8554 4A 60100200 bi|o» OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 PRinnutJSKI DNEVNIK la plačana v gotovim /-> i • Postale I grappo 1^01111 OlH) lir Leto XXXVI. Št. 134 (10.654) TRST, torek, 10. junija 1980 ORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob.: u°VCu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi POLITIČNI POMEN DEŽELNIH, POKRAJINSKIH IN OBČINSKIH VOLITEV OKREPITEV LEVIH STRANK V DRŽAVI Na Tržaškem radikalni glasovi okrepili Listo za Trst ■ V vseh okoliških občinah Trsta in Gorice potrjene dosedanje slovenske in demokratične večine ■ Med Slovenci v videmski pokrajini zmagovite enotne liste v večjem številu občin Jfenutku ko pišemo ta komen-^H* 116 razP°'a§amo z dokonč yolilnimi rezultati za vso dr-u. Nti za deželo Furlanijo -krajino, tržaško pokrajino v katerih živimo Slo-1 °a Tržaškem, Goriškem in 'tdeniski pokrajini. Kljub temu dam znani podatki omogočajo *re ugotovitve. 1 N , - za nekaj odstotkov, v pri- "Vl! ‘ v°litvami so se leve stranke 'ePile z deželnimi volitvami iz Pa so ohranile svoje po-“‘cue na to’ da je spiošni ***• Glede zapadnih evropskih drža | ,v Zadnjem času krepitev zmer-^,lft konservativnih sil, tokratne ,Natiske volitve kažejo, da ve-stevilo italijanskili volivcev || ternu pojavu, temveč daje S ;,5 naPrednim silam za preobra italijanske družbe. Največji l Se okrepili v primerjavi ta-^i^iitičnimi kot z zadnjimi de- li |^,i)'stvu potrdili tudi obe skraj-l' volitvami so precej C s stranki. V primerjavi s po na- ^°vali tudi socialdemokrati, dolini So ostale manjše stranke o-tvami nekaj izgubila, pri-^lnjPa V Primer-iavi z zadnjimi / Prve ugotovitve Primerjavi z lanskimi politič- ^ek so zabeležili socialisti, Ipfftj L,UOvanja gre na račun radiih glasov. Komunisti so v bi-[f,t danili pozicije z lanskih volj ’ Pti čemer* je pomembno, da % tendenca padanja njihovih ^ v zaustavila. Svoje glasove volitvami. Del njihovega 'mi volitvami, tržaški pokrajini predstavlja S) ■ i. IPja okrepitev Liste za Trst ^7°° negativen podatek, če-kaže, da so k njenemu na-t*rj°Vaniu za 4,5 odstotka v pri-il av' z zadnjimi političnimi vo-, « največ prispevali radikal- ca ki se za razliko od vse-"ega pojava, na Tržaškem ni-^Pfedeijevaii v pomembnejši me-5ra p v' stranki, kar je pač posle-^ annelloveea paktiranja z me-l*| j*' Komunisti so za skoraj »Vj a nt(-‘k napredovali v primer-Političnimi volitvami, niso jjL ^°6ili nazaj vseh glasov ki ^ dobili na zadnjih pokra jin-volitvah. Zanimivo in po k -k.0 Pa je dejstvo, da je KPI t»Vj. Za-škem po številu glasov 'oij0Prehite|a Krščansko demo-'n sicer skoraj za 3 polne ItjU e’ saj je KD nazadovala v J:1avi s političnimi volitvami trjjp. a'inja dobra 2 odstotka, v l|'aV’ s Pokrajinskimi izpred Ofi Pa kar za 10 odstotkov, i erjavi s političnimi volitva-'Sfiil,Se za skoraj cel odstotek tydi socialisti. Slovenska 1 je ohranila svoje glasove izpred petih let, medtem ko njeni sedanji glasovi niso primerljivi s političnimi, ko je nastopala skupno z MF. Slovenci bomo v novem tržaškem pokrajinskem svetu zastopani le s tremi predstavniki, od katerih sta bila dva izvoljena na listi KPI in eden na listi SSk. Četrtega predstavnika z liste PSI smo izgubili za peščico glasov. Mnogo bolj razveseljivi pa so za nas in za demokratične sile izidi občinskih volitev v okoliških občinah na Tržaškem, kjer so vse večine ostale v slovenskih in naprednih rokah. KPI, PSI in SSk skupno so si v devinsko-nabrežin-ski občini zagotovile večino 12 svetovalcev in s tem občinsko upravo in seveda ponovno slovenskega župana. Komunisti so ohranili svojih 7 svetovalcev, socialisti dva, Slovenska skupnost pa celo pridobila enega. Melonarska lista je dobila le dva svetovalca, medtem ko je KD izgubila dva, s čimer so odpadle tudi vse ambicije desničarskega demokristjana Tombesija na župansko mesto. Drugi pomembni uspeh je bil dosežen v miljski občini, kjer je kljub siloviti ofenzivi melonarske liste, ki je slonela tudi na protislovenski gonji, večina ostala v rokah naprednih sil. Nič manj pomemben za nas Slovence je izid v ostalih treh občinah, predvsem v zgoniški, kjer bodo občinski svet še naprej sestavljali izključno Slovenci, saj si je SSk zagotovila vlogo opozicije kljub objektivni nevarnosti, da jo spodrine Krščanska demokracija. V goriškem občinskem svetu bomo Slovenci poslej zastopani sicer samo s štirimi svetovalci namesto s prejšnjimi sedmimi, kar je očitno premalo. Zato pa so v ostalih treh slovenskLh občinah: sovo-denjski. doberdobski in števerjan ski ostale zmagovite sile, ki so že doslej upravljale občine; Listi občinske enotnosti v Sovodnjah in Doberdobu ter lista Slovenske skupnosti v Števerjanu. Še posebno pomemben pa je podatek iz videmske pokrajine da so se v celi vrsti občin Beneške Slovenije uveljavile napredne enotne liste, med njimi tudi v občinah Špeter, Rezija in Grmek. Na splošno lahko rečemo, da je na vsedržavni ravni izid volitev za napredne sile zadovoljiv, na naši krajevni ravni pa predstavlja edino negativno postavko izid tržaških pokrajinskih volitev ne sa mo zaradi uspeha Liste za Trst kot takega, marveč tudi zaradi posledic, ki jih utegne imeti tako za sestavljanje nove večine v pokrajinskem svetu kot tudi za razreševanje krize v tržaškem ob činskem svetu. RIM — Dokončnih izidov deželnih volitev v trenutku, ko pišemo, še ni, vendar že sedaj jasno izhaja ugotovitev, da so se oni, ki so predvidevali občutno nazadovanje levice ter napredek krščanske demokracije, zmotili. Po dosedanjih izidih, ki ponavljamo, niso dokončni, izhaja, da je komunistična partija pridobila v primerjavi z lanskimi političnimi volitvami in da se približuje rezultatom deželnih volitev 1975. Napredovali so tudi socialisti, za skoraj 8 od sto v primerjavi z lanskimi, za nekaj desetink odstotka v primerjavi z letom 1975. Krščanska demokracija j.e v primerjavi z lanskimi političnimi volitvami izgubila približno poldrugi odstotek, medtem ko je nekaj pridobila, če primerjamo izide z izidi deželnih volitev leta 1975. Poglejmo še republikance, ki so trenutno na vladi skupaj z demokristjani in socialisti: PRI ni zabeležil bistvenih sprememb, saj ima po dosedanjih izidih 3,1 od sto, na prejšnjih političnih 1979 je imel 3 odstotke, pred petimi leti na deželnih volitvah pa je imel 3.2 od sto. Omenimo naj izjave nekaterih političnih tajnikov, ki pa se tudi nanašajo bolj kot na dokončne rezultate, ki jih še ni, na projekcije, ki so jih posredovale tako specializirane agencije, kot volilni uradi strank samih. Tajnik socialistične stranke Betti-no Craxi je bil mnenja, da je še preuranjeno za kakršenkoli komentar, vendar je poudaril, da je bil poziv, ki so ga socialisti naslovili na volivce pozitivno sprejet: socialisti so se okrepili, kar pomeni, da so volivci podprli socialistični vstop v vlado, ki je obenem pomenil prispevek k politični stabilizaciji v državi. Komentar socialističnega glasila «Avanti» je bolj jasen. Dnevnik govori o eklatantnem uspehu so--cialistične stranke, ki je v primerjavi z lanskimi političnimi volitvami pridobila kar tretjino glasov. V osemdesetih letih je PSI spet prišla do tistih odstotkov glasov, ki so bili videti v zadnjem desetletju nedosegljivi. Tudi «Avanti» pravi, da so volivci s svojim glasom podprli socialistični vstop v vlado. Volivci so izrazili svojo podporo tudi drugim vladnim strankam, pravi socialistično glasilo in dodaja da je KD lahko zadovoljna, kljub nazadovanju, ki ga je zabeležila v primerjavi / lanskimi političnimi volitvami, medtem ko je PRI v bistvu ohranil svoje dosedanje glasove, kljub močni konkurenci, ki jo ima v obeh manjših laičnih strankah PLI in PSDI. Berlinguer, tajnik KPI, je izrazil svoje zmerno zadovoljstvo nad volilnimi izidi, ki v bistvu potrjujejo vse 'evičarske deželne uprave. Poskus krščanske demokracije, da bi zrušila, te uprave in spremenila v njih razmerje sil, ki obstaja po letu 1975, je klavrno propadel, je menil Enrico Berlinguer. Ni bilo nobenega ^reakcionarnega povratka*, kot bi KD želela, še več, prav krščanska demokracija je zgubila v primerjavi z lanskimi političnimi volitvami, to skratka pomeni, da je KD dobila hud politični udarec, še zlasti tiste demokristjanske sile. ki so podpisale, na kongresu KD, znano Donat Cattinovo preambulo. Položaj v državi ostaja vsekakor zelo zaskrbljujoč in KPI bo nadaljevala s svojim političnim bojem za rešitev najbolj perečih problemov delovnih množic ter za globoko spremembo v političnih smernicah. K6r zadeva rezultate v posameznih območjih je Berlinguer dejal, da je zadovoljen z izidom v nekaterih velikih mestih, kjer je levica splošno napredovala, nikakor pa ne more biti zadovoljen z izidom volitev v južni Italiji. Po njegovem mnenju se Cossigova vlada s temi volitvami ni okrepila, treba pa je še videti dokončne številke in ugotoviti, ali je vsota glasov, ki so jih prejele tri vladne stranke večja ali manjša od vsote glasov, ki so jih prejele na lanskih političnih volitvah. Tajnik krščanske demokracije Fla-minio Piccoli je popoldne, ob prvih projekcijah specializiranih a-gencij, izrazil zadovoljstvo krščanske demokracije nad volilnimi izidi, ki po njegovem mnenju krepijo Cos-sigovo vlado in ji omogočajo, da se spopade s pomembnimi mednarodnimi gospodarskimi vprašanji, ki jo čakajo v tem mesecu, z večjim ugledom. Prav tako ji omogočajo, da sprejme tiste gospodarske ukrepe, ki so neizbežni. Volivci so izrekli svoje zaupanje tudi socialistični stranki, ki je imela toliko poguma, da je stopila v vlado v zelo težkem trenutku in s svojo podporo preprečila predčasne politične volitve. To je bilo vsekakor priznanje za pogum socialističnega tajnika Craxija, je menil Piccoli. Republikanec Spadolini poudarja, da se položaj republikanske stranke ni spremenil v primerjavi z lanskimi političnimi volitvami, kar je dokazalo, da so se oni, ki so mislili, da bo PRI po smrti njenega dolgoletnega voditelja Uga La Mal-fe propadla, krepko zmotili. IZIDI DEŽELNIH VOLITEV V ITALIJI DEŽELNE 1980 * POLITIČNE 1979 DEŽELNE 1975 o 1 KAIMKt glasovi % sedeži glasovi % glasovi % sedeži KD 10.792.156 36,7 11.964.108 38,1 10.699.576 35,3 277 KPI 9.306.983 31,7 9.983.676 31,8 10.148.723 33,4 247 PSI 3.729.373 12,7 3.127.540 9,9 3.631.912 12,0 82 PSDI 1.454.093 4,9 1.179.070 3,8 1.701.864 5,6 36 PRI 891.185 3,0 949.706 3,0 961.797 3,2 19 PLI 791.155 2,7 629.569 2,0 749.821 2,5 11 MSI - DN 1.726.249 5,9 1.770.068 5,7 1.950.213 6,4 40 PDUP 360.442 1,2 442.939 1,4 147.030 0,5 4 DP 264.216 0,9 — — 271.216 0,9 4 P. Rad. — — 1.087.244 3,5 — — — Drugi 82.072 0,3 284.702 0,8 71.878 0,2 — 64008 volišč od skupnih 65.939 POMEMBNI USPEHI MED SLOVENCI V VIDEMSKI POKRAJINI Zmaga naprednih list v Šp etru in v Reziji VIDEM — Na upravnih volitvah v slovenskih ali mešanih občinah videmske pokrajine je prišlo do nekaterih pomembnih premikov, ki predstavljajo velik uspeh za tamkajšnjo slovensko narodnostno skupnost in za napredne italijanske sile, ki podpirajo njena prizadevanja za enakopravnost in družbeno ter narodnostno uveljavljanje. Še posebej pomembna sta volilna izida v največji občini Beneške Slovenije, Špe-tru, kjer je napredna Občinska lista dobila 824 glasov, KD pa samo 507. V Špetru bo torej odslej vodila občino z 12 svetovalci napredna lista, ki vključuje tudi zavedne Slovence, KD pa preide s 3 svetovalci v opozicijo. Po še nedokončnih podatkih kaže, da bo levica prevzela demokristjanom upravo t,ud; v občini Tipana. Prav tak preobrat so prinesle volitve v Reziji, kjer je zmagala napredna Demokratična zveza, sestavljena tudi iz zavednih rojakov, ki je prejela 12 svetovalcev, KD pa je morala zapustiti vodstvo občine, ker ji pripadajo samo 3 svetovalci. Levica je tudi potrdila svojo večino v občini Grmek, kjer je dobila 11 svetovalcev (1 manj kot pred 5 leti), KD pa ostane s 4 (prej 3) svetovalci v opoziciji. Enak rezultat, potrditev dosedanje napredne u-prave, so zabeležili v Fojdi, kjer je Občinska lista prejela 16 svetovalcev, KD pa samo 4. Po nepopolnih podatkih kaže, da bo KD izgubila 1 svetovalca (prej 12) tudi v občini Bardo, v kateri je lista «Demokracija in napredek Terske doline* že gotovo izvolila 3 svetovalce (mogoče bo še četrtega), med katerimi je izredno visoko število preferenc prejel dr. Viljem Černe, znani slovenski politični in kulturni delavec. KD je prevzela socialdemokratom vodstvo v občinah Srednje in Praprotno in je ohranila večino v Alitnu in Nemali, kjer so levičarskim listam pripadli po 3 svetovalci. V Gorjanih sta tekmovali dve krajevni listi: Obnova je dobila 12, Ljudska lista pa 3 svetovalce. V Sv. Lenartu je KD ohranila svojih 12 svetovalcev, levica pa 3. Na slovenskem ali narodnostno mešanem ozemlju je edino v Sovodnjah uspelo KD z neveliko razliko glasov prevzeti občino, ki jo je doslej upravljala levica. V Kanalski dolini so v Trbižu glasovali po proporcionalnem sistemu in so bili izidi naslednji: KPI 3 svetovalce (1 več), MSI 2, Ljudska zveza Kanalska dolina 1, PSI 1 (1 manj), PSDI 7 (2 več), KD 6 (2 manj). V občini Naborjet - Ovčja vas - Ukve je KD ohranila 12 svetovalcev, socialdemokratska lista «Proti naravnemu parku* jih je dobila 3, kljub dobremu uveljavljenju pa zaradi volilnega sistema ni prejela nobenega svetovalca Demokratična zveza, ki se je predstavila s trojezičnim, italijanskim, slovenskim in nemškim znakom. V videmskem pokrajinskem svetu je KD ohranila 13 svetovalcev, KPI svojih 6 (med njimi je skoraj gotovo potrjen Slovenec dr. Pavel Pe-tricig). PSI ima 4 svetovalce (1 manj), PSDI 3, Furlansko gibanje 2 (1 več), MSI 1 (1 manj), enega svetovalca pa so dobili tudi liberalci, ki ga doslej niso imeli. hidi volitev za tržaški pokrajinski svet fQnka Kp| § DN >1 I MIT Mit Jsi & . ^upna Pokrajinske 1970 Glasovi % 47.436 22.056 7.899 17.485 18.239 4.642 11.976 6.994 69.943 4.334 22.5 10.5 3.7 8.3 8,6 2,2 5.7 3.3 33,1 2,1 lista SSk - FG PO SKORAJ DOKONČNIH VOLILNIH IZIDIH VOLIVCI POTRDILI LEVE UPRA VE V ŠTEVILNIH DEŽELAH ITALIJE RIM — Izidi deželnih volitev v petnajstih deželah z rednim statutom, kljub temu, da marsikje še niso prešteli vseh glasov, pričajo o potrditvi dosedanjih deželnih odborov. To velja še zlasti za «rdeče» dežele, oziroma tiste, ki jih je upravljala levica. Gre za velike dežele severne in srednje Italije: Lombardijo, Piemont, Ligurijo, Emilijo-Romagno, Toskano, Umbrijo, Lacij in Marke. Po dosedanjih podatkih kaže, da bo povsod še vedno možna sestava levih večin. Volilni podatek pa v tem primeru ni zgolj matematičen prikaz izidov, ampak predvsem potrditev dela levičarskih deželnih uprav, ki so nastale po 15. juniju 1975 in so, kljub številnim oviram in stalnim težavam od strani birokratskega aparata, ki je večinoma demokristjanski, smotrno vodile deželne uprave v zadnjih letih, kar vsekakor ni bilo lahko. Poglejmo, kakšni so bili volilni rezultati v posameznih deželah: V Toskani se je leva sredina o krepila, saj šteje v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami svetovalca več. Prejeli so ga socialisti, ki so izvolili pet svetovalcev, komunisti pa so potrdili svojih 25 svetovalcev. Deželni svet " Toskani, za katerega razpolagamo že z dokončnimi podatki, bo sestavljen tako (v oklepaju podatki iz leta 1975): KPI 25 svetovalcev (25), KD 15 (15), PSI 5 (4), PSDI 1 (2), MSI 1 (2), PRI 1 (1), PLI 1 (-) in PDUP 1 (1). aiiiimiiiiumuiiinmiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiuiimimiiimiiiiiitiiiiiiiimiMiiiHiHiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiitmiiii S TISKOVNE KONFERENCE RAVNATEUA ZAVODA ZA CENE SFRJ Vplivi devalvacije na rast proizvodnje Sedeži Pokrajinske 1975 Glasovi % Sedeži Zbornica Politične 1976 Glasovi % Zbornica Politične 1979 Glasovi % Pokrajinske 1980 Glasovi % Sedeži 6 62.282 28,5 9 64.991 28,7 50.270 23,0 48.492 23,8 7 3 24.871 11,4 3 23.050 10,2 13.064 6,0 13.457 6,5 2 1 10.637 4,8 1 10.356 4,6 3.772 1,7 3.305 1,6 — 2 11.157 5,1 1 7.043 3,1 5.122 2,3 6.624 3,0 1 — — — — — 62.602 28,7 68.390 33,3 11 2 10.225 4,7 1 4.515 2,0 2.176 0,9 3.004 1,5 — _ 4.984 2,3 1 4.547 2,0 — — 3.538 1,7 — 1 18.803 8,6 3 15.770 6,9 8.412 3,8 9.636 4,7 1 1 6.300 2,9 1 4.763 2,1 • 4.653 2,1 5.948 2,9 1 8 69.244 31,7 10 82.588 36,4 50.774 23,2 43.578 21,2 7 -- - ... 6.939 3,0 13.564 6,2 mmmm z . 2.222 1,0 1.300 0,5 BEOGRAD — Cene moramo v čimvečji meri obdržati na sedanji ravni, če hočemo, da učinka devalvacije ne bi izničili in da bodo stabilizacijske usmeritve dale pričakovane rezultate. To je na tiskovni konferenci poudaril direktor zveznega zavoda za cene Zoran Pupo-vac, ki je dejal, da se bo sprememba tečaja dinarja zaradi velike uvozne odvisnosti jugoslovanskega gospodarstva odrazila zlasti na področju cen. Nekatere bomo morali povečati zlasti zaradi deleža uvoza v posameznih izdelkih, medtem ko naj bi večina drugih ostala na sedanji ravni. Kot je poudaril, naj bi ukrepi ZIS na tem področju cen prispevali k temu, da se njihova teža in posledice spremembe tečaja dinarja čimbolj enakomerno porazdelijo na vse dele družbe in gospodarstva. Zato ne smemo dovoliti pritiskov za povečanje cen, kjer naj bi cene temeljile le na golih izračunih posledic devalvacije. Po takšnih izračunih bi se morale vse cene avtomatično povečati za petino. Zato si bo treba v OZD prizadevati, da bi na podlagi analiz zmanjšali vse oblike porabe od vrste raznih izdelkov do naložb, sredstva za povečanje osebnih dohodkov in drugih dajatev. Posledic naj bi : rpm>-<=č v čim večji meri prenesli na dohodek. Kut rečeno, je ZIS v ta namen sprejel več ukrepov. Prvi je maksimiranje cen v proizvodnji in prometu, kar pomeni, da nobene ne bo mogoče povečati razen na podlagi sklepa ZIS. Ta u-krep bo veljal do podpisa družbenega dogovora o oolitiki cen v letu 1980, o katerem se bodo morale republike in pokrajini še izreči. Predlagali bedo tudi spremembe tistih določil resolucije o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije v tem letu, ki se nanašajo na cene, hkrati pa naj bi uresničevanje zakona o temeljih sistema in družbenem nadzoru cen odložili do konca leta. Pri določanju novih cen bi tako povečali le tiste, kjer so zaradi dražjega uvoza največje posledice. Cene bodo odobravali zelo restriktivno. Tako bodo npr. za nafto priznali za sedanjih 100, le 90 od stotkov vpliva. Že samo to pa bo terjalo velike napore in varčevanje predelovalne industrije, saj bo manjša količina denarja posegla v sklade za akumulacijo in druga izvajanje iz dohodka. Tam, kjer so učinki dražjega u-voza nižji od 10 odstotkov, pa naj bi priznali največ tretjino podražitve, nastale na podlagi spremembe tečaja in med izvozno in domačo ceno. Vpliv devalvacije se bo naj-■ b'',j odrr-;i v ener-> 'H in v črn' in barvni meti,) orgiji. V Markah so se razmerja spremenila le za malenkost: socialdemokrati so izgubili enega svetovalca, ki so ga pridobili liberalci. Vendar pa bi lahko prav to vplivalo na sestavo novega odbora in na bodoče upravljanje dežele, kjer sta bila prav oba socialdemokrata odločilna pri tem, da je deželo lahko upravljal levičarski odbor. Po dokončnih podatkih bo deželni svet v Markah izgledal tako: KD 16 svetovalcev (16), KPI 15 (15), PSI 4 (4), PSDI 1 (2), MSI 1 (1), PRI 1 (1), PLI 1 (-), PDUP 1 G). V Umbriji, ki jo je prav tako vodila levičarska uprava, je ostalo stanje nesoremenjeno. Ob malenkostnih spremembah v odstotkih se številčna razmerja v deželnem svetu niso spremenila. Rezultati, ki jih objavljamo in so, tudi za Umbrio, dokončni, se nanašajo na včerajšnje volitve. Ne navajamo podatkov iz leta 1975, kajti stanje se m spremenilo. KPi 14 svetovalcev, KD 9, PSI 4, MSI 1, PSDI 1, PRI 1. Za ostale dežele še nismo prejeli dokončnih izidov, vendar pa so podatki, s katerimi razpolagamo, dovolj verodostojni, da lahko nakažejo že dokaj jasno sliko o bodočih upravah. V Emiliji - Romagni je sedanja večina KPI in PSI ohranila isti odstotek glasov, kot jih je prejela na prejšnjih deželnih volitvah, to je 58,5 odst. Od teh so komunisti prejeli 48,2 odst., socialisti pa 10,3. Tildi pri ostalih strankah ni prišlo do večjih sprememb, sicer pa tudi morebitne majhne spremembe ne bodo vplivale na sestavo nove uprave. V Liguriji je stanje nekoliko bolj kočljivo in bo treba počakati do konca štetja klasov. Dosedanja levičarska večina je namreč razpolagala z 22 svetovalci od skupnih 40 in so imeli pred petimi leti komunisti 38,4 odstotka glasov, socialisti pa 13,5. Na včerajšnjih volitvah pa so prejeli p> dosedanjih podatkih komunisti 36 odst., socialisti pa 13,4 in glede na podobne si ostanke ne bo mogoče govoriti o novi upravi do konca štetja glasov. Možno je nam-rčč, da bi levici, ki bo imela le 20 svetovalcev, pomagal predstavnik DP, čigar izvolitev pa še ni povsem gotova. V Lombardiji je bilo stanje že prej kočljivo, saj je levica vladala z manj kot 50 odst. glasov in svetovalcev. Tudi tu bo treba počakati do konca štetja glasov in podatki, s katerimi razpolagamo, zadevajo le 10.500 volilnih sedežev od skupnih 12.000. Po teh podatkih naj bi prejela KD 39,3 odst. glasov (leta 1975 37,5), KPI 27,7 (30,4), PSI 14,4 (14), PSDI 4,5 (5,2). V Laciju je levica prav tako rahlo izgubila, skupno za poldrugi odstotek. Vendar pa sta KPI in PSI že doslej upravljali deželo z manjšinskim odborom in bo treba tudi v tej deželi počakati na končne izide. i V Piemontu je levica prav tgko izgubila nekaj manj kot 2 odsl. in velja za to; deželo isto, kot smo že napisali za Lombardijo in Lacij. Skratka šele, ko bodo znani dokončni izidi bodo možne stvarne hipoteze o sestavi bodočih uprav, še zlasti tam, kjer so doslej vladale manjšinske uprave. Manj problemov imajo demokristjani, sicer pa je treba pripomniti, da je ta stranka upravljala manj pomembne dežele. V Bazilikah, cd koder smo sicer prejeli podatke le za slabo polovico volišč, imajo demokristjani 45,5 odst. glasov, kar je 3,6 odstotke več kot pred petimi leti. Komunisti so izgubili odstotek, socialisti pa pridobili 1,7 odst.: levica se je torej okrepila, vendar je še prešibka, da bi lahko prevzela upravo. V Kalabriji so demokristjani pridobili 2 odst. in jih imajo sedaj 41,5; pridobila jih je tudi levica in razpolagajo sedaj komunisti s 24,6 odst., socialisti pa s 16.5 odst. V Kampandji je krščanska demokracija pridobila 1,3 odst. in jih ima sedaj 38, kar pa je vseeno 4.2 odst. manj kot na parlamentarnih volitvah lansko leto. Levica je ohranila svoje pozicije, le da je bil pt*-liv skoraj dveh odstotkov glasov od KPI na PSI. Padec udeležbe in veljavnih glasov RIM — Volilna udeležba je bila najnižja v vsej povojni dobi, saj je odšlo na volišča le 88,5 odstotka volilnih upravičencev. Najmanjši je bil odziv v južni Italiji in na otokih, medtem ko je udeležba v srednji in severni Italiji presegla 91 odstotkov. Po neuradnih podatkih je bilo 6 odstotkov glasovnic belih ali neveljavnih, kar zvišuje odstotek državljanov, ki niso izrazili veljavnega glasu na 17,5. V Molizah je KD okrepila pozicije in ima sedaj 54,4 odst. glasov, kar ji omogoča, da sama upravlja deželo, kjer ima sicer že leta več kot polovico glasov. V Apuliji ima KD 42,3 odst. glasov, kar je 3,1 več kot pred petimi leti, vendar nekaj manj kot lansko leto. Tudi tu je na levici opazen preliv glasov od KPI na PSI in delno na PDUP, za Apulijo moramo poudariti, da so v tej deželi prešteli glasove na sorazmeroma majhnem številu volišč. Med tradicionalno demokristjan-skimi deželami smo za konec pustili Veneto, kjer je po skoraj dokončnih podatkih prejela KD 49,4 odst. glasov, to je 1,4 več kot pred petimi leti. a 0,7 manj kot lansko leto. KPI je izgubila en odstotek in jih ima sedaj 21,8, PSI pa je izgubila 0,7 odst. in jih ima sedaj 12,1. Vendar pa sta v primerjavi z lanskimi parlamentarnimi volitvami obe stranki napredovali. Tudi tu za večino ne bo problemov saj razpolaga- KD s polovico svetovalskih mest. IZIDI VOLITEV ZA OBNOVO POKRAJINSKEGA IN OKOLIŠKIH OBČINSKIH SVETOV OKOLIŠKE OBČINE ŠE NAPREJ TRDNO V DEMOKRATIČNIH ROKAH V POKRAJINSKEM SVETU NI MOŽNA SESTAVA NOBENE VEČINE Uspešno odbiti listarski ofenzivi v Nabrežini in v Miljah - Še naprej slovenske napredne uprave v Dolini, Zgoniku in Repentabru - Na pokrajinski ravni nadaljnji napredek Liste za Trst, nazadovanje demokristjanov in okrepitev komunistov, socialistov in SSk - Samo trije Slovenci (namesto dosedanjih štirih) na pokrajini IZIDI OBČINSKIH VOLITEV Iz rezultatov upravnih volitev za obnovo pokrajinskega in okoliških občinskih svetov izhajata dve ugotovitvi, od katerih je prva pozitivna, druga pa negativna. Pozitiven podatek je, da ostanejo slovenske okoliške občine še naprej trdno v slovenskih in demokratičnih rokah, prav tako napredna koalicija bo še naprej vodila miljsko občino. Negativen podatek pa je, da se pojav Liste za Trst še naprej širi: »melona rji* so na pokrajinskih volitvah v primerjavi z lanskimi političnimi pridobili 4,5 odstotka glasov ter si zagotovili 11 pokrajinskih svetovalcev. KPI se je v primerjavi z lanskimi volitvami okrepila za približno en odstotek, KD pa je zgubila nadaljnja dva odstotka. Dober rezultat na pokrajinski ravni so dosegli tudi socialisti, Slovenska skupnost in socialdemokrati. Rezultat takega izida pokrajinskih volitev pa je, da bo zelo težko sestaviti novo večino, če že ne nemogoče. Jeziček na tehtnici bod demokristjani: če izvzamemo hipotezo njihovega neposrednega zavezništva z Listo za Trst ali s komunisti (obe možnosti v Palači Diana za sedaj izključujejo) bi morebitno vzdrža-nje omogočilo sestavo manjšinske uprave, ki bi lahko v tem primeru bila tako listarska krt levičarska. Vprašanje je torej, kakšno stališče bo zavzela KD. Glede pokrajinskega sveta pa moramo tudi zabeležiti, da bomo Slovenci odslej zastopani samo s tremi svetovalci (Sonja Sirk in Dolfi Wilhelm za komuniste in predstavnik SSk Zorko Harej), ker socialistom ni uspelo, da bi izvolili slovenskega kandidata Pečenka. Glede okoliških občin pa so rezultati, kot smo uvodoma omenili, zadovoljivi. V Nabrežini je nova Lista za Devin Nabrežino izvolila le dva predstavnika, in še to na škodo demokristjanov. KPI in PSI, ki sta doslej upravljali občino, sta ohranili svojih devet svetovalcev, SSk pa je pridobila še tretjega svetovalca. Morebitna koalicija KPI-PSI-SSk bi tako štela 12 svetovalcev od skupnih dvajset. V Dolini je KPI sicer izgubila enega svetovalca v korist socialdemokratov, koalicija KPI-PSI pa ima še naprej trdno v rokah občinsko upravo. Nespremenjen ostane položaj v repentabrski in zgpniški občini. V Zgoniku se pesimistične napovedi, . da bi KD utegnila odvzeti Slovenski skupnosti tri manjšinska mesta v svetu, na srečo niso uresničile. In na koncu še Milje: tudi tu ni ofenziva proti levičarsH upravi obrodila večjih uspehov, tako da bo koalicija med Listo Frausin in PSI še naprej vodila občino. Sestava novih svetov okoliških občin OBČINA DOLINA Na listi KPI je bilo izvoljenih 11 svetovalcev (prej 12), in sicer Edvin- Švab, Germano Švara, Boris Mihalič, Dario Kraljič, Silvana Mer-gian por. Mondo, Raffaele Tul. Stojan Sancin, Drago Slavec, Emilio Mattietti, Robert Ota, Silvana Pe taros. Na listi SSk so bili izvoljeni 3 svetovalci (3), in sfcer Alojz Tut, Sergio Mahnič in Branko Slavec. Na listi KD so bili izvoljeni 3 svetovalci (3), in sicer Robert Dro-zina, Duilio Biloslavo in Federico Bevilacgua. Na listi PSI sta bila izvoljena i svetovalca (2), in sicer Marino Pe čenik ter Marino Bandi. Na listi PSDI, ki prej ni bila za stopana v občinskem svetu, je bil izvoljen Sergio Verginella. OBČINA NABREŽINA Na listi KPI je bilo izvoljenih 7 svetovalcev (prej 7), in sicer škerk, Depangher, Fonda, Širca, Majda Terčon, Veggiani in Vocci. Na listi KD je bilo izvoljenih 5 svetovalcev (7), in sicer Tombesi, Colomban, Frisolini, Gobbo in Le-narduzzi. Na listi SSk so bili izvoljeni 3 svetovalci (3), in sicer Brezigar, Terčon in Brecelj. Na listi PSI sta bila izvoljena 2 svetovalca (2), in sicer Caldi ter Colja. Na listi LpDA sta bila izvoljena Udoviči in Bari. Na listi .MSI je bil izvoljen Qua dracci (na prejšnjih volitvah 1 predstavnik). OBČINA MILJE Čeprav imena posameznih svetovalcev niso še znana, pa bo odslej miljski občinski svet tako sestavljen: KPI (Lista Frausin) 15 svetovalcev (prej 17). KD 7 (9), LpM 6. PSI 1 (1) in PSDI 1 (1) svetovalec. PRI in PLI sta izgubila svojega predstavnika. * # * Kar zadeva občini Zgonik in Re-pentabor pa se stanje ni spreme nilo, saj je bilo na obeh Napred nih listah izvoljenih vseh 12 kan didatov in po trije predstavniki SSk v vsak občinski svet. Imena izvoljenih bomo objavili jutri. REAKCIJE POLITIČNIH STRANK Tajnik tržaške federacije KPI Claudio Tonel je glede volilnega izida dejal, da ne gre prezreti hu dega antikomunističnega napada, ki sta ga vodila Lista za Trst na eni strani in del fašističnega tero rizma na drugi. V tem okviru je imelo pomemben delež zadržanje KD, ki je slonelo na antikomuni stičnih predsodkih. Kljub temu smo spet postali druga stranka v pokra jini. je poudaril Tonel. Nadvse po membna je potrditev zaupanja slovenskega in italijanskega prebival stva v okoliških občinah, čeprav je Lista za Trst poskušala vse. zlasti v Miljah in devinsko-nabrrzinski občini, da bi predrla položaje KPI in PSI. Komunistična partija izhaja iz te volilne preizkušnje s prepričanjem, da je na resen in dosleden način izrazila svoja prizadevanja kot al ternativna sila Listi za Trst in zbrala okrog sebe zaupanje 48.492 slovenskih in italijanskih volivcev, katerim pa ne prikrivamo negotovosti novonastalega položaja, jim pa zagotavljamo, da se bomo zavzemali za demokratične rešitve. Ne glede na dosežene rezultate, je še poudaril Tonel, potem ko se je zahvalil volivcem, smatram za potrebno pozvati vse demokratične sile. da se zavzamejo za reševanje nekaterih velikih problemov, kot so problem ladjedelnice Alto Adriati-co. Arzenala sv. Marka ifHpodjetja SIRT, ki so jih druge stranke v volilni kampanji pustile ob strani. Pokrajinski tajnik PSI Arnaldo Pittoni je poudaril, da so rezultati, ki jih je stranka dosegla na vsedržavni ravni, izredno dobri in presegajo vsa predvidevanja, obenem pa nagrajujejo dosedanjo politično linijo stranke na vsedržavni ravni. Volilni izid utrjuje vlado in izpričuje potrebo po večji stabilnosti, ki jo zahteva večji del javnega mnenja. Podobna ocena velja tudi za rezultate, ki jih je stranka dosegla na deželni ravni. PSI je utrdila svojo prisotnost v krajevnih ustanovah in to je nagrada za deželno politično vodstvo stranke, ki je izbralo pot sodelovanja v deželni vladi. V Trstu so stvari nekoliko drugačne, pravi Pittoni. Tudi tu pa je PSI pridobila nazaj del svojih vo- OD VOLIŠČA 00 VOLIŠČA PO BREGU IN KRASU Kljub dežju sproščeno vzdušje Mokre volitve — «praznas> volišča. Velikega navala ni bilo. Pa ne, ker bi se ljudje ustrašili brez-usmiljenega dežja; razlogi tičijo prav gotovo drugje... Po sobotni soparni vigiliji, se je nedeljsko jutro odprlo s potopnim nalivom. Že zgodaj dopoldne smo se podali na pot, da bi izmerili srčni utrip našim voliščem in pobrskali za kakšno zanimivostjo. V Dolini smo naleteli na Edo Panerazi. ki je maja dopolnila 18 let in je prvič volila. Kako je bilo. kakšen občutek si i-me)a? «Nič posebnega!, f(j§em e-motivna, zato . me niso obhajali posebni občutki, ko sem prvič prečka la znak. Zdelo se ,wi je vse precej vsakdanje.* Kaj pa- si volila? V-odgovor samo širok nasmeh... Pri Domju sta se predsednik 11. sekcije Giorgio Bevk in predsednik 9. sekcije Albin Čuk pritoževala nad nizko udeležbo: v Ricmanjih pa so dopoldne prevladovale ženske volivke nad moškimi. Mladi, bradati predsednik Valter Romano je bil zadovoljen, ker so bili volivci disciplinirani, vzdušje v komisiji pa sproščeno in prijateljsko. Okrog trinajstih spet ploha. Boršt smo samo prekrižarili podoigem in počez. Vas je bila prazna, ulice u-mite od dežja, zaradi temačnosti so se iz stanovanj bleščale luči. Tre-benski volilni sedež je bil nameščen v osnovni šoli Pinko Tema h). Pred. sednik volišča Gilberto Carli nam je povedal, da so do zgodnjih popoldanskih ur volili predvsem starejši vaščani. «Mladi spijo, ker se je v soboto poslovil od ledih stana Bogdan Kralj in je bila v vasi fantovščina...* Na volišču na Padričah je bila v komisiji tudi 18-letna Katja Gre-gori, ki je letos volila prvič. Vprašali smo jo, če nam pove za najstarejša volivca obeh vasi: »Med ženskami je 83-letna Marija Milkovič, ki je pravkar oddala glas in ste jo najbrž srečali na hodniku. Med moškimi pa 79-letni Rodolfo Mužina iz Gropade štev. 46 » V Zgoniku je prvi volil župan Josip Guštin, ki je bil tudi med najzgodnejšimi volivci nasploh. «Do e- najstih zjutraj je volilo samo 8 odstotkov volilnih upravičencev,* nam je pojasnil predsednik Jan Godnič, «opczoril pa bi tudi na napako Primorskega dnevnika, ko je v navodilih volivcem napisa), da morajo vo-lilnico zalepiti. To ne drži in smo morali marsikomu posebej razložiti.* Na volilnem sedežu štev. 70 v Križu je bilo optimalno vzdušje. Tja smo prišii malo pred 17. uro. Dotok volivcev je bil zelo skromen, tako da je komisija tu in tam udarila «eno na karte*. Bogdan Kralj je bil prvič kot skrutinator in je zelo vestno, .opravljgl -svoj . posel. Prijazno volivko Eldo Švabovo pa smo zapletli v pogovor, potem ko je že spustila volilnico v žaro; Kolikokrat si že volila? «Trikrat ali štirikrat.* Nova sestava pokrajinskega sveta Tržaški pokrajinski svet, ki šteje trideset svetovalcev, bo po novem takole sestavljen: KPI 7 svetovalcev (prej 9): Ezio Martoue Gastone Millo, Manrizio Pessato, Sonja Sirk, Stelio Spadaro, Dolfi Wilhe!m in Perla Luša. MSI 2 svetovalca (prej 3): Aldo Dehelli in Luca Segarlol. PSDI en svetovalec (D: Mario Martini. LpT 11 svetovalcev (v prejšnjem svetu ni bila zastopana) Bruno Cesanelli, Carlo Ventu ra, Marco Meloni, Alberto Di ni, Silvio Bari, Angela Bcrloc chi Paindetfo, Bruno Cavic ehioli, Giovanni Marchlo, Gior gio Bonat, Tuliio Mayer, Adel mo Bonini. PSI 1 (3): Gianfranco Car-bone. SSk 1 (D: Zorko Harej. KD 7 (10) Salvntore Canno-ne. Paolo SbNa, Paolo Fu«a-roli. Lnrio Cern^z, Claudio Bran, Dario Locchi in Carlo Penta. Kaj pričakuješ od teh volitev? »Da bi se vendarle kaj spremenilo na bolje, kajti danes res že vsakdo počenja, kar sp mu zdi.* Si sledila volilni kampanji? «Zelo malo...* Kaj si pa po poklicu, «Uradnica v g'edaiišču.» Pred osnovno šolo v Nabrežini se je nabralo precej avtomobilov. Tudi volišče je bilo živahno in je brnelo kot v panju. Ura je pač bila že bolj večerna in ljudje so se kljub vsemu morali odločiti, da stopijo v volilno kabino... in_ prečrtajo, v upanju, da so resnično prečrtali v boljše... NEZAKONITA PROPAGANDA V nedeljo je leteči oddelek trza ške kvesture našel pred šolo «A. Volta* v Ul. Monte Grappa, v kateri so bili tri volilni sedeži, dovozni avto znamke volkswagen z geriško registrsko tablico, na katerem so bili pritrjeni trije dobro vidni propagandni letaki indipen-dentističnega gibanja. Lastnika vo žila, 35-letnega Giovannija Franzi la iz Trst, Ul. Beccaria 15 so prijavili oblastem zaradi kršenja zakona o volitvah. livcev, skupno pa je levica pridobila dva odstotka glasov. Še posebno razveseljiv pa je izid v manjših občinah, kjer je PSI potrdila svoje zastopstvo. Problematičen je po drugi strani uspeh LpT, ki le še obtežuje trža ški politični položaj. Socialistična stranka ohranja nespremenjeno sodbo o LpT in smatra sedanjo težnjo tržaških volivcev za zelo nevarno Tajništvo SSk je poslalo naslednjo izjavo: »Slovenska skupnost z zadovoljstvom ugotavlja, da so slovenske volivci ponovno izkazal zaupanje samostojni slovenski stranki. Slovenska skupnost je z ozirom na zadnje upravne volitve napredovala, zlasti v Nabrežini, kjer je pridobila enega občinskega svetovalca in to kljub nastopu Slovencem nenaklonjene Liste za Nabrežino. Tako se je število naših predstavnikov v okoliških občinskih svetih povečalo. Slovenska skupnost je ohranila svojega predstavnika tudi v tržaškem pokrajinskem svetu, kjer pa se je politični položaj bistveno spremenil, predvsem zaradi uvelja vitve Liste za Trst. Volivci so tudi potrdili osnovno izhodišče Slovenske skupnosti, da naj Slovenci samostojno nastopajo in skušajo doseči svoje politične namene preko svoje stranke s samostojnim političnim nastopanjem. Nadaljnja pozitivna ugotovitev ob teli volitvah in rezultatih je ta, da se je pri pripravah in propagandi aktivno angažirala slovenska mladina, kar se pozna pri rezultatih. Slovenska skupnost se za vidno uveljavitev na volitvah iskreno zahvaljuje vsem svojim volivcem, kandidatom, podpisnikom in aktivistom in zagotavlja, da se bo še nadalje dosledno borila za uveljavitev svojega narod nega, socialnega, gospodarskega in kulturnega programa * Pokrajinski tajnik KD Antonio Co-slovich je med komentarjem o izidu volitev priznal izgubo glasov, ki jo je stranka utrpela v primerjavi z lanskim posvetovanjem in pristavil, da je to nazadovanje omogočile komunistom, da so postali, druga .najmočnejša stranka v; pokrajini Volitve so tudi okrepile Listo za Trst, je še pristavil pokfiljfnški 1 'tajhik KD, ki je zbrala veli' del glasov v radikalnih krogih, istočasno pa so iz pokrajinskega sveta izginile kar tri stranke in sicer PRI, PIJ in MIT. Dejal je še, da je okrepitev neofašistične stranke odraz vzdušja kontrapozicije, ki pa v mestu ustvarjata KPI in LpT, izid glasovanja pa je poleg vsega še zmanjšat možnosti upravljanja, s čimer je bila potrjena bojazen KD, ki jo je stranka izrazila že v volilni kampanji. OBČINA MILJE Občinske Občinske Politične Občinske STRANKA 1970 1975 1979 1980 Glasovi % Glasovi % Glasovi % G!asovi_ KD 2.825 31,1 2.597 26,4 2.189 21,4 2.082 20,75 5,98 PSI 444 4,9 700 7,1 366 3,6 591 PSDI 509 5,6 442 4,1 310 3,0 346 2,82 PRI 314 3,4 472 4,8 205 2,0 283 SSk — — — 73 0,7 — KPI PSIUP 4.545 50,0 5.242 53,2 4.503 44,0 4.716 47,02 PLI 451 5,0 393 4,0 80 0,8 — MSI - DN — — — — — — — MIT — ' — — — — — A 07 MSI — — — — 206 2,0 198 1,9' DN — — — — 36 0,4 — PDUP ^ — — — — 82 0,8 — PR — — — — 537 5,2 — NSU _ — _ — 38 0,4 — 18,07 100% LpT — — — — 1.607 15,7 1.813 Skupno 9.088 100% 9.846 100% 10.232 100% 10.029 OBČINA DEVIN NABREŽINA STRANKA Občinske 1970 Glasovi % KD PSI PSDI PRI SSk KPI PSIUP PLI MSI • DN MIT MSI DN PDUP PR NSU LpT Skupno 1.651 439 281 124 753 34.7 9,2 5,9 2,6 15.8 1.223 25,7 106 187 2,2 3,9 4.764 100% Občinske 1975 Glasovi % Politične 1979 Glasovi % Občinske 1980 Glasovi 1.623 582 316 186 660 1.743 188 306 29,01 10,40 5,65 3,33 11,80 31,00 3,36 5,45 5.594 100% 1.437 371 216 106 609 1.743 233 38 72 254 31 713 24.4 6,3 3.7 1.8 10.4 29,6 1,1 4,0 0,6 1,2 4,3 0,5 12.1 5.886 100% 1.386 577 215 102 725 1.638 247 668 5.611 24,70 10,24 3,83 1,82 12,92 29,19 0,94 —- 4,40 11,91 100% •MMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiliimitiiiiiiitiiuiinifiiiiiiiimiiiliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiHinniiiiiMO Na poklicnem zavodu za obrt objavili izide šolskega leta OBČINA DOLINA STRANKA Občinske 1970 Glasovi % Občinske 1975 Glasovi % Politične 1979 Glasovi % Občins 198C Glasovi KD 19,5 648 niJS.SfiPv ‘12,6 640 PSI PSDI ':~168 7,2 4,5 458 149 10,7 3,6 "• 297 h Irvrrw| Qj0-. 6,8 •*74 556 -=« 187 PRI — — 74 1.7 55 1.3 46 SSk 764 20,4 616 14,4 446 10,3 614 KPI PSIUP 1.811 48,4 2.248 52,7 2.198 50,7 2.151 PLI — — 68 1,6 16 0,4 62 MSI • DN — — — — — — — MIT — — — — — — — MSI — — — — 48 1,1 — DN — — — — 20 0,5 — PDUP — — — — 54 1,2 — PR — — — — 129 3,0 — NSU — — — — 1 0,02 — LpT — — — — 419 9,7 — Skupno 3.741 100% 4.261 100% 4.332 100% 4.256 % 15,03 13>°9 4,39 1,0» 14,42 50,54 1,45 100$ Na državnem poklicnem zavodu za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom so včeraj objavili izide šolskega leta 1979/80. Sekcija za monterje in popravljalce radijskih in televizijskih sprejemnikov Razred I. A Izdelali so: Crismancich Roberto, Dreossi Edvard, Gabrovec Dario, Gornik Egon, Gregori Mario, Le-ghissa Livio, Parovel Stojan in Skerk Walter. En dijak ima popravne izpite, trije niso izdelali, trije pa so neocenjeni. Izidi občinskih volitev v 5 občinah na Tržaškem DEVIN-NABREŽINA Volišče štev. 1: KPI 144, SSk 113. 4>DA 6. MSI 3, PSI 41, PRI 0, >LI 0, PSDI 3, KD 24. Volišče štev. 2: KPI 96, SSk 31, ,pDA 21, MSI 19, PSI 60, PRI 3, TJ 0. PSDI 8. KD 35. Volišče štev. 3: KPI 112, SSk 30 ,pDA 20, MSI 15. PSI 37, PRI 6, TJ 3, PSDI 25. KD 47. Volišče štev. 4: KPI 170, SSk 49, ,pDA 89, MSI 20. PSI 65, PRI 5, >LI 4. PSDI 21, KD 101 Volišče štev. 5: KPI 58, SSk 47. ,pDA 49, MSI 20, PSI 23, PRI 10. TJ 6, PSDI 9, KD 99. Volišče štev. 6: KPI 117, SSk 90. ,pDA 8, MSI 2, PSI 14, PRI 2. >LI 1, PSDI 9. KD 21. Volišče štev. 7: KPI 231, SSk 82, ,pDA 6, MSI 6, PSI 31, PRI 3. >LI 1, PSDI 11, KD 8. Volišče štev. 8: KPI 160. SSk 108. ,pDA 23, MSI 15. PSI 50. PRI 6 >LI 2, PSDI 12. KD 37. Volišče štev. 9: KPI 161, SSk 40, ,pDA 50. MSI 17. PSI 40, PRI 9 TJ 1. PSDI 11. KD 244. Volišče štev. 10: KPI 92. SSk 50. ,pDA 104, MSI 29. PSI 60. PRI 17, TJ 9, PSDI 32, KD 132. Volišče štev. 11: KPI 42 SSk 5, ,pDA 80, MSI 18. PSI 27. PRI 6, TJ 8, PSDI 24. KD 210. Volišče štev. 12: KPI 51, SSk 1, ,pDA 91, MSI 25. PST 38, PRI 6 TJ 3. PSDI 23. KD 230. Volišče štev. 13: KPI 124, SSk 18, LpDA 41. MSI 24, PSI 66. PRI 15. PLI 4. PSDI 9. KD 91. Volišče štev. 14: KPI 80, SSk 43, LpDA 80, MSI 34. PSI 25, PRI 14, PLI 11. PSDI 18. KD 107. MILJE Volišče štev. 1: Lista Frausin 197, LpM 112, MSI 11, PSI 38, PRI 12, PSDI 10. KD 107. Volišče štev. 2: Lista Frausin 154, LpM 103, MSI 8, PSI 15, PRI 16, PSDI 10, KD 106. Volišče štev. 3: Lista Frausin 235, LpM 147, MSI 10, PSI 30, PRI 43, PSDI 21, KD 105. Volišče štev. 4: Lista Frausin 318, LpftlF 138, MSI 10, PSI 42, PRI 31, PSDI 38, KD 142. Volišče štev. 5: Lista Frausin 205, LpM 64. MSI 4, PSI 21, PRI 7, PSDI 16, KD 89. Volišče štev. 6: Lista Frausin 189. LpM 98, MSI 10. PSI 40, PRI 16, PSDI 15. KD 118. Volišče štev. 7: Lista Frausin 280, LpM 81, MSI 6, PSI 36, PRI 9 PSDI 13. KD 136. Volišče štev. 8: Lista Frausin 167, LpM 99, MSI 11. PSI 29, PRI 15, PSDI 12, KD 202. Volišče štev. 9: Lista Frausin 236, LpM 101, MSI 10, PSI 33, PRI 18, PSDI 15 KD 117. Volišče štev. 10: Lista Frausin 403, LpM 73, MSI 4, PSI 43, PRI 9, PSDI 10, KD 51. Volišče štev. 11: Lista Frausin 382. LpM 44, MSI 5. PSI 28, PRI 4, PSDI 17. KD 63. Volišče štev. 12: Lista Frausin 312, LpM 131, MSI 19. PSI 38, PRI 20. PSD) 19, KD 136. Volišče štev. 13: Lista Frausin 357, LpM 85, MSI 13, PSI 26, PRI 12, PSDI 21, KD 78. Volišče štev. 14: Lista Frausin 199, LpM 116. MSI 15, PSI 31, PRI 13, PSDI 22, KD 116. Volišče štev. 15: Lista Frausin 230, LpM 61. MSI 11, PSI 26, PRI 9, PSDI 21, KD 122. Volišče štev. 16. Lista Frausin 236. LpM 116. MSI 16. PSI 26, PRI 7, PSDI 29. KD 92. Volišče štev. 17: Lista Frausin 219. LpM 63, MSI 21. PSI 31, PRI 3, PSDI 17, KD 97. Volišče štev. 18: Lista Frausin 243, LoM 139, MSI 9. PSI 39. PRI 33, PSDI 24, KD 119. Volišče štev. 19: Lista Frausin 154, LoM 41. MSI 5, PSI 20, PRI 6, PSDI 16. KD 86. I jLINA PLI 1. PSDI 12, KD 25. Volišče štev. 2: PLI 6. PSDI 20. KD 67. Volišče štev. 3: PLI 5. PSDI 12, KD 40s KPI 128. PRI 3. SSk 70. PSI 44. KPI 290, PRI 3, SSk 79, PSI 86 KPI 131. PRI 6 SSk 25. PSI 46. Volišče štev. 4: KPI 245, PRI 0. PLI 5. PSDI 7. SSk 81, PSI 48, KD 28. Volišče štev. 5: KPI 273. PRI 2, PLI 4. PSDI 12. SSk 48, PSI 44, KD 61. Volišče štev. 6: KPI 207, PRI 9. PLI 10. PSDI 30, SSk 32, PSI 49, KD 121. Volišče štev. 7 PLI 0. PSDI 5, KD 17. Volišče štev. 8: KPI 217, PRI 1, PLI 0. PSDI 13. SSk 123, PSI 36, KD 33. Volišče štev. 9: KPI 164, PRI 12. PIJ 20, PSDI 40, SSk 18, PSI 76, KD 133. KPI 59, PRI 0, SSk 47. PSI 14. KPI 255, PRI 6. SSk 56, PSI 71, KPI 182. PRI 4. SSk 35, PSI 42. Volišče štev. 10 PIJ 4, PSDI 17. KD 37. Volišče štev. 11 PLI 7. PSDI 19, KD 78. ZGONIK Volišče štev. 1: Napredna lista 271, PSDI 19, PLI 10, KD 48, SSk 123. Volišče štev. 2: Napredna lista 209, PSD! 15, PLI 6, KD 20, SSk 71. Volišče štev. 3: Napredna lista 169, PSDI 26, PLI 27. KD 79, SSk 42. REPENTABOR Volišče štev. 1: Napredna lista 266. PSDI 33, PLI 45, SSk 146. Razred L B Izdelali so: Filipovič Grgič Nico-la, Furlan Davide, Kralj Teo, Skerk Boris. Šest dijakov ima popravne izpite, štirje niso izdelali, dva sta neocenjena, eden pa je izstopil med šolskim letom. II. razred Izdelala sta: Turk Marko in Vec-chiet Massimiliano. šest dijakov ima popravne izpite, štirje niso izdelali, trije so neocenjeni, eden pa je izstopil. in. razred Pripuščeni k zrelostnemu izpitu: Batich Diego, Milič Dario, Poropat Boris, Prasel Giorgio, Roici Davide, Terčon Paolo in Ukmar Marino. En dijak ni bil pripuščen k izpitu. Sekcija za orotlne mehanike I. razred Izdelala sta: Cacovich Igor in De bernardi Franco. Deset dijakov ima popravne izpite, trije pa niso iz delali. I r2^r(?d Izdelal je: Zahar David. Štirje dijaki imaio popravne izpite, eden pa ni izdelal. III. razred Vsi dijaki sp bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu: Antonie Paolo, Luisa Alessandro in Savi Gualtiero. Sekcija za kemijske operaterje I. razred Izdelali so: Malalan Tatiana, Ma-titti Luciana in Smotlak Vesna Dva dijaka imata popravne izpite, ena pa ni izdelala. n. razred Izdelal. so: Hlabian Elena, Osbich Sonia, Stefani Clara in Zocchi Ari-anna. 8 dijakov ima popravne izpite, ena dijakinja pa ie neocenjena. III. razred Vsi kandidati s, bili pripuščeni k izpitu: Barut Roberto, Danieli Zorka, Della Scbiava Marco, Furlan Alenka, Gulič Romana Jarc Valter, Kofol Branko. Pahor Franco. Pece-nik Laura, Pertot Igor, "ettirosso Alenka, Bertocchi Anita in Slavec Sergio. Sinoči je bil v Gregorčičevi dvo rani prijeten zborovski večer, nu katerem so sodelovali Tržaški oktet. komorni zbor Glasbene matici in zbor tečajnikov, ki obiskujejo pe vovodsko šolo, ki io je letos orga , nizirala Z SKD (SP Z). O večeru bomo podrobneje poročali jutri. OBČINA ZGONIK Stranka Občinske 1970 Glasovi % Občinske 1975 Glasovi % Obt 1 Glasovi NL 378 53,2 542 57,2 649 SSk 333 46,8 274 29,0 236 KD — — 131 13,8 147 PSDI — — — — 60 PLI — — — — 43 Skupaj 771 100% 947 100% 1.135 % 57,18 20,80 12,96 5,28 3,78 100 % NL — Napredna lista; SSk — Slovenska skupnost Na lanskih parlamentarnih volitvah (za poslansko zbornico), ki so bile 3. in so v zgoniški občini zabeležili naslednje izide: KPI PR MSI PRI PSI 748 99 47 29 112 45.8% 6.1% 2.9% 1,8% 6,8% PSDI PDUP LpT DN 47 31 146 7 2,9% 1,9% 8.9% 0,4% KD PLI SSk NSU OBLINA REPENTABOR Občinske Občinske Občinske Stranka 1970 1975 1980 Glasovi % Glasovi % Glasovi NL 149 45,5 255 63,2 266 54,2» SSk 179 54,4 148 36,8 146 29,79 PSDI — — — — 33 6,7j PLI — — — — 45 9,18 Skupaj 328 100% 403 100% 490 100% NL — Napredna lista; SSk — Slovenska skupnost Na lanskih parlamentarnih volitvah (za poslansko zbornico), ki so bile 3. in so v repentabrski občini zabeležili naslednje izide: KPI 215 38,1% PSDI 16 2,8% KD 85 PR 16 2,8% PDUP 6 1,1% PLI 6 MSI 21 3,7% LpT 32 5.7% SSk 86 PRI 9 1,6% DN 3 0,5% NSU 2 PSI 67 11,9% jUl^' v GLASBENA MATICA . TRST Danes, 10. junija 1980, bo v Prostorih GM v Ul. R. Man-"a 29, ob 20. uri v prvem skli-c?,niu in ob 20.30 v drugem »klicanju Redni občni zbor glasbene matice * sledečim dnevnim redom: L Otvoritev 2- Poročila f Diskusija L Volitve G- Razno EffiiEB— Ir . °rgia Amendole in soproge daru a Tn K°šuta z družino 25.000 lir JtRPZ, 25.000 lir za VZPI-ANPI y ■000 lir za ŠD Mladina - Križ. u Počastitev spomina pok Stane le in 5,aruieta Učka in Dušan Ker-tu.000 lir za Dijaško matico. Počastitev spomina tovariša (J’®0 In neučno osebje Državnega «r!?nega zavotla izraža globoko L*le Prof. živi Marc ob izgubi matere. 'n. Primorski dnevnik izreka-L ®*egici Liči Mahne iskreno so-1 °b izgubi drage mame. k? lezki izgubi Stane Marc izre-lp(i Sloboko sožalje prizadetim em družini Floridan - Zavadlal. ,, * ežui starši in dijaki pokiicne-ht,TVotIa izrekajo globoko sožalje ^ 'ovalni profesorici Živki Marc gobi drage mame. i r 0*nadni nenadomestljivi izgu-'kni ■ne mame Metode izražajo c Pripravljalnih odborov za po-!l f°.Vanje osnovnih šol v Zgoniku kg. “ Sonji Pahor - Budin in svoje globoko sožalje in i-® sočustvovanje ter ji vsi ob-tiu . s*°ie ob strani v tem tre-“ boleče žalosti. Gjjj smrti drage matere Marije t' Ho lij". " Mmc izreka hčerama Ma-*■ - &vki šentjakobsko kulturno SPD TABOR - OPČINE PD RDEČA ZVEZDA - SALEŽ pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev Zaplešimo, zapojmo... 3. revija otroških folklornih skupin V soboto, 14. junija, ob 19.00 na igrišču v Zgoniku V nedeljo, 15. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Kino i PO VČERAJŠNJIH VOLILNIH REZULTATIH Manj slovenskih svetovalcev v občinskem svetu v Gorici Od sedmih svetovalcev se je šlevilo skrčilo na štiri - Okrepitev sredine v Gorici - Krmin ni več levičarska občina Gledališča Aidebaran 17.00—22.00 «D tamburo di latta». Barvni film. Prepove dan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.45—22.15 «Sweet sa vage» (Dolce porno selvaggia). Ariston 18.00 — 22.00 «Rust never sleeps*. Koncert Neila Younga. Ritz Zaprto Eden 18.00 »La derobade*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.30 «La fuga da Alca-traz*. Barvni film. Grattacielo 17.00 «La collina dei co-nigli*. Barvni risani film. Fenice 16.30 »Super rapina a Milano*. A. Celentano. Mignon 16.30—22.15 «11 cane di pa glia*. D. Hoffman. Filodrammatico 15.30—22.00 «Piace-ri folli*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo Dvorana rezervirana za baletni večer. Moderno 16.00 «Un uomo da marcia-piede*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «11 ladrone*. E. Mon-tesano, E. Fenech. Capitol Zaprto. Vittorio Veneto 16.00, 19.00, 21.00 «H cacciatore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moški pevski zbor TABOR - Opčine priredi v petek, 13. junija, ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah JUBILEJNI KONCERT ob 10-letnici neprekinjenega delovanja Vljudno vabljeni ki so z pljujemo se vsem, ki su z sočustvovali in pospremili na 1 P°ti našo drago >Oci_t P°ti našo drago Amelio Bencich vd. Andreassi Ijj ihetlna zahvala darovalcem cve-Posilcem krste. Žalujoča družina Razna obvestila Zveza vojnih invalidov NOV -Trst prireja dqe 29. 6. 1980 enodnevni izlet na Vojsko z obiskom partizanskega grobišča. Vpisovanje v uradnih urah na sedežu Zveze. Deželni sindikat slovenske šole sklicuje za danes, 10. junija, ob 15.30 v Jamljah skupno sejo goriško -tržaškega tajništva. Glavna točka dnevnega reda bo obravnavanje pravilnika sindikata slovenske šole. Zveza slovenskih kulturnih društev (SPZ) obvešča, da so tjradi v TršKr^odprti' vsafc^hn očHŠ!30 do 12.Šf1n od 17. cfo rU). ure "(ob sobotah »popoldan zaprto). os* Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama in nona METODA GREGORIČ por. PAHOR Pogreb bo jutri, 11. junija, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v zgoniško cerkev. Žalujoči: mož Rudi, hčerka Sonja z možem Stankom, sin Rudi z ženo Nevo, vnuki Andrej, Nadja, Tamara in Borut, sestri Milka in Pepca ter družine Budin, Sancin in Bratina. Zgonik, 10. junija 1980 V miru je preminil GI0VANNI VERGINELLA (JANKO) b Pogreb bo danes, 10. junija, ob 15. uri iz cerkve na Poseku. Žalujoči: sestri Berta in Vida, brat Drago (odsoten) in drugi sorodniki Prosek, Montevideo, 10. junija 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) V titul Ponovno se vrača v tržaško gledališče Verdi argentinski pianist Bruno Leonardo Gelber. Program, s katerim se bo predstavil tržaškemu občinstvu, obsega klasični repertoar in sicer: Brahmsovih 16 valčkov op 39, Beethovnovo Sonato op. 81 «Les adieux» in Schumannovo Fantasio v «C-duru». Koncert bo danes, 10. t.m. ob 20.30 (red A) jutri ob isti uri (red B). Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja razpoložljivih vstopnic za današnji in jutrišnji koncert. Istočasno se začne prodaja vstopnic za naslednji koncert simfonične sezone, ki bo v petek, 13. t.m., ob 20.30 in v soboto ob 18.00. Dirigent Piero Bellugi bo predstavil Schubertovo Drugo Simfonijo, H. Schiitzov Psalm št. 136 in skladbo za zbor in orkester tržaškega skladatelja Maria Zafreda «Elegija Devinu*, ki v Trstu še ni bila izvajana. GLASBENA MATICA TRST Šola Glasbene matice Jutri, 11. junija, ob 20.30 v šolski dvorani Ul. R. Manna 29 ZAKLJUČNI NASTOP gojencev oddelka za staro oddelka glasbo Vabljeni! f Čestitke Danes praznuje GIORGIO ZONTA svoj rojstni dan. Še na mnoga zdrava in zadovoljna leta mu kličejo žena Nadia, sin Mitja, mama Giudi-ta ter tašča in tast. Včeraj-danes Danes, TOREK, 10. junija PRIMOŽ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.38 — Luna vzide ob 3.52 in zatone ob 18.01 Jutri, SREDA, 11. junija MARJETA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18,5 stopinje, najnižja 15,8, ob 18. uri 17,7 stopinje, zračni tlak 1009,4 mb pada, veter 4 km na uro severni, vlaga,j)5-odstotna, nebo po-oblačeno s slabo vidljivostjo, morje razgibarSj* »'temperatura morja 18 stopinj, dežja je padlo 5,4 mm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giorgio Borto-lussi, Pasqualina Londrino, Marco Di Sessa, Chiara Campailla, Ma-nuela Zuliani, Luca Petrinka. UMRLI SO: 60-letna Irma Pren-cis, 70-letni Ugo Rivani, 68-letna Rosina Poropat, 61-letni Felice Cos-sutta, 93-letna Leonarda Lacatena vd. Nassivera, 78-letni Antonio De-pase, 58-letni Antonio Zorzut, 44 letna Maria Posega por. Savadin, 77-letna Giuseppina Ucmar vd. Schiu-laz, 91-letni Ermanno Ierina, 72 letni Everardo Spangaro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SUJžBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga na. mama in nona PAOLA CRAMESTETER por. ZATTERA n Pogreb bo danes, 10. junija, ob 11.45 iz mrtvašnice glav-6 bolnišnice. Žalujoči: mož Carlo, hčerke Anamaria, Llča, Graziella, sinova Gianni in Mario z družinami ter drugi sorodniki Trst. 10. junija 1980 Ub izgubi drage mame STANE Iztekajo svoji predsednici nadzornega odbora dr. Mariji Marc vsem svojcem iskreno sožalje Upravni in nadzorni odbor (er ravnatelj in uradniki Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini I.EKARNF V OKOLICI Bol junec: tel 228 1 24; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 100-121: Sesljan: tel. 7(19-197, Žavlje; tel 213 137; Milic: tel. 271 124 Mali oglasi telefon (040) 7946 72 * BANDI ANTON je odprl osmico. To-j či domačo črno in belo kapljico. DNE 5. JUNIJA je bil pomotoma zamenjan volnen pulover temno zelene barve. Prosim, da ga vrnete na srednjo šolo «Simon Gregorčič* - Dolina med 11. in 12. uro. AVTO FIAT 600 poceni kupim. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro »Dobro ohranjen*. ODDAJAM stare strešnike (kuope). Zainteresirani lahko telefonirajo vsak dan do 8. ure zjutraj ali v večernih urah na 228524 ali 942547. Lahko se oglasite tudi osebno ob delovnih urah v Dolini nasproti mlekarne. 15-LETNO dekle išče zaposlitev najrajši kot prodajalka. Poleg slovenščine obvlada tudi italijanščino. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Prodajalka*. TRGOVINA jestvin v Raštelu išče vajenca za poln delovni umik. Telefonirati na številko 81-113. IVAN SANCIN Dolina 194 je odprl osmico. Toči domače belo in črno vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek. ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni »sončne* grablje, fre-ze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše premera 55 centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carducoije-va ulica 33. tel. 27-58 PRODAM avto DAF 33 - v dobrem stanju, cena 500.000 lir. O-gled pri Petrot, Križ 17 — blizu cerkve. Včerajšnje upravne volitve na Goriškem niso prinesle bistvenih premikov volilnega zbora proti tej ali oni stranki. Udstotki glasov, ki so jih stranke prejele ali izgubile, so tako majhni, da ni mogoče govoriti ne o velikih zmagah, niti o pekočih porazih. Kljub temu pa so malenkostni premiki vendarle prinesli nekaj sprememb. Tako Krmin ni več levičarska občina, ampak je v njej nastala pat pozicija, zakaj levica (KPI in Psi) imata po novem 10 svetovalcev, krščanska demokracija pa prav toliko. Krščanska demokracija, ki je imela prej 8 svetovalcev, je šla na 10, ker sta PSI in PSDI izgubili vsaka po enega svetovalca. Svoj delež pri tej igri je imela tudi SSk, ki je s sporazumom vključila svojega kandidata na listo KD ter stranki prinesla nekaj stotin glasov. Vse kaže, da bodo Krmin vključili v globalni sporazum za celotno pokrajino, v okviru katerega bodo stranke reševale težavne uprave. Do spremembe je prišlo tudi v občini Gorica. Do trenutka, ko pišemo te vrstice, na občini niso še izračunali, koliko svetovalcev so izvolile posamezne stranke (pokvaril se jim je namreč računalnik), vendar vse kaže, da so socialisti dobili tri svetovalce (enega manj), republikanci pa enega (enega manj kot leta 1975). Po neuradnih podatkih je KPI dobila sedem svetovalcev, medtem ko jih je imela poprej 6. Glede drugega razpoložljivega svetovalca, pa računi niso še povedali, ali bo šel krščanski demokraciji. ali socialdemokratom. Po zaključeni zelo uspešni, prav gotovo najuspešnejši mandatni dobi za Slovence v goriški občini — naša skupnost je imela sedem svetovalcev — smo jih na sedanjih volitvah izvolili le štiri, in sicer Mermoljo (KPI), Waltritscha (PSI) ter Bratuža in Pavlina (SSk). število ne ustreza številčnemu stanju slovenske manjšine v občini Gorica. Po volilnih podatkih je veliko glasov v Gorici v odnosu na lanske politične volitve pridobila socialistična stranka, še zlasti v okoliških občinah, vendar uspeha iz leta 1975, ko je dobila 4 svetovalce (od tega tri slovenske), tokrat ni ponovila. Za 2 odstotka je v odnosu za leto 1975 napredovala tudi krščanska demokracija. V slovenskih občinah je ostal položaj nespremenjan. V Doberdobu in Sovodnjah bo občinski odbor sestavila Lista občinske enotnosti, v števerjanu pa SSk. •inmuiimnnniiHiiiui,.... m, ................. KHONIKA VOLITEV, KI SO MIMO NA GORIŠKEM NIŽJA VOLILNA UDELEŽBA Ali so volivci ostali doma zaradi dežja ali ker so hoteli kakšno stranko «kaznovati» Upravne volitve na Goriškem so mimo. O samem volilnem postopku kronisti nimajo kaj prida poročati. Morda še najpomembnejša vest teh volitev je bil dež, ki je zvesto spremljal tako nedeljski kot ponedeljkov del volitev. Dež, ki je le redkokdaj ponehal. Že v nedeljo je bilo jasno, da volilna udeležba ne bo presegla odstotkov zadnjih poli tičnih volitev, pa niti tistih izpred desetih let. Pa na zaradi vremena, ampak zaradi nezainteresiranosti volivcev. Kot po vsej državi, je tudi pri nas odstotek nekoliko nižj1. Nastaja vprašanje, če je ta odstotek enakpraejno^porazdeljen med vp itPliVfiSj;: Sliso samo volivci ene stranke želeli svojo stranko «kaznovati»- s tem, - da so ostali doma. To bodo pokazali volilni rezultati, pa tudi njihova bolj poglob ljena analiza. Sicer pa se Goriška lahko podrži z drugim dosežkom, ki ga je navedla tudi televizija med rednim poročanjem o prihodu prvih podatkov v Rim. Komentator je povedal, da je bila goriška prefektura prva, ki je sporočila odstotek volilnih udeležencev. Kakor je znano, smo na Goriškem obnovili 20 občinskih uprav in je glasovalo 71.268 volivcev. Skoraj polovica vseh volivcev je glasova la v občini Gorica, in sicer 34.265 Le ti niso glasovali samo za obnovitev občinskega sveta, ampak so prvič glasovali tudi za izvolitev rajonskih skupščin. Kot ob vsakih volitvah, tako so tudi tokrat zbirali volilne rezultate na več krajih. Dobro organiziran volilni urad ima goriška občina, kjer se s podatki napajajo tudi vod stva strank. Kot vsakič, sta svoj volilni urad organizirali tudi dve največji stranki, KPI in KD. Podatke sta zbirali s pomočjo svojih skrutinatorjev in predstavnikov list. Osrednji urad je bil na prefekturi, toda za javnost in zlasti za tiste, ki jili rezultati živo zanimajo, je bil najbolj prikladen volilni urad na občini v Gorici, kjer je bilo zvečer vedno bolj živahno in kjer je bilo tudi takoj slišati prve ocene volilnih rezultatov. V glavnem so volitve na Gori škem potekale mirno in disciplinirano, le iz Škocjana ob Soči poročajo o neljubem dogodku, ko je 41 letni Franco Furlan hotel za vsako ceno glasovati dvakrat. Možakar, ki je menda bil precej okajen, se je predstavil na volišču v nedeljo. okrog 20. ure. Z volilnim potrdilom je redno dobil glasovnico ter nekaj trenutkov zatem tudi izpolnil svojo državljansko dolžnost in pravico. Očitno pa z enim samim glasom m bil zadovoljen ter se je kmalu zatem vnovič predstavil predsedniku volilnega sedeža ter zahteval drugo volilnico. Vmes so seveda posegli agenti policije, ki pa so imeli pre cej dela preden so Furlana ugnal' ter odpeljali v goriški zapor. Možakar je namreč visok okrog 190 centimetrov, težak pa okrog 100 kilogramov. Huda prometna nesreča pri Moraru * 'vW..v-j. p moraru ~Ac;0fl V prometni nesreči v nedeljo zve čer se je hudo poškodovala 49-letna Maria Marson Da Palo iz Gorice, Ulica Giustiniani 18. Sprejeli so jo v goriško splošno bolnišnico s pridržano prognozo. V isti nesreči se je laže ranila tudi 74-letna Ernesta Coccolo iz Gradišča, Ulica Bidischi-ni 43. Zaradi spolzkega cestišča in najbrž tudi neprimerne hitrosti je 57-letni Domenico Da Palo iz Gorice izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ki ga je zaneslo s cestišča v približno 2 metra globok jarek ob cesti. Medtem ko voznik ni utrpel telesnih poškodb, sta se ranili nje govi sopotnici. Nesreča se je zgodila na cesti med Gradiščem in Mo-rarom. Upoštevajoč razpoloženje strank, ki vključujejo Slovence, prihaja do izraza precejšnja rezdeljenost, kar lahko privede do šibitve enotnosti slovenske narodnostne skupnosti in to prav v sedanjem za našo narodno skupnost tako pomembnem razr dob ju, ko gre za sprejem zakona o globalni zaščiti. V soboto v Standrežu pohod Vržot 80 V štandrežu gredo h koncu priprave na sobotno množično prireditev, na pohod Vržot 80, ki ga, kakor že prejšnja leta, pripravlja domače prosvetno društvo Oton Župančič. Enajstkilometrska proga je speljana, tako zatrjujejo prireditelji, po štandreških njivah in vrtovih. Če pa se bodo udeleženci na poti preveč izčrpali, se bodo na cilju ihko okrepčali s pečenim teletom. Prireditelji so poskrbeli za lepo število pokalov, plaket in drugih nagrad. Najštevilnejšo skupino bodo nagradili s trofejo Vržot 80, vsak udeleženec pa bo prejel spominski škorenjček. Mogoče ne bo odveč nekaj tehničnih podatkov. Udeleženci bodo šli na pot ob 17. uri, progo pa bodo morali prehoditi najkasneje v treh urah. Prijave bodo sprejemali na startu in sicer do 16.30. Na progi bodo kontrolne in okrepčevalne postaje. Zaželena je udeležba skupin, ki jih mora sestavljati vsaj petnajst oseb. Nagrajevanje je napovedano za 20.30, potem pa bo ples, za tiste seveda, ki bodo brez žuljev na nogah ali drugih nevšečnosti. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 40-487. Izidi glasovanja v slovenskih občinah Sovodnje Volišče št. 1; Lista Občinske enotnosti 328, SSk 163, bele glasovnice 48, neveljavne 20. Volišče št. 2: Lista Občinske enotnosti 275, SSk 147, bele glašovnice 26, neveljavne glasovnice 16. Skupaj Lista Občinske ■ zlasti razne kremne rezine, sladoled, mesne jedi. zlasti čevapčiči, ražnjiči, hrenovke. sveže in poltrajne salame. drobovina, konzerve, ki so bile že nekaj časa.odprte, postan golaž, vampi, vse to predstavlja lahko pokvarljivo hrano, ki igra bistveno vlogo pri nastanku zastrupitev s hrano, kot imenujemo večje ali manjše epidemije črevesnih bolezni s povišano temperaturo z drisko in z bruhanjem, ki so v poletnih mesecih tako po goste. Te vrste hrana je namreč ideal no gojišče za različne škodljive klice, ki se ob nepravilni pripra vi in shranjevanju živil lahko nevarno razmnože. Pogost vir o kužb je tudi nezdrava voda. Vo dovod sam še ne pomeni, da je voda v njem zdrava in pitna Zlasti obmorski kraji imajo po gosto težave s pitno vodo, poseb no še v poletni vročini. Na srečo gre večinoma za la: ja obolenja in običajno zadoščr že nekajdnevna dieta z ruskim čajem, prepečencem, razkuhanim rižem, korenjem, nastrganimi ja bolki in prežganko. To je sicer jedilnik, ki ni najbolj vabljiv zato pa nadvse učinkovit, take da bolnik drugih zdravil sr' h nf potrebuje. Nevarna pa so tovrstna obole nja lahko za otroke in starčke, ki so znatno občutljivejši za bak terijske strupe, pa tudi za izgu bo tekočine in življenjsko po membnih elektrolitov. Zato v ta kem primeru ne odlašajte z o-biskom pri zdravniku. RR ITALIJANSKA TV Prvi kanal 7.30 DNEVNIK 1 — Volitve Med odmori: «11 solitario di Rio grande* film Circus on ice — cirkus Nore Orfei Šolska vzgoja Komični filmi 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Kam tečeš Joe — TV film 17.00 Družina Mezilovih risanke 17.25 Mama na štiri kolesa 17.50 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro 18.00 šolska vzgoja: Narodi in dežele 18.30 Aktualnosti - Dnevnik 1 19.00 Prigode medvedka Ruperta risanke 19.20 Sedem in pol, nagradno tekmovanje, ki ga vodi Clau-dio Lippi 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «L'amaro caso della baro-nessa di Carini* — 2. del 21.45 Sredozemska civilizacija 22.35 24 ore di Satie Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 7.30 DNEVNIK 2 - Posebna oddaja o volitvah Med odmorom film: «E' sim-patico ma gli romperei il muso* 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Posvečeno staršem 14.00 Tedenska oddaja o turizmu in prostem času Program za mladino 17.00 Saturnino Farandola — TV priredba 17:30 Trideset minut za mlade 18.00 Šolska vzgoja: Otroštvo danes 18.30 Dnevnik 2 — športne vesti 18.50 Dober večer z... Rossanom Brazzijem Vmes TV film iz serije: «1 ragazzi del sabato sera* Napoved vremena 19.45 DNETOIK 2 - Odprti studio 20.40 Politična tribuna 21.45 Romeo in Julija — film Režija Renato Castellani Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 9.30 - 23.30 DNEVNIK 3 -^ Glasbeni program z Massi mom Ranierijem I cantambanchi Srečanje z... II canzonie del Lazio Srečanje z... Raffaelo Vita Big Bands _ , Večer z... Eumirom - De°aa tom ... «11 prigioniero del terror film «Disco» na Sanremu La nuova triennale ... Jazz koncert v vili P««*"! 19.30 Deželno omrežje bo Pre(1 jalo letošnjo dolinsko Mal co in sicer v slovenščin'-Letošnjo dolinsko «majen v slovenščini bodo P1"., njo sredo z začetkom ob ■ uri vključili v vsedržavni tretje omrežje. JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.10 Poročila _ 18.15 Mali pingvin, otroška se j 18.30 Glasbeni triangli 18.55 Poletavček, otroška serij 19.30 OBZORNIK 19.40 Po sledeh napredka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Igre brez meja 21.05 Portorož: Igre brez ntej 22.30 Lanoux - Lorenzi: Emile la, nadaljevanka 23.25 V znamenju Koper 19.30 Odprta meja 20.00 Otroški kotiček 21.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 DNEVNIK 21.00 Dobrodušni ponarejevalec. Film. Igrajo Jean GabiV selotte Pulver 23.30 Aktualna tema Zagreb 19.15 Otroška oddaja 19.45 Narodna glasba 21.00 Igre brez meja . 21.05 Portorož: Igre brez mej“ 22.40 Čreda, film ŠVICA 19.15 Za mladino 20.10 Risanke 21.05 Portorož: Igre brez mej» 22.45 Tretja stran 23.50 Športna sreda TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Goriške podobe, dokumentarna oddaja o mestu in ljudeh v preteklosti; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Človek in zdravje; 12.00 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja (ponovitev); 13.40 Glasbena medigra; željah; 17.00 Naša pesem -ribor ’80 - moški zbor «Fran LJUBLJANA (,0 7.00, 7.30, 8.00. 9.00, 10-00, l 12.00, 13.00. 15.00, 20.00 PoI'Ljtro-7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro P v: otroci!; 8.30 Iz naših SP°, 9.3O 9.08 Z glasbo v dober dan, Iz glasbenih šol - Glasbena ^ Velenje; 10.05 - 11.00 Z „„ poti - vmes ob 10.45 Turistk ^.-jS potki za naše goste; 11-95 Rezervirano za...; 12.35___^0 in priljubljeno; 13.10 Daue®^; izbrali; 13.30 Kmetijski ^ d« 13.40 Po domače: 14.00 Dušili 13. - Iz naših krajev - ’z.' 0 sporedov; 14.20 Obvestila bavna glasba; 14.30 PriP vam • 15 05 V korak z no 3 EP, L. godki in odmevi; 16.30 , 15.05 V korak * tj. pc mi; 15.55 Minute za EP; ^ glasba; 17.00 «Vrtiljak»: dio ob 17.; 19.00 Operne a™be- ^ in angleščini; 23.25 Iz nask ^ redov; 23.30 Tipke in godala-Lirični utrinki; 24.10 S P0?6 po Jugoslaviji. Utrinki iz življenja 6. Piše A. K. svetoivanskih mandrjarjev Vpisali so me v pripravnico v Ul. sv. Frančiška, pa so jo v tem času zaprli. Istočasno so zaprli tudi Ciril-Metodovo šolo na Akvedotu. Pri Sv. Jakobu pa je bila Ciril-Metodova šola prenatrpana in niso mogli sprejeti še drugih otrok. Domači so spraševali na levo in desno, kam bi s sestro in menoj, ker sva morali nadaljevati šolanje, in tudi sami so želeli, da bi v življenju dosegli kaj boljšega. Zvedeli so, da so nekateri zavedni slovenski starši tudi oni v veliki stiski vpisali svoje otroke v italijansko šolo. Tako so se tudi naši odločili, da dajo mene in sestro v italijansko šolo. Ni bilo druge izbire, ker za drugo izbiro ni bilo denarja. S kakšnim srcem sem prestopila prag tiste šole, kjer so nas še pred kratkim zmerjali s «ščavi», razume tisti, ki so ga otroka prisilili v to, kar se mu je do dna duše upiralo. Čez par dni sem srečala svojo bivšo razredničarko s slovenske šole. Ko mi je rekla, da je zvedela, da sem se vpisala v italijansko šolo, mi je bilo obupno, kot da sem izdala samo sebe, njo in vse naše ljudi. Hazumela je stisko otroka in rekla samo: «Glej, da ne osramotiš slovenske šole in da nikoli ne pozabiš, da si Slovenka!* Njene besede so me malo razbremenile, da jih nisem nikoli pozabila, kakor tudi nje, ki mi jih je rekla. Tako se je začelo moje učenje v italijanski šoli in le malo več kot leto dni je preteklo, ko smo v slovenski šoli na glas prepevali avstrijsko himno «Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja Avstrijo...*. Zakaj naj bi nam Bog ohranil cesarja in Avstrijo, sem se pozneje mnogokrat vprašala. Še posebno kadar sem se spomnila na karikaturo v humoristično satiričnem tedniku »Škrat*, ki je izhajal v Trstu od 1903. do 1906. leta. Oče je kupoval ta tednik in posamezne številke tudi hranil, tako je čez leta prišla v moje roke številka tega lista. Neznan karikaturist je kaj žgoče prikazal, kako so takratne tržaške šolske oblasti delile šole nam tržaškim Slovencem. Narisan je bil mož, ki drži v desnici visoko nad glavo hišico z napisom «Slovenska šola», v levici pa ima lepo zgradbo, ki nosi napis »Italijanska šola*. Drži jo pri tleh, nizko, da jo drugi otrok lahko boža, To pa ni bila ironija, bila je krvava resnica. Nam tržaškim Slovencem je takratna oblast velikodušno dala le petraz-redne osnovne šole in šele Ciril - Metodova družba nam je odprla in vzdrževala slovenske osemrazrednice. S tem nočem dokazovati, da se nam je godilo bolje pozneje, ko je iz naših krajev izginila avstrijska domovina. Dobili smo drugo domovino in slovenski otrok italijansko šolo, kjer so nas učili prepevati himno nove domovine, ki se je glasila «Salute a Te Sabauda stirpe eroica...» zraven še cel venec drugih patriotičnih pesmi. Tako je slovenski otrok na svoji kratki življenjski poti naletel že na dve domovini in z začudenjem zajadral v negotovo bodočnost. Mesto in ožja okolica sta bila v zgodovini Trsta dva svetova, ki sta živela vsak svoje življenje, četudi sta bila tesno povezana drug z drugim. Meščan je nujno potreboval našega človeka, da mu je opravljal vsa najskrom-nejša in težaška dela in ker tega dela ni cenil, je v svoji nadutosti omalovaževal tudi človeka, ki je ta dela o-pravljal. Zato ni cenil naših ljudi ln ker so to bili Slovenci, je posplošil to omalovaževanje na vse Slovence. Tako je naš človek v tej skupnosti živel svoj ločen svet, ki ga mestna gospoda ni poznala in tudi ne hotela poznati. Spoprijeti se je moral sam s to ponižujočo miselnostjo, ki so mu jo hoteli vcepiti — in je ni hotel sprejeti — in se z lastno močjo skušal dvigniti iz socialne in kulturne zaostalosti. Delal je mestni gospodi, da je skromno živel, zato pa mu ta gospoda ni postala prav nič bliž nja in si je ni nikoli postavil za zgled. Ni je ljubil tudi ne zavidal in ne sovražil. Nona je bila perica in je enkrat tedensko nesla o prano perilo in dvignila culo umazanega perila mestni gospodi. Kot po navadi, že dolgo let, je nesla tudi tisti dan — Italija je šele prišla v Trst — «babi laški* culo perila. Gospa je dobro znala, da je Tonca Slovenka — saj so to bile vse okoliške perice — mogoče se ji je zato zahotelo malo pohvaliti, malo porogati se na račun pre-, proste žen'ce ln ji je rekla: »Boš videla, Tonina, kako se bo sedaj s prihodom Italije v Trst vse spremenilo. To je kulturni narod in bodo to kulturo prinesli tudi k ^ Porfiena besede kultura nona prav gotovo ni .s( razumela a je kot vsi naši ljudje, znala čitati i« {\c in knjige Mohorjeve družbe so prihajale leto L v hišo. Zato so Tonco te besede zbodle, ker je ni ih ost proti svoji zaostalosti, proti zaostalosti re. , mandrjarjev. Pa si je užaljeno mislila sama pri šeh” in tvoja kultura, kaj bomo njo dali v lonec?« Vs ji ni ostala dolžna in ji je mimogrede vrgla-bodo prinesli mižer’jo»! Gospa se je branila teh °S'C)^ in zagotavljala, da bo odslej vse lepše in boljše- g je nato doma povedala, kaj ji je rekla gospa zaklel: «Strela babja, njim res ne bo manjkalo kri-' kdo in kako ga bodo rezali nam, če ga Italija 01 svoje ljudi nima dovolj*? {l] Otroci smo vlekli na ušesa vse te govorice g( nam je bilo hudo, četudi nismo vsega razumeli ” ‘ ] *mižer'ja» smo mislili, da razumemo in nam 'e roj' ^ glavi. Z uboštvom se je boril marsikateri *mandrjar"_ f sebno če je bila pri hiši kopica otrok. Imeli so hi-s( t hišico in zemljo, nekdo voč, nekdo manj, denar Pa ' # pri njih kaj redek gost, črno mižer’jo, kot so to b g pojmovali oni, je vseeno malokdo poznal. Videl' ' na drugih ljudeh ne domačinih, največ na prišlek' ^ kraljevine in to že pred prvo svetovno vojno. Revo 1 sko teh ljudi smo poznali tudi mi otroci. . j[t V slovensko osnovno šolo pri Sv. Ivanu — * pfd že nad' 130 let — smo hodili otroci od Črnegojev- ^ | niča. Borštiča, Ograde in Mandrje kar preko gme'n je ni več. Ta gmaina je bila nekci «jusarsKa», to Je krajevne skupnosti, torej domačinov. ^nlštvo, uprava, oglasni oddelek, ■ Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnlfe) '“žnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 ^očnlno n!^0 5000 llr — vnaPr0l plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino SFi)feInS,V0 53X100 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». .J7 številka 4,50 din. ob nedel|ah 5.00 din. za zasebnike mesečno 65,00, MO,00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80.00, letno 800.00 din. PRIMORSKI DNEVNIK tekoči račun za Itallio Založništvo tržaSkego tiska, Trst 11-5374 Stran 5 10. junija 1980 Za SFRJ Zlro račun 50101-603-45361 • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sožalja 400 llr za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI, lidM.LJzTT £!$5a$l Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska f ^Trst zveze časopisnih založnikov FIEG £ort šport šport m PRVENSTVO FRANCIJE zopet borg: P finalu je švedski as brez posebnih težav premagal Američana Vitasa Cerulaitisa Miz _ Šved Bjorn Borg in A-Chris Evert - Lloyd sta -a letošnjega že 50. medna-teniškega prvenstva Fran- L ®^ePnem srečanju posamezniki?3 56 srečala Šved Borg in A-^trt^erulaitis- To je bilo obe-v sedemnajsto srečanje med flveaia igralcema. Prej je bil JUGOSLOVANSKI košarkarji 1 četrtek 1 DOLINI M0slovanska košarkarska reli f ®^anca, ki se te dni mu-kw”®*aiii na pripravah za o-'gre v Moskvi, se je vabilu ZSŠDl in bo v | ek v Dolini s pričetkom ob *t*fa I °Uisrala ekshibicijsko V n6' J.ugos'av'ja U° v Do’ Nastopila z dvema enako- !ij nitna postavama, ki se bo-tif,jv tem srečanju pomerili tako da je pričako- V fiinstvi en košarkarski spek- ,.Vse ljubitelje košarke v jistvu in športa sploh bo tteu - nas‘0P “Plavili» edin-ty|nj športni dogodek in že ki le pričakovati rekordni * Sledalcev. Ijj.^Pešen Borg in tudi tokrat Jl^ičan praktično brez mož-■ia ™ u-?nal prvi svetovni lo-*en v prvem nizu je bil Borg z S| Pfjemoči in je povsem zaslu-l^vil tretjo zaporedno zmago i;i33tna sploh, kar mu je uspelo (L1 rekord Francoza Coche-H .,nerh Pa velja omeniti, da je i, ka24. rojstni dan 6. ju-«r pomeni, da se vrsta nje-šj /fPehov še ni končala. Geni )/ trudil, da bi po , riko v ZDA; toda Borg ■k/ dokazal, če je bilo sploh lij j?! M je trenutno daleč naj-T^dški igralec na svetu, ki litjjd^ovrednega tekmeca. Na aa katerih nastopa on, se vj’ lahko borijo samo za dru-tiv, j1: ker je prvo že vnaprej V nJemu. Hjdskem finalu se Romunka Ru-i, L.^agla resneje upirati Ever-\ ,Je zmagala s 6:0, 6:3 in ^ °Sv°jila četrtič. .'eiske regate, pa ni bilo iphg11 olimpijskih kandidatov. dv .sta samo vedama Gusar je-IjjjJda s krmarjem Celent in s krmarjem, ki sta tudi j MRala. :0ylad> so bili najuspešnejši i|j ’ ki so v osmih disciplinah .ift prvih mest. Ostali zma- O °dŠ1' V NnR- s Jri,skf‘rn veslaškem šestero m .im se je začelo tradi-. L'.sko mednarodno tekmo bili najuspešnejši mladi veslači iz ZRN, ki so zmagali pred Italijo in Jugoslavijo. Za to tekmovanje je bila značilna velika izenačenost mladih veslačev, med katerimi sodijo nekateri v sam evropski vrh. Zmagovalci posameznih disciplin v mladinski konkurenci so bili naslednji : Četverec s krmarjem: Bolgarija: dvojni dvojec: ZRN: dvojec brez krmarja: Italija; enojec: Italija: dvojec s krmarjem.: Jugoslavija; četverec brez krmarja: ZRN; dvojni četverec: ZRN: o-merec ZRN. ATLETIKA PARIZ — Francoz Phiiippe Hou-vion je dosegel v skoku s palico rezultat 5,70, kar je tretji najboljši rezultat v tej disciplini na svetu. Svetovni rekord njegovega rojaka Vignerona (postavil ga je pred dvema tednoma) je 5 cm boljši. NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI TRIESTINA SE POSLOVILA Z ZMAGO Tržačani pa so v letošnjem prvenstvu povsem razočarali - Napad odpovedal - Brez zmage v gosteh - Varese in Rimini v B ligo Triestina — Lecco 2:0 (0:0) STRELCA: Coletta v 72. min. in Quadrelli v 84. min. Z zasluženo zmago proti Leccu, ki je izpadel v nižjo ligo, je Triestina končala letošnje nastope v C-l ligi. Pred približno 1000 gledalci so Tržačani odpravili demoralizirane nogometaše Lecca, ki so se tako na »Grezarju* poslovili od C-l lige. Že dejstvo, da se je na tribunah stadiona v nedeljo zbralo tako malo gledalcev, jasno kaže, da so navijači Triestine »zapustili* svoje moštvo, ki jih je v tej sezoni nemalo razočaralo. Pred začetkom prvenstva se je namreč jasno govorilo o prestopu v višjo ligo. Prvenstveni razpleti pa so pokazali, da Triestina nima take postave, da bi lahko merila na kakovostni skok. Predvsem je odpovedala napadalna vrsta, ki je v 34 kolih dosegla bornih 28 zadetkov. Če k temu dodamo še žalostno u-gotovitev, da je Triestina eno redkih moštev v tej ligi, ki ni osvojilo niti ene zmage v gosteh, potem je na dlani, da Tržačani niso mogli poseči v borbo za sam vrh. Odpust trenerja Tagliavinija med samim prvenstvom pa je še -aostril krizo v tržaškem moštvu, ki je rito naletelo na vrsto prvenstvenih neuspehov, Edina razveseljiva točka letošnje sezone Triestine je osvojitev prvega mesta na «anglo-italijanskem turnirju*. Sicer pa je bilo tudi to skromna uteha za tako poprečno i-gro v prvenstvu. Triestina je tako končala prvenstvene nastope v C-l ligi na zelo slabem sedmem mestu. V višjo, B ligo sta napredovala Varese in Rimini, v C-2 ligo pa so izpadli Per-gocrema, Lecco, Alessandria in Biel-lese. IZIDI 34. KOLA lllldlllll IIIMIIIIIII IIIIIIMMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIVflllllllllllllllllllll (lil lllllllllll II111111111111111 lllllll KOLESARSTVO V SOBOTO !N NEDELJO Lonjerci nastopili kar na treh dirkah V soboto so tekmovali v Ljubljani, v nedeljo pa v Horjulu in Dolini Zadnji konec tedna je bil za kolesarje Adrie kar naporen. Člani lonjerskega društva so namreč na stopili kar na treh dirkah v dveh dneh in sicer dvakrat v Sloveniji, enkrat pa v Dolini. Najprej sta v soboto Udovič in Bonanno nastopila v Ljubljani na pisti za lovoriko «Zlata pista*. v organizaciji kluba Rog Franek, v nedeljo pa sta ista dva vozača nastopala še na cestni dirki v Horjulu. ,** Med cikloamaterji pa je, v Polini pri Trstu nastopal Marušič, ki pa je . imelBH' M /,urda najbolje pripravljen v letošnji sezoni in bi prav lahko posegel po najvišji lovoriki, saj je bil brez konkurence, ko je krog pred zaključkom preluknjal zadnjo zračnico tn dal slovo upanjem na zmago. Na dirki s'a v Trstu nastopila tudi slovenska vozača Kunaver in Hafner, ki sta se odlično odrezala. Hafner je bn v svoji kategoriji drugi, za Co-lusom, Kunaver pa je bil v mlajši kategoriji sedmi, kar je velik uspeh glede na izredno kva'itcto nastopajočih (tu je zmagal Degano, ki je pred tednom dni premagal v sprinte nekdanjega italijanskega profesionalca Crepaldija). Vrstni red na cilju v Dolini: MLAJŠA KATEGORIJA . Degano (Banco Roma) ki je 60 km dolgo progo prevozil v J.2/"4.1 s poprečno hitrostjo 41,3-40 km na uro Toros (Talbot GO) Giorgetti (Banco Roma) Minetto (Cremcaffe) Doglia (Domio) Dean (Talbot GO) Kunaver (TVD Partizan DOL) STAREJŠA KATEGORIJA Colus (Talbot GO), ki je 60 km prevozil v 1.30’ s poprečno hitrostjo 39,950 km na uro Hafner (Kokrica Kranj) Giustina (Cremcaffe) Boscolo (Cot.tur) Pisani (Cottur) R. Pečar MOŠKI SKUPINA A: SZ, Brazilija, ČSSR in Indija. SKUPINA B: Jugoslavija, Portoriko, Španija in Senegal. SKUPINA C: Italija, Mehika, Kuba, švedska in Avstralija. Na ženskem turnirju bodo nastopile sedaj reprezentance: SZ, Bolgarija, Madžarska, Kuba, Jugoslavija in Italija JADRANJE »inriA Za tečaj «op!imistov» prijave še do nedelje TPK Sirena bo še dva dni vpisoval v jadralni tečaj razreda OPTIMIST. Otroci, ki se želijo udeležiti tečaja, se lahko prijavijo v četrtek, 12 t.m., od 19. do 20.30 na sedežu društva v Barkovljah, Ul. Cerreto 12, ali pa istotam v nedeljo od 10. do 12. ure. Alessandria - Varese 2:3 Cremonese - Reggiana 0:0 Forb - S. Angelo Lod. 2:1 Mantova - Piacenza 4:1 Novara - Pergocrema 1:1 Sanremese - Fano 1:0 Rimini - Casale 1:1 Treviso - Biellese T:1 Triestina - Lecco 2:0 KONČNA LESTVICA Varese 48; Rimini 45; Forli 44; Sanremese 42; Cremonese in Fano 41; Triestina 39; Piacenza, S. Angelo Lodigiano in Treviso 36; Reg-giana 34; 'Mantova 32; Novara 30; Casale 29; Pergocrema 23; Lecco in Alessandria 21; Biellese 14. 2. ITALIJANSKA LIGA Tudi Brescia v A ligi Končalo se je tudi nogometno prvenstvo v drugi italijanski ligi. Poleg Cerna in Pistoieseja se je v A ligo uvrstila še Brescia, ki je v nedeljo premagala Temano. Brescia - Teraana 1 Como - Taranto 1 LR Vicenzh 'Monza X Leccč - Genna X Malera - AtAlahta 2 Palermo - Verona 1 Parma - Pistoiese X Piša - Sambenedettese 1 Sampdoria - Bari 1 Spal - Cesena X Sanremese - Fano 1 Foggia - Benevento 1 Formia - Riccione 1 KVOTE 13 - 267.600 lir 12 — 19.000 lir V nižjo ligo pa so izpadli San-benedettese, Temana, Parma in Ma-tera. IZIDI 38. KOLA Brescia - Temana 1:0 Como - Taranto 1:0 LR Vicenza - Monza 2:2 Lecce - Genoa 0:0 Matera - Atalanta 0:2 Palermo - Verona 3:1 Parma - Pistoiese 1:1 Piša - Sambenedettese 1:0 Sampdoria - Bari 2:0 Spal - Cesena 0:0 KONČNA LESTVICA Como 48; Pistoiese 46; Brescia 45; Cesena 43; LR Vicenza in Monza 42; Sampdoria 41; Spal 39; Atalanta, Palermo, Genoa in Bari 38; Verona 37; Piša in Lecce 36; Teran-to 35; Sambenedetttese 34; Temana 31: Parma 27; Matera 26. KOLESARSTVO Nizozemec Oosterbosch je osvojil letošnjo 40. mednarodno kolesarsko dirko po Luksemburgu. . k'- KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE Prava toča zadetkov - kar 30 Poslej bo seveda zanimivejša borba za obstanek v ligi in tudi boj moštev za tista mesta, ki o-mogočajo vstop v sodelovanje v pokalu evropske nogometne zveze. Začnimo z borbo za obstanek v skupini najboljših. Pravi derbi so v nedeljo odigrali v Osijeku, kjer je domače moštvo visoko premagalo ljubljansko Olimpijo, in to kar s 4:0. Pričakovan je bilo sicer, da bodo Ljubljančani v O-sijeku pred izredno težko nalogo, gotovo pa ni bilo pričakovati, da bodo Olimpijini nogometaši izgubili kar s štirimi goli razlike. Sedaj postaja položaj Ljubljančanov izredno nevaren. Ljubljančani bodo morali v prihodnjem kolu nujno doma premagati Slobodo, kajti Prvenstvo se bliža koncu in kaže, da so jugoslovanski izbrani strelci dobili novega «navdiha» prav v teh poslednjih kolih. V tem, 31. kolu so namreč dosegli 30 zadetkov, kar predstavlja lep rekord. Če se prvenstvo bliža koncu, je tudi na dlani, da se Crvena zvezda vedno bolj bliža svojemu letošnjemu naslovu državnega prvaka, saj je njen neposredni tekmec Sarajevo nepričakovano izgubil v mestnem derbiju z Željezničarjem in tako znaša prednost Beograjčanov na lestvici kar pet točk. Naslov je torej že oddan. nov spodrsljaj bi bil zanje verjetno poguben. Sicer pa je stanje na spodnjem delu razpredelnice tako zapleteno, da bomo o drugem moštvu, ki se bo, pridružilo Čeliku p drugo ligo, zvedeli prav v posladnjem kolu. In že v prihodnjem kolu bo še en izredno pomembni derbi v, borbi pred izpadom. Vojvodina bo namreč igrala doma proii Osijeku. ’ Zanimiva je tudi borba za sodelovanje v pokdlu UEFA. Derbi t^ucanda v, Uvieda * ,avignad v ? Aprile 1 S{!a««.ie s 1 . "elranan ^ggressorc ' s j' J*'ndaro *'iger 2 gabili ra k ... ^"ferhorn s *^8.998 lir v «3.800 lir 300 Ur 2 1 X 1 2 1 1 2 1 X 2 2 TPK SIRENA prireja jadralni lečaj v razredu »OPTIMIST* za letnike 1971, 1970 In 1969. Tečaj bo v juniju 1980 na društvenem sedežu na terenu v Barkov-l.jah. Za prijave in informacije telefonirati Pertnt Majd* tel. 417697 vsak dan od 11. do 12. ure. « « • ŠZ Gaja obvešča tečajnike, da bo teniški lečaj potekal po naslednjem spo redu: Danes, 10.6.: od 15. do 17 ure. Jutri, 11.6.: od 9. do 11. ure Čctrlok, 12 6.: od 15. do 17 ure Pclck, 13.6.: od 9. do 11. ure. • « • ŠD Mladina organizira vsak torek In četrtek rekreacijski namizni tenis, ki bo v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej. V soboto je bilo na stadionu Val-maura deželno prvenstvo za dečke in deklice A in B kategorije. Tekmovanje je bilo letos izredno dobro obiskano, saj je skupno nastopilo preko 690 atletov obeh kategorij. V tako številni konkurenci je bila, seveda, naloga predstavnikov naših dveh društev (Adrie in Bora) izredno težka. Na sp'ošno so sicer dosegli precej dobrih rezultatov, manjkala pa jim je ie prestižna zmaga. Vsekakor najboljši dosežek je zabeležil član Adrie Vasilij Pečar, ki je poleg osvojitve drugega mes'a v peteroskoku v najkakovostnejši A kategoriji dečkov, izboljšal tudi pokrajinski rekord. Obenem je ta atlet tudi edini, ki ima možnost, da nastopi na državnem finalu, ki bo 5. in 6. julija. Vsekakor bo deželna reprezentanca sestavljena 21. junija, ko bomo točno vedeli za imena vseh izbranih. Skupno so naši atleti zasedli tri druga ter dve tretji mesti. V A kategoriji sta tretje mesto zasedla še David Gregori (Adria) na 200 m ter Andrej Furlan (Bor) v metu kroglice. V B kategoriji pa sta po drugem mestu segli š borovki Helena Calzi ter Erika Fornazarič na 60 m z ovirami, oziroma v metu kroglice. Poleg teh uvrstitev moremo omeniti tudi zelo dober čas 13"4 Tiziane Natural na ovirah, ki ji je prinesel četrto mesto, ter 32,22 m v metu kroglice članice Adrie Kristine Sumlieraz, kar predstavlja drugi najboljši letošnji dosežek v pokrajini. Ne bi omenjali tudi vse dosežene osebne rekorde, katerih je bilo na pretek, društvene rekorde pa so popravili poleg Naturalove še Sara Umeri v višini za Bor ter, poleg Pečarja in Sumberazove, še mlada Sandra Roveri v daljini za Adrio. DEČKI KATEGORIJA A 80 m 1. E. Rossi (Lib. Videm) 9”6 300 m 1. E. Di Luca (NAF) 39”8 2000. m 1. D. Tomasin (Lib. Gonars) 6'22”8 6’33"4 13’'5 15”8 3. David Gregori (Adria) 80 m ovire 1. A. Baraldi (NAF) 13. Marko Saksida (Adria) Daljina 1. D. Simionato (Latisana) 5,23 m Višina 1. R. Bulfoni (Libertas Martignac-co) 1,92 m 34 Marko Umari (Bor) 1,35 m Palica 1. A. Scomegna (CSI-Prev.) 2,60 m Peteroskok 1. G. Brida (Lib. Videm) 13,09 m 2. Vasilij Pečar (Adria) 12,82 m 9. Massimo Viller (Adria) 11,56 m 10. Devan Cesar (Bor) 10,94 m 11. Rudi Primosi (Bor) 9,91 m Hoja 4 Km 1. S. Battiston (S. Giacomo) 23’32” Krogla 1. A. Monaco (NAF) 11,82 m Disk 1. D. Brianese l'NAF) 29,08 m Kroglica 1. A. Rieppi (Lib. Videm) 61,30 m 3. Andrej Furlan (Bor) 46,24 m Štafeta 4x100 m 1. NAF - Videm 49”7 80 m 1. A. Erdas (Lib. Manzano) 11”0 2000 m 1. F. Vignuda (Libertas San Daniele) 80 m ovire 1. M. Pez (Lib. Gonars) 6. Borut Race (Bor) Daljina 1. M. Tomasini (CSI - TS) 18. Alan Oberdan (Bor) Višina 1. A. Brianese (NAF) 12. Rodolfo Modotto (Adria) 1,25 m Hoja 4 km 1. C. Marchesi (S.Giacomo) 24"08’5 Krogla 1. D. Dose (Lib. Gonars) 8,40 m 8. Aleks Košuta (Bor) 5,95 m Kroglica 1. A. Tognutto (Latisana) 33,40 m 7. Omar Bachi (Adria) 27’98 m 9. Dario Blažina (Bor) 24,94 ni Štafeta 4x100 1. Libertas Manzano 56”7 DEKLICE KATEGORIJA A 80 m 1. R. Baladen (Torriana - 7”00’8 14”1 15”0 4,43 m 3,72 m 1,50 m Gradišče) 10”6 300 m 1. A. Taverna (Snia - Friuli) 44”5 1000 m 1. L. Bessi (Edera - TS) 3’12”5 80 m ovire 1. M. Casagrande (UGCI-GO) 12”8 4. Tiziana Natural (Bor) 13"4 7. Silvana Gerdol (Bor) 14 ”3 Daljina 1. M. DalLArche (Libertas Pagania) 5,12 m 20. Lara Stranj (Bor) 4,05 m 36. Sandra Filipovič (Bor) 2,74 m Višina 1. A. Pers (Lib. Manzano) 1,50 m 6. Sara Umari (Bor) 1,40 m 19. Tatjana Škerlavaj (Bor) 1,15 m Krogla 1. S. Benedetti (Libertas Sacile) 10,27 m 10. Irena Petgros (Bor)) 7,59 m Disk 1. A. Devito (UIGIDI-GO) 19,34 m Kroglica 1. G. Antonini (UGGI-GO) 34,58 m 4. Kristina Sumberaz (Adria) 32,22 m 5. Mojra Fontanot (Bor) 30,94 m Štafeta 4x100 1. UGGI - Gorica 53”6 KATEGORIJA B 60 m 1. A. Venturi (Libertas Palmanova) 8”6 38. Ivana Verginella (Bor) 10”4 1000 m 1. N. Paolini (CSI - TS) 3 31 ”6 60* m ovire 1. L. Biagi (UGGI-GO) 10”9 2. Helena Kalc (Bor) 12”0 Daljina 1. E. Rosso (Lib. Fagagna) 3,94 m 6. Sandra Roveri (Adria) 3,73 m 16. Tanja Kakovič (Adria) 3,32 m Višina 1. C. Biagi (UGGI - GO) 1,40 m 6. Sonja Gregori (Bor) 1,15 m Krogla 1. G. Galante (Libertas S. Daniele) 7,84 m Kroglica 1. S. Sturma (Libertas Manzano) 34,76 m 2. Erika Fornazarič (Bor) 28,40 m Štafeta 4x100 1. UGGI-Gorica 57”0 R. F. JUTRI, 11. JUNIJA V Rimu, 17.45: ČSSR - ZRN (sodnik Michelotti, Italija). TV 2. V Neaplju, 20.30: Grčija - Nizozemska (sodnik: Prokop, NDR). TV 1. .h-• ’ ■ u • ČETRTEK, UL,JUNIJA,.......... V Turinu, 17.45: Selgija - Anglija (sodnik: Aldiner, ZRN) TV 2. V Milanu, 20.30: Španija - Italija (sodnik: Palotai, Madžarska). TV 1. SOBOTA, 14. JUNIJA V Neaplju, 17.45: ZRN - Nizozemska (sodnik: Wurtz, Francija). TV 1. V Rimu, 20.30: ČSSR - Grčija (sodnik: Portridge, Anglija). TV 2. NEDELJA, 15, JUNIJA V Milanu, 17.45: španija-Bel-gija (sodnik: Corver, Nizozemska). TV 1. V Turinu, 20.30: Italija - Anglija (sodnik: Rainea, Romunija). TV 2. TOREK, 17. JUNIJA V Milanu, 17.45: ČSSR - Nizozemska (sodnik: Ok, Turčija). TV 2. V Turinu, 20.30: ZRN - Grčija (sodnik: McGimlay, Škotska). TV 1. SREDA, 18. JUNIJA V Neaplju, 17.45: Španija -Anglija (sodnik: Linemayr, Avstrija). TV 2. V Rimu, 20.30: Italija - Belgija (sodnik: Garrido, Portu galska). TV 1. SOBOTA, 21. JUNIJA V Neaplju, 20.30: finale za 3. mesto. TV 1. NEDELJA, 22. JUNIJA V Rimu, 20 30: finale za 1. mesto. TV 2. igro tudi navdušila navijače. Nekaj možnosti za končni uspeh ima tudi Italija, ki bo sicer igrala brez izključenega Paola Rossija, imela pa bo izredno prednost, saj bo igrala pred domačim občinstvom. Za varovance trenerja Bearzota pa bo izredno važno, da bodo dobro starta- U, Nevarna pa utegne biti tudi ČSSR, ki je že presenetila pred štirimi leti, ko je v Jugoslaviji nepričakovano, toda povsem zasluženo osvojila naslov evropskega prvaka. EP? Kot običajno pred vsemi velikimi se tudi to- ki*$;;xazpa?avlja, 5 I«7 20 4< 3 13« 2 Izide pokrajinskih volitev v okoliških občinah bomo objavili v jutrišnji števili N Kse 5 % H Prih Riso ton šk Š S Ris H Pozi % olf ferl M>S! Mn S to R, k' S tol. 81 Rta & toč 5 toe % to« S s it Mi »tol Pit, * to S tol,