pristopa do slovenskega ljudskega glasbenega pevskega in plesnega izročila, njihovega marljivega zbiranja in razporejanja. Vendar pa je ime Franceta Marolta znano tudi tistim, ki se ne spuščajo v podrobnejše spoznavanje ljudskega izročila, temveč le-to občasno spremljajo, predvsem preko nastopov folklornih plesnih skupin. Po Francetu Maroltu se je namreč ob njegovi smrti leta 1951 poimenovala strokovna plesna skupina, ki jo je leta 1946 sam ustanovil, zato da bi prikazovala in prenašala bogato zapuščino, ki jo je s svojimi sodelavci odkrival in vestno zapisoval. Danes je ta skupina prerasla v nekakšno osrednjo slovensko folklor-no-plesno skupino, saj akademska folklorna skupina (Franceta Marolta» dejansko goji plesne tradicije vseh slovenskih pokrajin. Nedvomno je edina skupina, ki lahko izvede celovečerni nastop s prikazom iz- ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin ria tov. Angela Žerjala darujejo družine Kodrič - šiškovič 20.000 lir. V spomin na tov. Angela Žerjala daruje Albina Bavčar 20.000 lir. V spomin na Angela Žerjala daruje družina Udovič - Brajkovič 20 tisoč lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Ob 10. obletnici smrti ljubega strica Iva Dolesa darujejo Mirjana in Nino Parovel 10.000 ter Neva in David Doles 10.000 lir. Ob 1. obletnici smrti dragega o-čcta Marina Kralja darujejo Barbara, Mario, Andrej in Jan Gregorič 10.000 Ur. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Tereze Rojc vd. Giacomini darujeta Pepka in Milko Kalc (Dolina 52) 20.000 lir. V spomin na Ferdinanda Križmana daruje Angela Škrk 5.000 lir. Ob 3. obletnici smrti moža Maria daruje žena Mara Debelli 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Guština daruje Lojzka Guštin (Kon-tovel) 5.000 lir. V spomin na pok. Lojzeta Hrovatina daruje Kristina z Opčin 5.000 lir. Carla Buaetti daruje 30.000 lir. * « * Za pomoč potresencem V južni Italiji darujejo: Rudolf Čok (Nando) 5.000, Ivan Trebbi (Vicolo delle Rose 69 ) 20.000 in Angel Kosmač (Do-Una 222 ) 20.000 lir. Ob 1. obletnici smrti očeta daruje gin Zdravko Rebula 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Ferdinanda Križmana daruje družina Hmeljak (Repen) 10.000 lir za KD Kraški dom. V počastitev spomina pok. Ivana Sancina (Dolina 194) darujeta Justina in Ludvik Švab 10.000 Ur za KD Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Ivana Sancina daruje Tatjana z družino 30.000 lir za ženski pevski zbor Va lentin Vodnik. Ob obletnici smrti mame in none Karoline Sancin (Dolina 112) darujeta družini Žerjal in Kermac 10.000 lir za ženski pevski zbor Valentin Vodnik. Podporni član Josip Zobec daruje ključno slovenskih plesov, čeprav ima v repertoarju tudi plese in pesmi drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Tak izredno zanimiv spored je prikazala že ob svoji 30-letnici leta 1978, ponovila pa ga je v teh dneh v čast 90. obletnice rojstva in 30. obletnice smrti Franceta Marolta. Motil bi se, kdor bi mislil, da je tak večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi enoličen, češ da Slovenci plešemo samo nekakšne polke in valčke ter pojemo otožne pesmi. Nastop AFS (France Marolt* je dokazal nasprotno, mogoče bi bil prikaz še pestrejši, ko bi ga izvedi' samo izvirne skupine, to je skupine, ki plešejo plese rodnega kraja. Letošnji spored je bil nekoliko drugače zastavljen od prejšnjega, saj je na njem sodeloval Ljubljanski oktet, ki je zapel vrsto narodnih v priredbi Franceta Marolta. Različno je bilo tudi zaporedje plesnih točk, ki so se tokrat odvijale v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Začetek je pripadal Koroški, ker je France Marolt kot prve zapisal prav plese iz Ziljske doline. Žal je večina starih koroških plesov že izumrla in jih je bilo mogoče rekonstruirati na podlagi skromnih in včasih nezanesljivih starejših opisov. Ohranil pa se je (Prvi rej*, ki je že v prejšnjem stoletju veljal za znamenitost in ga še danes plešejo v Ziljski dolini, čeprav na ža- 10.000 lir za KD F. Venturini - Do-mjo. V spomin na Ano Pečar in Doro Čok daruje Viktorija Čok 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. V počastitev spomina Marina Kralja darujeta brata Viktor in Mirko z družinama 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na prerani grob Stanka Stepančiča darujejo za KD F. Venturini - Domjo: Darko Žerjal 10.000, Tiberijo Maver 10.000, Eugen Zobin 10.000, Jordan Kralj 10.000, Danilo Žerjal 10.000 in Peter Krmec 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana Sancina darujejo za moški pevski zbor Valentin. Vodnik: družina Ota (Dolina 58) 20.000, Ignacij in Mira Ota z družino 20.000, Sergij Kocjan z družino 10.000. Eto in Elvira Kocjan 20.000 ter gostilna pri Studencu 20.000 Ur. V spomin na pok. Janka Kralja daruje Angela Škrk 5.000 Ur za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Oliana Korcšca daruje Ljuba Božieglav 10 tisoč Ur za Društvo Slovencev milj-ske občine. V spomin na pok. Cvetko Benčič daruje družina Baracci 10.000 za PD Slovenec in 10.000 Ur za ŠD Kon-tovel. V spomin na Angela Žerjala daruje Adalgisa Biekar 5.000 Ur za KD Ivan Grbec. V počastitev spomina Lovrenca Zaharja darujeta družini Rojc - Pe-taros 20.000 Ur za PD Slovenec. V počastitev spomina odbornika Angela Žerjala darujejo za Združe nje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Angela in Kar lo Gec 10.000 ter Dora Caharija 10 tisoč Ur. V spjmin na Quirina Carlija daruje družina Sivitz 10.000 lir za KD Primorec. V isti namen daruje dru žina Padovan 5.000 li" za KD Pri moreč. Namesto cvetja na grob tovari- šice Cvetke Benčič daruje družina Oskarja Kjudra 10.(XX) lir za TPPZ Pinko Tomažič. Nam sto cvetja na grob Ivana San cina daruje družina Miranda Ja komina 10.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Angela Žerjala darujeta Darink i in Edi Fra-novič 15.000 Ur za KD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob Marije Čač darujejo za PD Kolonkovec: Silva Kodrič 10 000. Josip Stančič lost v nekoliko osiromašeni obliki. Za skupino sta splet koroških plesov priredila France Marolt in Marija Šuštar, ki je že med vojno postala zvesta sodelavka inštituta za glasbeno narodopisje, s katerim izjemno sodeluje še danes, ko nosi uradni naslov «Sekcija za glasbeno narodopisje» pri Inštitutu za slovensko narodopisje SAZU. Od mehkih parnih plesov, ki se izvajajo na nežno glasbo, smo nato prešli na kolo in sicer na takšno obliko — rnemo kolo* — ki sodi med najstarejše ohranjene primere slovenskega ljudskega izročila. Gre za plese Poljanske doline iz Bele krajine, veliko večino katerih izvajajo brez glasbene spremljave, ritem pa dajeta pesem in korak. Poleg posebnosti, ki jo predstavljajo plesi, priredil jih je Mirko Ramovš, velja podčrtati še noše, ki so bolj pisane od tistih, ki so značilne za večji del Bele krajine. Brez gorenjskih plesov seveda si slovenskega večera ni mogoče zamisliti, čeprav ostro zavračamo tezo, da naj bi ravno ti plesi nekako simbolično zastopali celotno Slovenijo. Izbor, ki ga pleše AFS <- za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Angela Žerjala darujejo za KD Ivan Grbec: Srečko Šuman 20.000, Mira in Darinka šu-man 15.000 ter Kristina Merlak 5 tisoč Ur. V počastitev spomina Angela Žerjala in Silvestra Godine daruje Milena Lavrenčič 10.000 Ur za KD Ivan Grbec. V spomin na Angela Žerjala daruje Minka Pahor 5.000 Ur za KD Ivan Grbec. V spomin na Pavla Sedmaka daruje M. F. 50.000 Ur za ŠD Polet. Šola s celodnevnim poukom Ric-manje - Domjo daruje 15.000 Ur za KD Slavec. Armdio Tul daruje 10.000 lir za KD Slavec. Ob 3. obletnici smrti nonota Maria darujeta Katja in Aleš 10.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomin na očeta Maria daruje Lida z možem Glavkom 10.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene mrtiee V spomin na sestro Miro darujeta Olga in Miro 20.000 za Godbeno društvo Nabrežina in 20.000 Ur za SPD Igo Gruden njih let; medtem ko so ga nekoč izvajale skoraj izključno izvirne skupine, ga sedaj marsikatera slovenska in tudi jugoslovanska uvršča v svoj spored. V resnici je zelo vabljivo, glasbena spremljava je prijetna, predvsem če zaigrajo «cgmbalon* in violine, in tudi plesi, čeprav se v osnovi ne razlikujejo od ostalih slovenskih, so nekako prijetnejši, manj okorni. Člani akademske folklorne skupine so prikazali kar dva spleta: najprej «običajnejšega», ki je poleg drugih znanih plesov vseboval tudi (Tka-lečko*, to je star cehovski moški ples, kjer fantje dokazujejo svojo plesno spretnost. Drugi prekmurski splet, ki pa je sklenil celotno prireditev, je prikazoval stare svatbene običaje, v plesu in pesmi seveda. Točko so pričeli pozvačini, ki v nekaterih krajih Prekmurja še danes oznanjajo svatbo, za njimi veseli svatje in končno ob petju ganljivih pesmi še ženin in nevesta, nakar sledi seveda razposajen ples. Oba spleta je plesno priredil Mirko Ramovš, glasbeno prvega Julijan Strajnar, drugega pa Uroš Krek. Kot zadnja v prvem delu pa je nastopila Rezija, najbolj svojstvena in arhaična med slovenskimi pokrajinami. Med prvimi, ki je strokovno raziskoval plesno tradicijo Rezijanske doline, tradicijo, ki je med drugim še živa, je Mirko Ramovš, sedanji sodelavec oddelka za ljudske plese pri sekciji za glasbeno narodopisje. Pravzaprav je tudi on tisti, ki je dal sedanjo podobo večini spletov slovenskih plesov, ki ga izvaja AFS «France Marolt» in ki je pripravil vrsto priredb za jugoslovanske profesionalne in amaterske folklorne ansamble. Če Rezijo lahko označimo za nekakšen cbiser* slovenskega folklornega izročila, je potem Bela krajina (zakladnica*, saj se lahko ponaša z najbolj raznovrstno plesno tradicijo. Najdlje so se ohranili tudi razni običaji: tako na primer kresovanja. na katerem se je zbrala cela vas ter zapela in zaplesala. Na oder sta ta običaj prestavila Tončka Marolt in Mirko Ramovš, Dolenjska pa sodi med tiste slovenske pokrajine, ki so svojo nošo zgodaj izgubile, zato so noše, ki jih imajo plesalci AFS «France Marolt*, v resnici rekonstrukcija po raznih votivnih podobah in freskah ter skromnih zapisih. Plesi so precej sorodni ostalim slovenskim, zlasti gorenjskim, le stilno se nekoliko razlikujejo. Splet dolenjskih plesov, ki so precej nepoznani, saj jih izvaja samo še ena. novomeška, folklorna skupina, sta pripravila Mirko Ramovš in Julijan Strajnar, ki je sodelavec oddelka za ljudsko vokalno in instrumentalno glasbo. Hitrost, šegavost in veliko petja: to so odlike štajerskih plesov, še posebej pa to velja za Slovenske gorice. Dravsko in Ptujsko polje ter za Haloze, kjer je folklorna tradicija še zelo živa. Iz tega področja je veliko plesov in pesmi ter raznih običajev — med drugimi tudi pustni «koranti* — nekatere sta Mirko Ramovš in Julijan Straj nar zbrala v celoto, ki sta ji dala naslov Vzhodnoštajerski plesi, ki vsebujejo tudi nekatere družabne spretnostne igre. In s tem smo pri koncu, ker smo Prekmurske svatben« plese že omenili in tudi pohvalili in ker je bil Ljubljanski oktet pravzaprav, krivično, zgolj omenjen. Se kratka pripomba o izvajalcih: pokazali so, vsaj v prvem nastopu, ki je bil prejšnjo soboto v Cankarjevem domu v Ljubljani, nekaj plesnih spodrsljajev, ki jih ni bilo pričakovati pri takem ansamblu. Nastop je bil vsekakor naporen, saj se je zvrstilo veliko plesnih točk brez predaha vmes, in nekaterim mlajšim plesalcem je pač vidno manjkalo izkušenj. Zanimivosti in privlačnosti večera, ki je bil namenjen spominu ustanovitelja plesne skupine, Francetu Maroltu, pa lo ni zmanjšalo. BREDA PAHOR Darovi in prispevki Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM novo, nekaj mesecev staro dirkalno kolo znamke torpado. Za podrobnejša pojasnila telefonirajte na goriško uredništvo PD (833-82) aU na tel. (0481) 31-422. SLAVNE moške parfeme Drakkar, Saint Laurent, Alain Delon, Bo-gart, L’altro uomo in Givenchy dobite tudi na Opčinah — »Kozmetika 90». AFRIŠKA študenta iščeta opremljeno stanovanje aU sobo s souporabo kopalnice in kuhinje. Naslov Alphonsus (pri Longo) Ul. Gat-teri 16, Trst. PRODAM čoln (pilotina) dolg 4,60 m za 1.400.000 lir. Telefonirati na številko 220624 od 12. do 14.30. OSM1CO je odprl Rihard Živec — Koludrovca 14. Toči belo in črno vino. ŠTIRISOBNO lastniško stanovanje z vrtom, garažo in centralno kurjavo v Ljubljani zamenjam za enodružinsko hišo v bližini morja. Lahko je tudi večja, razliko doplačam. Ponudbe na tel. 061-265266 v večernih urah. HITRA strojepiska sprejema na dom prepisovanje tekstov v slovenščini ali italijanščini. Naslov na oglasnem oddelku Primorskega dnevnika. PRODAM gumijast čoln kondor dolg približno 3 m — nosilnost 12 KS — Telefon 229-190. LASER — odlično ohranjeno jadrnico ugodno prodam. Telefon 212-267. OSMICO je odprl Angel Veljak — Krmenka 234. Toči belo in črno domačo kapljico. GOSTILNA na Krasu išče pomočnico za kuhinjQ. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Gostilna*. IŠČEMO resnega vajenca za pekarno in slaščičarno. Jerman, Renke. Ul. Garibaldi, tel. 77106. KUPIM gradbeni les (ponte). Telefonirati v večernih urah na št, 231-040. PRODAM dober hlevski gnoj. Telefon 227-341. OSMICO je odprl Lado Kocjan Dolina 147. Toči belo in črno domačo kapljico. KAROSERIJA išče vajenca z enoletno prakso. Telefon 824-381. OSMICO je odprl Edoardo Tul, Mač-kolje - Križpot 121. Toči črno in belo vino. UVOZNO IZVOZNO podjetje išče starejšo moč za delo v uradu, po možnosti z znanjem jezikov in knji govodstva. Ponudbe poslati na u pravo Primorskega dnevnika, Ul Montecchi 6, pod šifro »Starejši* UGODNO prodam športni moped Be nelli 125, letnik 1972. Rajko Devetak, Ul. G. Cesare 10 — Ločnik, telefon 0481 - 391 082. PRODAM aparat Enurelle, ki preprečuje nočno močenje postelje otrok starih od 5 let dalje. Te-lefon 209-782. PRODAM dnevno sobo in spalnico v zelo dobrem stanju Telefon 55711 sli 55804. PRODAM dnevno sobo v stilu »stara Amerika*, moderno spalnico in razne kose pohištva po zelo ugodni cen!. Telefon 543 90. PRIVATNIK kupi zazidljivo zemljišče na Krasu najmanj 2.000 kv. m. Telefonirati ob urah kosila in večerje na št. 762-763. HIŠO v Trstu ali okolici kupim. Plačam v gotovini. Telefon 568-884. ZTT za razširitev svoje prodajne mreže išče moške/ženske za zunanje part time delo. Možnost zanimivega dodatnega zaslužka. Dohodki po učinku. Interesenti naj se javijo na telefonsko številko 794672, interno 35, v četrtek, 23. aprila 1981, od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure. STANOVANJE na Opčinah, zgrajeno 1980. leta, veliko 76 kv. m, prodam. Telefonirati ob urah kosila na št. 213-651. Zvonimir Vidau. POMOČNICI za kuhinjo išče gostilna Pošta v Bazovici. Telefon 226-125. IŠČEM stare razglednice in razno korespondenco. Telefonirati na št. 55548 — Adriano. PRODAM po ugodni ceni ford escort letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon 229-247 od 19. do 20. ure. OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerovljah. Toči belo in črno vino. IMMOBILIARE Solano. Trg sv. Ivan 3, telefon 61061, urnik od 16. do 19. ure, išče za direktno nabavo in prodajo svojim klientom hiše, hišice, stanovanja — tudi na Krasu. Plačilo v gotovini. Zajamčena resnost. Prispevajte za DIJAŠKO MATKO SELZ OBLAČILA ZA MLADE PRIČAKUJE VAS V UL. DANTE 6 TRST Tel. 61-130 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel. 20-03-71 O KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino (gl kontaktne leče Ulica Buonarottl b (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 pam železnina M STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI . .'' ^ ' ' za industrijo, Kfn^Mvagin k« dom TRST ,(Tnduštri|ska cdrja) DOM J/O, 132 Tej. 824 979 PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI CESTA NABREŽINA-ŠEMPOLAJ 100 m PO ŽELEZNIŠKEM PREHODU TEL. 200282 Ti NOVA TRGOVINA AVTORADIOV IN HI-FI NAPRAV Centro autoradio HI-FI (lastnik FRANCO CEJ) Trst — Ul. E. Toti, 12 — Tel. 763366 MONTAŽA — POPRAVILA — PRODAJA Priporočamo se za obisk! NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUSNOSTI NEVIDNI SLUŠNI APARAT Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali, toda do danes problema le niso rešili. Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST, ki jo lahko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi. Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti. v TRSTU v BOUUNCU v ZGONIKU (Božje polje) v SESLJANU naš urad Ul. Maiolica 1 tel. 793-490 Lekarna Val Rosandra tel. 228-124 Lekarna dr. Budin tel. 225-596 Lekarna dr. Furigo Narodna ul. 43 tel. 209-197 vsak dan v sredo, 15. 4.1981 v četrtek, 16. 4. 1981 v torek, 14. 4.1981 UTOK KAMNIK KOPER PREŠERNOV TRG 23 telef. (066) 22-870 Če želite biti obiečeni sodobno in elegantno in pri tem slediti modi, Vam nova trgovina UTOK v Kopru nudi bogato izbiro. ženske, moške In otroške usnjene konfekcije ženske konfekci|e krznenih Izdelkov In na|različne|še usnjene galanterije Trgovina je za stranke odprta neprekinjeno vsak dan. Poleg tega Vam pri nakupu nudimo ugodne kreditne pogoje PRIPOROČAMO SE ZA OBISK 1! 1 V^ncaM PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. TALBOT HORIZON Bojevita v uporabi, porabi, ceni 5 modelov in 3 različni motorji od 5.870.000 lir dalje IVA in prevoz vključena LS 1118 kub. cm — GL 1118 kub. cm — GLS 1294 kub. cm S 1442 kub. cm —SX 1442 kub. cm Za katerokoli informacijo telefonirati na številko 76.34.87 Ge DUPLICA Viale Ippodromo 2/2A - TRST )talbot ZASTOPNIK