Z4S nam. t nt* u. mi mi. xuil leti. .HiiiiMfcf Nul* vci|i v Ljubljani na dom ckatavJjcr. v «rrxav iiaitvu «*ok»......K 24- c«k ino......K pol teta........12-— pci krta........live trt leti........6r— .etrt kta........5II naj sr trara-rasj ajpaopi« te nr vračajo Crcefc štve: PraPova ml les rt S, (v aria*!)s levo*. flatataB a*. Šib .Slovenski Narod" velja po poŠti: asaetati orltasi fri«» snpna p*iit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat | 12 vin , za trikrat ali večkrat r«» 10 * »* Pri vtcjih insrrcijah po dogovorm. I assvsditvti mm\ se ao*»l>a»o aan^aaae, renUmaci>e, Bistra«, itd. to )c dOmiraMratt\nt »tvari. ■ za A v stro-Ogrsko Na pisnu na naročita brez i»tt popo.Uv>iA*a xauio-v '»ljni z na«'it.**:ii in »latuniom nepo-trditve. Rdet a nit v>eh teh izdajanj nemškega ča*«»pisja je ta. tla se je vlada pret-*-j zakasnela s tem svojim »inom in iia bi morala ta korak storit] takoj po septeinberskih dogr«Milih. Nekateri nemški listi zahteva jo »d vlade, naj navede vzroke, ki so jo »»vedli do tega. da ni predložila so-: lasne izvolitve Hribarja za ljubljanskega župana \ la.iarju v potrditev. S to tvojo zahtevo si pa daje nemško • asopisje kar najslabše izpričevalo. Kakor znan**. p»»-»ebno dunajsko nemško » j kaj rado baha in r«ona.ša. da je najbolje informirano • asopisje v Avstriji- Ravno v tem -lučaju je pa to nemško ča*opi*j * po-t olnoma jasno pokazalo. da je absolutno ar in for utiran o. Niti *-u nemški !»*t ni v položaju, da bi le količkaj lesnično formuliral vzroka, ki so bili • dločilni za vlado pri tem njenem koraka. Love ter izražajo razna mnenja, konkretnega pa te pov*» niti • n list. Ce že kdaj« tedaj »o nemški listi zdaj pokazali. t kako malo pogleda imajo v tok poIiTi«*rit ara gi-•anja. Za v«ako l^^-H<». ki *e ntr»- v tej ali oni družbi, p*»I resno, pol v -ali in za **»-n«> revolverjih li«*tov, love tt*r jih na doljro in širr»ko ko-■-nM rajo ter delajo iz njih najrazličnejše, moaroee in nenicia^nre kombina- cije in zaključke. Z atao W^-L«> iieanilu* ča*»4»pi.sje je » to za«b*-yo pokazalo, da je popolnoaa n«t»ri- rvapoliiorii.t lir-iaT" 1 s^-i- za ' zerua siavaaaka rasopUjr. \ - -i«, vanaka aaaaaasje je odlo<-iio na Hri-i ter z najo?*trej>iini U* >ja ta aepeetiii-lj*n i u: - : vičui eia Bšr as i tkanega kabineta. jasno pove vladi, da \ pra»anje Hribarjeve u» -| »otrdi i ve ni okali- j...;..aaji temveč je varaiaaj«. v -leti kate-t era ha motat m:••;-* - ^k^lfuk jdaeovor v»«j »iovaua>ki «b*Ie-traeiji. In še z m»f»enifn činom ui l»a •' Hica*rth tako zelo ]*»kazal svojo I je državni voz. kakor ravno s tem. V zadnjem čaeu so se pač t upat a m slišali irlasovi prani um mil m, iz kate-lih se je spoznala nekaka prijetna zelja |ioaameznih slovanskih frakeij v>i »niti v vl«««in«» večino. To«la ztlaj potihnili \*i ti aia*ovi. V -k*- stranke so fciorriie zoper ta eia «ie t.*r p-»-ve«bičile. ( ^tuj»- slovanska vzajemnost. In naj se vlada *e tako skri\a v tisto tajin-»tvei - !..ti.- -^...r,-1 rav- •. na tli«»v«* vlado. Iz skeirau pa tudi shi kl eri kale i. temveč da je faktor, katereca upošteva evropaka rasapiikje. evrapska javnost. Niti enega «aaopisa. ni. ki bi le z t»esedi,-o kri-t i Lova I njegove velike zmoaztosti kar <»\ • jI •» nj«-T"\i sposobnosti. Po^-b-no i/ slovare*kesra ča*M-»yi>ja j,- pa laaviamsv da je Ivan HriVtar m<»/>. k a o eenijo in š|»«»štiijej<» vsi -i< aitski nar<»di. iih / katernanj je i:i v boj v-a -I«»v.'pska pa naj pri »le jo naši kle-riValei tf*r se aaulalje na naji*11» j-o iačin »raitHit«' m« ža. Ijml.ie. ki niti vretUii. 'ia bi tn»i «%•■ !>#» za- aaiL SaavartsLa javno-J j«- p - tem« da «»e ie s#di«larno izrekla za paaaaav ra Hribarja, ohsoilila v s ikalno coni«. /ofN-r Hribarja, obsodila s mi edeo rx»litiko naših klerik;ko n;rdalje\alne s< i. imajo ii«i ii t* 11. opijati obrtnemu m trtzov skeli »i a;ira>eajn ;«rihk<». voj«i splošno \w strokovno i/ol»ia/lH». Kar «•»■ splošne iz- obraze. nadaljuj«.«« »»or.ii » .n trirov-•>kn nadaljevalne soje ilelo 1 j 1Kliski 11 I; jrlede strokov ne ijtoin■.•./!»»■ pa mo ra i m »uk v teli šolali meriti n : to, da s«* obrtne in trgovske \■ . \ |»o-števaMn* kar možno p<>— Ln«- potrebe obrta, ki je njili |s»klie. iz*d»ra*/.i tudi . ie|io 111 T » \ VetOioslih. ki si jih vajene«- \ i .kn« n»rn vežlianju pri mojstru navailno n«* more pridobiti. >• l-t-i |N»iik iio]M»lnjuje praktično urjenje pri mojstru. « mrtiio nadaljevalne š«»le s4» ali splošne. 7<» s. pravi: nainenjene vsem obrtnim vajeneem kakega kraja, brez razlike obrta, ali pa strokovne, to je. namenjen* le /a vajene;- |h».a!i dokaj iaaje dosefrati učitelju ..a<.' v«»-IJi»e m-in- iis|H'lie. K^raemu je skoro da ii**iii<»froe r; ti na ?M.s,»bne |s»-tfe}«4- |h - r;h obrtov ; v stiok"\- n '• š« la i; pa j• učit« Iju «!••!« • atrso olajšano, ker »*e more prilagati individualnim |m»trebam onen*a ol rta, či-aar vajenevm je šola namenjena. Na Kranjskem j« zunaj Ljubljane *JO obt :a !.i»'v alnih -ol. to malo- •ii- \ -knS Šole a apiosnim , j-m. \ »tjdar s*» tiipatnm izjeme m se na r v obrt ti« >na«ialje\ alni soli v St. Vidu nad L.?ubijano jemlje poseljen ozir na n«i/ar-ki ebrt. nposteva-joe krajevne razmere. Nekatere sole i • i, .t ■ j n i t i •< a j /,i t r*r« »v ske va-jeiie*-. tako v 1'lriji. K«»eevju. Novem in V Ljubljani sami *e je lansko leto obrtno nadaljevalna šola reor-jr«n i/i rala in se ie v tej šoli uredil |Mink |h> strok«»\nih skupinah. Za tr- -k»- vajene** vzdržuje irreinij tr-n*o ee\ v Ljubljani tuko/vano «jrre-ii. alno šolo. < dirtno nadaljeva 1 ne šole so v v -triji obvezne. I»»»lžn<»št obiskovati te -o|e j** utemeljena v obrtnem re^lu, ki določ.1 v * ?*0h. da s,, vajeuei dol-'iii redno obiskovati splošne m stro- kovne nadaljevalne š«.l»- na način, kakor je predpisan po učnem načrtu. V zvezi - tem določilom pa nalajza okrtai red v S 100 učni tu ir<»-podarjeni dolžnost, da dajejo svojim vajene« m /a «'f>i-k šole jMitr« !»*-n «a-. I kd«»4'b o tem, kdo je dolžan skrbeti za u - t a n a v 1 j a n j e in v z d r ž v a n j e o i. r t n ti a -dalje valnih šol v splošnem, n i . ie na Nižjea\-t rij-kem imajo ;m»s« Im'ii deželni zakon, ki ima mimo drujrili določb tutli na vzdrže-▼asrje teh šol se nanašajoča določila. 'i'a z«^koii je bil ze večkrat izpreme-i jen. Ireflba teh m»I je navadno taka, da se obrtnonadaljevalne šole naslanjajo na diagc šolske zavode, po-največ na ljudske -<■!;-. K vzdrževanju stroškov /a te šole pris|»evajo država i1 :4L d»žel»-. • •!»eine. trjrovske zborni« •-. večji denarni zavodi, ponekod so ]M»s»bne ustanove. Nujna in neizogibna posledica dejstva, da vzdrževanje obrtnonada-ijeva-lnih in trjrov sko-nadaljevalnih šol ni p* »sta v no zagotovljeno in ure-jeno. ,,e ta. da s,- ti šolski zavodi bore z večnimi primanjkljaji. Ttidi pri nas na Kranjskem so te šole že leta in leta v denarnih zadrejrah. in šolski od-J>ori «»e 1'retnrijo <•«! leta «io leta, Po-**« j..--'^ijij. pokritje pa je na- vadno re oh osnovi zavoda nezadostno. Prispevajoče korporacije se branijo večjih prisfKvkov. kajti navadno so tudi same v netitrodnih finančnih ra/Mierah. Zvišanje podpore pri enem zavodu bi privedlo do potrebe, da se tudi driitrim zavodom seže z večjo svoto thm\ ramo sic, r l»i Kila opravičena tožba o neenakomernem postopanju. Položaj, ki je tekom let nastal, je nevzdržen in treba bode misliti na saniranje. Te dni se vrši pri deželnem odboru v tem vprašanju |w»svetovanje prizadetih faktorjev. Izhod iz sedanih malo tolažljivih razmer je dvojen, tako da se državi* pridobi za izdatnejšo podporo teh šol. V tem i »obleti u bi bilo pač želeti več pripravljenosti od strani vlade, ki ima vedno na jeziku svojo veliko skrb zn potrebe obrtnega in trjrov-sken*a stanu. Bržčas pn l*o treba ubrati drujsro pot in misliti na ]>« s l>en deželni zakon kakor na Niž.ieav-strijskem, kjer j*» |>o posebnem za-konu ugotovljeno, kako s*^ |»okrivajo potrel»ščine teli šol. Potrebe so tam spričo večjih razmer seveda nepri-erno o razponi, ki je izbruhnil med dunajskim »srednjim vodstvom* in češko socijalno demokracijo ter izpodbija obtožbe, ki so se dvigni!? ZO-j»er češko soc. demokracijo v njenem boju za svoje avtonomno stališče. Vprašuje, kaj so ćeški socijalni demokrati zakrivili, da nastopajo zdaj i einški sodrugi na mednarodnem kongresu kakor tožitelji zoper nje. Ničesar, drugega niso zahtevali ne-ifo. tla x* popolnoma varujejo temeljni principi socijalno - demokratičnega programa, da s** jim na ta iiačiii še nadalje omogoči skupno postopa-Ničesar drugega nočejo, nego enaki»pravaost in priznanje njihove popolne enakovrednosti in pa, da se rdpravijo vse zapreke, ki se na poti polagajo organizaciji češkega delavstva. Hočejo se kot enaki med enakimi svobodno razvijati ter skupno no>iti vsa bremena, obenem pa hočejo t uiti deležni biti vseh pridobitev. Nemški sodrugi pa poznajo samo eno devizo: Ali se češki socijalni demokrati put and in v vsem brezpogojno podvržejo, zadovolje se z vlogo na-vadnega davkoplačevalca in glasovalnega materijala brez lastne volje, ali se jih bo pa uničilo in popolnoma iztrebilo, kakor to povsod razglaša glasilo nemške socijalne demokraei-jt »Arbeiter Zeitung«. Ce se brezpogojno ikmivržemo, tedaj nam dunajski sodrugi obljubujejo, da bodo v gos j mi larskem oziru povzdignili živ-Ijenski standard češkega delavca, toda le takrat, dokler časa bodo sama to za dobr«.) smatrali in dokler ne bo-do razmere nemških delavcev urav-rane. V političnem oziru zahtevajo« da se naj i»olitične zahteve Nemcev; predpostavijo, češki socijalni demokrati pa naj kot pripadniki politično • -♦rinili LISTEK. Cesorlevo na Stola. Pozno |*»poldne mi je dmUo ekspresno pismo: Zajtra na Stol! Tvoj Tone.« Res. drugo jaatra — bilo je 17 avgusta sem izstopil v %kro*~ >-i. kjer m#- > ie »čakal prijatelj Vir, m kmalu za njim je pristopal zastav-iih korakov prijatelj Pan. Brez odra in obotavijanja swh» r roti Mojstrani, ne dn*ti aa šopam«* meglice po dolini in ptrsv blake. ki so aa^tirali aavo ala-ikega Stola in njegovega manj -*-ga. iatoiaitaska ga soseda. Zakaj, iaarli aaao tnleu načrt in dobro voljo« i n tega je treba vsakemu, poaebno se planincu, ko ga dvomljivo vreme ; lasi pr-*d hojo ▼ g**re- In krevsnili *m«» pri M«*vtah po fc^arem potu navkreber in aastavljali *voje gor jace po vee ali manj »trmi -teii «|fi Planine, kjer mbo si privo-kifli kratek «-d poči tek ob vira pod-sfc,. H i p« »krene Kmalu nato aaao drjupeli aa sovo aad^lano Znpanovo pot. ki jo je dala zaraditi »Kranjska 1 odrtrink-a S P. D-« ko: najzloinej-dr^top k Prafcrnovi koči. Kaj bi vam pravil, kako hiter* je ■aiai i si čas! La nekaj nas je motilo: čurn vi** 6I1M> »topaii. tam neugodnej- ši je l»il p*»gb*«/l na vrhov*« in v dolino, povsod same mefrU* Kaj i 'da aavariš Pan, ki je \ zrasel j»od Stol«.m in d«'l«r.. po/na vs*. njeirove • - , . paniS« • i ■ r i -1 »lMj.it i V h -\«»ji nejevolji, eeš rie Ih, raz !•-. *♦ - videli kies^, t» ar i ve itle* 4. plat i»n«č(ra v raxk malo p<» I _' uri dosp#di do -\«.«»-ira eilja. do lič r-e IV. n .ve k«»če. ki sr» j*» baš pre«l tremi tedni na siasraaaat način otvorili. Kn ;i! - s. o«llakotili in «»«-#- -i j** /;*siti«Mlil m žuli! vonjavo »rt ori ko. /bijaj«oč* stare in /d«raj«>č pristne nove d«»vtip /.Uaj «l»šla ra J#» *' iielomačetic, a vendar s«- vedno |mi »tiadzarsko imenovane .ieili. In baš v ta namen je bil prinesel m 1 n»j v 1 m t ht ni k 11 koe goveiline. s čemer je !.ot"| naju za ve« erjo presenetiti Kak« : /a pril»oljsek je |M»s»>»stni-koin lV»seri»ove ko«V izletek na vrh Stola. Doli shraniš v'se. kar si si Lil /« iM.t naprtil, m* oddihneš in okrepčaš, da na to svež |»ohitiš na skalnato visim« ni. Tako sva storila tudi midva Kako drugače je l»il«» pred t>e tirni leti na tem vrhu. kaj ne prijatelj Tone? Takrat *mo bili prenočili bil»» nas je petorica v Valva-/••rjevi koči; ie ob II. |»onoči smo im>-rab vstati, di smo dospeh ob 5. na vrh. botee videti krasote ob vzbaja-j«H*em solneu. A tavali snw» po strmi stezi v nočnem mraku in megli, in ko smo dos|»eli zmučeni na sedlo med Malim m Velikim Stolom, nismo videli drugega, ko samo megleno puščobo vse povsod, kamorkoli smo se obrnili. !>• kamenje, prožeče se pod nami na koroško stran, je pričalo, da aa nahajamo nad globokimi prepadi. A to pot ava našla lep raa^rled. 8ever ja aa in megli«*«', ki *-o zgoščevale gl<.. i»oko ]xxl nami v savski dolini. Ozračje je bilo prevetreno in očiščeno, vrhovi Tirolskih Dolomitov, Karnskih in Južnih planin. Triglavske skupili«'. Karavank in Kamniških Alp tja «!o Kaduhe in Obi rja. vsi so se razgrnili pred nami. obsevani «»«1 jarkih pramenov zahajajočega solnea. Pod nami pa je valovalo morje megla in oblakov: vsa Savska dolina z dolinicami in doli vred je bila pogreznjena v tajinstveno. neprozorno globino. Skratka: napovedoval se je bajen večer. Kmalu sva se vrnila l»od strvdio gostoljubne koče. Oini niže je tonilo .solnce daleč tam nad Tirolskimi Dolomiti, tem čudovitejši je prihajal prizor \ mogočni naravi. Kakor osamljeni otoki v morju so strmeli sivi skalni vrhovi iznad oblačnih valov, obsevanih od divno se odbijajo-« ih solnčnih žarkov. Tu si zrl raz-krojene v«e mavrične barve: , bližini solnea rumeno in rtlečo, na vzhodu pa sinjo in tem n« »vijoličast o. Nekaj minut pa je skupina Grintavce v rdela kakor fata morgana v nežnem planinskem žarenju. Včasih vidiš na slikah, da je poskusil umetnik ujeti tako čarobno igro, a ko sam zreš to krasoto v naravi, moraš reči a precenjenimi Prešernovimi beaedami, da je nmetM slika le sajad Tako je z zahajajočim sol nce m. prihajala slavnostna ubranost v naravo in med nas tri planinske uživalec. Tam doli v dolini in ob jezer ur so se pripravljali ljudje k slavnostnemu večeru. Videli jih nismo z očmi, a vedeli smo, da bodo veselo praznovali ta predvečer z godbo, razsvetljavo, streljanjem, pokanjem in plesom. A lepše, impozantnejše iluminacije k cersarjevemu prazniku si drugod niso mogli vstvariti, kakor jo je nam nudila narava sama ob solnč-nem zahodu. Eden izmed nas je dejal: Tesarost. semkaj k nam se potrudite! Tu bodo videli veličastno vzhi-čenost narave, razsvetljeno od najmogočnejšega vira luči, od solnea samega. Tudi narava praznuje danes in se vam i»o svoje klanja.« Sol nce je zatonilo. Razkošnost boj je vedno bolj pojemala,le Se vrhovi so odsevali v rožnati luči. Oblačno § morje |>od nami se je jelo gibati in deliti: odgrnila je Savska dolina svoj megleni zastor, da so se zasvetile na njej bele vasice, in zableatelo je Blejsko jezero liki dragocen biser na dlani. Narava je skrila svoj sivi pajčo-lan in pokazala se je v vanj večerni krasoti. Na nebn pa, na raajaanjenem aznrju so se viigale migljajoče zvezde, med njimi pa je plula kot velikanski lampijon resna, skoro polna Tedaj pa taMli tm*H mi, do- in kuli mjnjo politiko goapommjnlmujm im Ml t u n luo »at u nra naga naroda. la ker sr ranka socijalna dcmo-k racija noče npogniti temu diktata, ker ae brani izpostaviti vae ti v t jen fcke in terena mmnunpat delavca, tedaj ae ji aromi, da et jo ba puanalmoma m-ničilo m iztrebi k) t «-aka socijalna de mokraamja je pripravljena, skupno iti s svojimi nemškimi s*•drugi, ne cme se pa vzdmti pravice do »aao-»tojnoati. do popolne ■ aumnuua, avnonti v internacij«mali I iiteraaakjanaiia mm more težkih aocijalaik oV mokroto v prisiliti poti jarem nemških ac arov. kvečj.rnu more priporočati. mm obe atrmnki ava teoaalju nbnjrnti kanjee>g «p«.razumeti. Voditelj reske socijalne jc torej javno priznava, tla naša avstrijska socijalna demokraei-ja voditi politiko v pof*olnoma nemško - nacijonalni smeri. To čudno, in aoeijalno - demokratskemu neogramu nikakor odgovarjajočo politikojso tudi pri na> prakticirali. Pri nas ao socijalni demokrati n. pr. v Trstu tU lali celo laško politiko ter skoraj popolnoma prezirali oprav leene zalile ve t ii i i rame ga slovenskega mmro-«fa. Evidentno je bilo. da slovanski aodrugi ne morejo dolgo prenašati terorizma, ki izhaja iz dunajske centrale avstrijske socijalne demokraciji:. Tini i v socijalno - demokrat ičn i stranki hod«* morali preboleti narodnostno krizo — in naj se še tako upirajo in branijo. Češka socijalna dcmokraeija je začela ta boj. ki sc bo polagoma zanesel tudi o o«tale vrst** e« <• -i jalno - demokratične. In » tem je moč in edinost avstrijske socijalne demokracije zelo oslabljena. unuv I IM kal. ato Položaj petnih ckspcdi- Je&toij na fcidi. (Dopis iz poštnih krogov.) Jnnktim je igral zadnje politiki veliko vlogo. Med italijanskim in slov. vseučiliščem se je zahteval vselej in povsisii kot iz\ r*tno politično orožje — kaj čuda. da je postal merodajen činite "j tudi v nepolitičnih zahtevah s svojim položajem rezadovoljnih |»oštarjev in ekspedi-jentov. Obečalo se je iu zagotavljalo, da so zahteve obeh naznat-enih kategorij tako zvezan«, da more le popolna izpolnitev zahtev obojih upokojiti nezadovoljne duhove. Vse ali ni«? V no -mo plačevali tudi eti ek«pedijen-ti svoje doneske. okreplja!i vrste poštarjev in njih število ter s tem tudi njih moč. ravnaje se po geslu: V* združenju je moč! Po možnosti smo se udeleževali zborovanj, kadar nam je dopuščala služba, kajti nadomestila, ki ga imajo nadpostarji in poštarji doma v izobilju, mi nimamo. — Na|s»»|ed je napočila tako težko pričakovana regulacija in mi smo po etari navad: ostali praznih rok. Te obljube in ta jnnktim! Sieer pa čestitamo, gg. nad poštarji in |Mištarji oboj**ga spala! Mislili ste si menila, da *> tem. ker nas žrtvujete, odidete sami kar r-.zlače-ni • k>mov. A zviti fiskus je nas prepustil usodi, vaa pa tudi «—t rigeLk jer je mog« I kar glasn«. dokazujejo vaše pritožbe. \e bi *e š«- toliko pritoževali, ko bi občinstvo ne bih« tako nepoučeno o našem bednem stanja. Bsvso tolika odgovornost. bdi po-el. enako v gotovih časih ie hujše, delo n**go na poštah II. razreda in vemlar: Sr»*čne> rojeni tovariši drž. urad niki. nastavljeni z dekretom, mi ima ao navadno *dužh*-n«* pogodbo, oni za morejo ljami ma ato, a ostanejo vem dur v mamtai službi, mi smo radi enakih prrmr rakov za vnelej odstavljeni. Im merilo mm to razliko? Cujte tn strmite. Med tem ko poštarji me h najemo napradujejo vaako četrta leto, ao merilo mmauga mapred aa semate«. Ne odločuje torej niti število službemik let. ne naporno delo iu odgov ornoat, samo v znamenju zveliča vaih »enot« aaorea aanagati. »Kno-te«, definirati je težko — vse, kar se al oži »eno vpise zadevajoče promet -strankami v poeta i h zadevah, je enota. Torej aakaanice. pošiljat ve. hrso-»a\ i. ■■.'Kiivni pronie! Bl*ar<»r aradu III. ru.zr*s hauen Sie. dase Sie in die II Klase koatimen. Torej malo uvaževa 111 ekspedijenti naj aaritirajo za tovarn«-in druga velepodjetjn ali naj jih celo sami pomagajo ustanavljati kot akan-j«»narji pri svoji plači, kali * Saneta sim plieita«*! Druga fikeija. ki jo tr«-ba izpod biti. je alerirrs: Pttštna uprava prebira kar meni nič. tebi nič, da se ekspedijenti II. razreda lahko bavi jo ?az**n služb** še / drugimi opravili. L ključeuo la ni r spodnjih »s h TTT rart 1 .1 i Ikor ah siopemi), mm sam- tedaj, če imajo kako eatJIm, docela je pa tn aa stopnji, kjer je z urad«»m s1 v« ini tudi tebgraNka »lužri bi se mogel tu ekspedi jen t 1 ti! Tu bi bila ne samo 1 ampak tudi zel«, potrebna s ki bi vae d • : 1 n Letos je zn trg. sotrndnikc ga mišljenja naše niče je in ne ab«olii1 V. a k eea ministra, zaf< 4 >t<»p-r e 1*. 111 u. ia po * čim 1 m. 1 v T V deri •a\ 1 imiva. isti k a. veljavo zakon lukt socijalne-'krnt-k- 7b*»r a naredb-ie tudi oonra- vil krivice, ki so se godile prej »?*dn-7 b*»neem pod kan?ta!is»i. Sotrudniki imajo zdai zakonito pra\ ion znhte\at: do 3 tedn«»v. pri polni nlači. tako tndi za čas nezakrivljene Namestnik;: mora iskati g»>-1- aai ki u.iiaai p*wio* ni na-lov e. kr. • Vaj te obhaiar «anrtne težave, ostat v nra«lu in če ti no dolgih rr - - v ja da kskega morde zelo neredniars namestnika, ga moraš sam!! fte cdo gospodar je rK'tjsn skrbeti nekaj t**«s#»a **o~,a. erar. še- ve, pa kot jiiris^tčata oaeba «i'"a «rea kar v Tiaš^rn »• lučaja ceb prav t«r»d- bi za raas*rjea«e bolezni ker noši 1 ja ntsma v takih vrečah, ki že b»to mina viaVle vod«-, tako da jib r*>\*- ™ v strahu nr»»d bil? joni h*eitov\ Modama država v sto-btm b gikm! Ravno velja o d- bi* f.lačai na*r»«»«»tT»ika sam 7 mi notnimi ali asa i d-r»^nVko Vladtmi in tsdno plačo fcvel > f\-tem*! Pri kanoaib in rhtih ni v nsvadi T'mevno je 'a bi nan»estnik več «tal. fm alej nemi opazr.valci te večerne lepote na svoje delo. Na Krešišču, kakih 50 korakov od koče oddaljenem pobil naložil prijatelj Pan te ii»«»gočno grmad«* iz »lam*-, vejevja in ruševja, zdaj ->mo prinesli sroj prispevek netljivega U v a. kar ga je bilo mogoče najti visoko na planini. T«s"-n«« ob o«niih. ko je ležal v dolini že mrak. je zanetil Pan kot častitljiv irse na slovesen marim maš planinski kn~ Hipoma je w plam te I a gorljiva snov in zublji, Ih ani od lahne hmrjiee aam|Bnm> lali visoko v zrak. dajoč dolineem znamenje: Zdaj pričnite tndi vi' Skoro ao ae pričenjale utrinjati loči pov~<«! po dol m 1 in tudi na marsika-planini je zažarel krea. Cela Oo-liea. naša bližnja soseda, ae nam jo odzvala. A u:i smo ji nagajivo odgo-\arjaii: Višji srno pm le mi! V dolini so obljudeni večji kraji trepetali v lesketu luči, tako posebno Jesenice z obutimi m i kolodvorskimi napravami, a tudi Javomik. Lesce. Radovljica aa svetlikali kot tleče oaze v puščavi nočne teme. Naj-lepai zaranm pm je bil pogled na Bled. na ta raj mame demeie. Tu ao švigale visoko v zrak pestre rakete, razkrajajoče ae r tisoč lnčicxeato kakor drž ae rmzpraermjoče. Vrne« pm je bilo ču-ti rahlo njih prasketanje m pokanje. Lahko aaao si predočevali tisto kmp-renje ob jezeru in na jezeru. sa„ smo videli cel«» -t»r» \«*d raz-vet-ljenih ladij in čolnov. 2tr« g je mil obrtmi jen z rdečim nastani Imei kot najsvetl« jsa točka v njem je leaketm-la \Vmdis«-hgratZ4»va palača. Kaki prizor iz devete dežele — — Naš kres je pričel pojemati, a aaatet in zopet je vzplamte\al. kakor bi «k»bival novih moči i/p-nl zemlje. kak*»r da bi mu Htal saaa dajal goriva iz neporabljenih snovi. k. j.h br.mi /. ti^sletja v svojem osrčju Po slaimoatai» • ♦ e. r.n. ki nam jo je tako okusno pripravil vrli koče ij.i/da n H mmm>Ji» o-huhli * pristniin teranom in Ijtitorncrcenz, aaao sedli mm klopi««, pred koč* 1 in ne zasanjali v omamno mogo« n»«st narave Tn če bi bil poet med nami. ki se mu zazdelo, da čuje iz harmonije sfer pritajeno melodijo: Fk«g ohrani ! Ihnigo jutro pm. ko je prisvetilo mlado srd nce izza štajerskih planin in razlili« p»voj» /!;*»• f*» ^m;i vedrini in jasnih višavah, je zavladal v vsej vi velik praznik. Tam, kjer je večer plapolal naš planinski krea* aaao postavili in pritrdili mo gr«čen drog. na njem pa razvili našo trobojnico, ki je veaelo za\ brala v sveiem jutru v pozdrav dolineem im planincem. Zopet aaao se oprtali, krenili na skalni rob. zdrčali mo strmih melem v divni Medji dol trn mili smo aa Koroškem«, Wm im, ki amami ia 56 loto O. poštarji pm, ki lasje plačujejo, dobe dopust mm stroške uprave, če sila, am maialetol Im i»enzija! Nam ae upošteva v pemzijskohazo le stalna plača (Hestal iungl, srecnejaim tovarišem pa raz ven amjm še aktivitetma do klada (aai je samo ob sebi umevno nimamo) in še razma pri k lama od 4J40—mOt) K. Prav um, še vedno imaš zavt-iame oči! Naute! ^ein le nekoliko najbolj i»ekočib krivie. Treba «««t|M»«noči. Mark* je nap.-.al v »Kt>uiunističnetn manifestu« plamteče besed«-: Prole tarei vseh dežel sveta, /družite se! 1 >\ariŠiee in tovariši! Tudi aaai veljajo te b»--.-d.-. I^e v združenju nas /danih, prodanih iu izses«ivmnih je naša rešitev Kk^pedijenti vseh de /»I Avstrije-, združite se! ■4 V Ljubljani, dne 24. avgu ►ia r»io. Dnevne vesti. 4- Občinskega a v eia izredna seja ho v tor- k. iiie -'o .ivgusta 191«> <»b «»#^tih p«i|H«| v m«*stni dvorani a sledečim dm-vmm redom: I. Nazna-»•iia f»r»-H«*»'(KtvH II \'olit»-v /upana. t;iede volit%-e /upana določa § J!V al. L' občinskega volilnega reda za Ljub Ijano: »K tej voHtvf povabiti je vse ilane občinskega sx* *a ' dostav kom, da tisti, ki brez veljavnega izgovor« nit ne pride ja, ali pred končan« valit vi ja odidejo, huruke svoj svetoval* ski paarl tn tri leta me smejo miti Is-\ al jeni ter da vrb utega zapadejo aa občinska kari-1 globi, katero saae občinski svet nalečiti ao zneska 200 krma.«« Podžupan: Pr. Iv. Tavčar. 4- Naivna raakrUje. T>r. Tavčar naj izjavi, da ne reflektira na 7.11-panstv«. dr Trilbr |*a. da ne na deželno odlMirništvo — pa bo vae v redu«. - Tako doni danes glas izza grma > I či tel jake tiakarme«. Bravo — «eilaj je situvacija popolnoma jasna! (♦ fMmtane za slučaj, ako bi Hribar 7c|s»tno izvolitev absolutno odklonil, župan skalaš Peter, deželni odbornik pa skalaš Pavel, potem bo »■vse v redu< To ja vsa politična morala ideja ln i h mladinov. — Pa bodo še nekoliko počakali, — da se vremce spremeni! + Kriva pota ktertaktme politike. Praski »Fminfi« prinaša od slovenske konservativne strani u rudnik, naslovljen »ffen Apmell«, ki Ja Ne>r;tllille*ja blatenja UHJ i it r;i- sti im najinega f m «| 11 letnega poštenja. kaaummm mi aVvoljuje v tet . ~'mh dneh i/< • -tno skalnato omizje za hrbtom n«-katerili časnikarskih }>ri l.ajačev , 1 ilH.tr [-.«1 p.tt r- j»foie«> t'čiteljske me«, aa bova vaa§ molče prenašala. IHi bi spravljala na obtožno klop /golj kakega neznaaaajm anJstea, ki mora, rad ali nerad, kriti s svojim slamnatim uoeii iu te k» / :m ine lo-|s»vš4-ine, to nama ro m«»re /«o| ^ ti. Zategadelj poživljava dotične tiienureduiške pisatelji m inspira t«»rje. všt«*vsi poroč«'valea Hrvatske koresponden«*e< . da stopjj*« na plan •» s\ojimi imeni in d;«. f»r«»v;i midva prijatelja Ivana H ribar j; t **f\iea!a ua -va skb*j»a-vini l.rbtofn z vlad » -komurkoli kak pakt. ali pa da sva • mM le opustila katerikoli korak, ki bi bil nudil b- sene*» upanja na Uri-barjevo raitrditev. In če nimajo tega poguma ti skalnati značaji, da bi stopili pred vaju z odprtim vizirjem. tedaj naj zt če svoj materijal vsaj klubu obiskih svetnikov, da bo potem ta * : lahko sodil in nmandil ne gb^le na ilis ,0 iTl na levo - ■ -irar. kdor ■ \ r- -uiei kaj za-cr -il. iS4«de narodno . napred-te atrmmk' in mjemega orvega mo/;:. najinega ■ i »Mnam prijatelja, v tem * elekritičnem momentu ni*va mogla. * iti hotela no ver- :n rnzsod- "i•'•'•■«•.■ tedn • -va imela za to stvarnih in tehtnih raz v «*os. danjih tnilitičnih in go-ih u^^-bth te £r le žali-kot dovolj. To dohrm ve tudi prijatelj Ivan Hribar, in zaradi tega ostal )»> sbj-Loprej 1 - k /a-« ja * i seme razdora m«>s| njega in naju. bre-zupen O tem aaorr! " r»?i«*ati h* moč n*»jš' fektor uli t«» [> >t je skrb- Ijen - za to, da nibče ne bo ribaril * "'i čita v- vseh mogočih nem ih. T'esnami mm je. da je bil« rimam od modernih političnih fraz«. Pisatelj negira eksistenco bojevitih stremljenj med avstrijskimi narodi. Vae to ematra za veliko laž, katero uporabljajo vlada in obskurni elementi, ki ae hočejo vcepiti z vso moč jo podkupljivih ca.siuko\ tudi narodom. Te narod mastna l»oj»- se more po raaneaju tega člankarja samo s tem -dat rani ti, če pride na krmilo države ret-nično energična in konstitu-eijonalua vlada, vlada dalekovi|. -vojega stalnica im poklica neptestan vpliv na ljudsko življenje, to so zastopniki katol cerkve. Bojujejo se zoper so-cijalno demokracijo, anarhizem, ateizem, Z eno besedo, vidijo povsod so-vraiuike, ne vidijo [>a, da so si sami sebi največji sovražniki {»ostali. Nekdaj niso l>cscfle regenerirale svela, in ga tudi z laj ne la«ih> regenerirale. Vcoki in najvišji klerus gleda uede-lavno, kako s«'vražiiiki Avstrije po *tpi*nj za velik požar n^-d narodi »Kaj t«e godi?! Pehajo se /a lijiti naklonjeiiosf sramuj« jo se madnarofln«-ga značaja eerkve t»-r -otievajo v naroden plašček. nemški klerus j«- ee!.> iznas«d nemško kr-seanstvo'. da ima izgovor za sej »ara < i jo . . Skrajni ča- je, al. k'; 1 ruvi. da so duhovniki 1< za to, da po-^ zročajo prepire njed narodom, ic da s<> f.opolnoma zgrešili svoj vzviš ni poklic. Kur s«- pa raznih parasitov tme. o tem hi pač naša klerikalna hlraiika lahko iiiaogo (»ovedaia. Vamj itak obstoja vsa klerikalna politika edinole v tem. da nekateri pa rasi t i dobro žive s tem. da z zlorabo vere amaaaavajo ljudstvo. Nemško časopisje. ?«> takozvano svetovno časopisje, ki j«1 sedaj po-vodom nepotrtlitve doandnmjega župana zo]>et i»okazalo v s« t svojo mizerijo, u- pri ti priliki tutli novic rs>-sve«l«H-ilo. kak<» sistematično obrekuje Ljubljano. V vseli teh listih j*- čitati. a s. pri ri«*sr«*čnih -ej>:--:i barskih dogo^ikiii 1. Iia is. v Ljubljani tekla nemška kri in da je bilo v nevarnosti življenje Nemcev. To se z različnimi besed -k par tucatov nemških šip, da pa ni bil nobenemu Nemcu niii en las skrivi jen. X .-: t no pa je mnogokrat v n« ruških :• n - ** kia sievanska ^ ri- - ino da se tega nemški listi nikdar ne spominjajo in da stoji vlada na stališču: najhujši /gretji \ r.* ruskih mestih so bagap -la. najmanjši t slovanskih mestih pa so punt ... A čemu naj bi o tem pisal- * Ne?o««i >t^ ne bodo poboljšah in v iada tudi ne. Policijski ravnatelj Manu***?. Iz vestne varnostne priprave v nedeljo zvečer ao pmvzročib' n« kako vznemirjenje, katero so še povečale ee-vti. da bo naslednji dan dostavljen občinskemu svetu dekret o H ribar j - vi nepotrditvi. Mi smo v ponedelj*k' uitranji izdaji zabeležili vest. dr. Mrihmr ne bo notrj»»n in mu dostav l.ien dotični dekret in t ar ur pozneje se je ta vest obistinila. Mi smo *• tudi zabeležili kot govorico, da bo prišel tržaški t li. -4i ravnatelj Mat usvi v I^jnbljano. A kaj sta iz tega nar**dila Omrer Tacblatt« ia Tagesfto*ta<'* Oba sta r*»roČala. da i,- Maaneai nriš«d in danes poročata oba. da ir >Tnr!!issi bil v Ljubljani in \ • «-raj Ljubliano zopet zapustil. Resni. , ie da Manussi sploh ni bil \ Izubijani. Oj ti nemški t^rnokt! Teesič «s»ntra ^insteršič. Dal tnatinski poslanec dr. Tresič-Pavičič je imel *hod volilcev. na katerem je . d• ** in 7 v*o o«lkrito«tjo nastopil proti politiki dr. ftn«ter*iča. Zastopal je stališče, da je politika dr. $11-steršiča nespametna in škodljiva in da nima za dalmatinske poslance Slovanska Fuota* nobene vrednosti -4- fian nemškega šnlferajna — predsednik klerikalnega gospodar-skega podjetja. Prav natihoma se je a ršil obč-ni zb«>r Mlekar*ke zve/«1 Počim je prei "Slovenec. na celih *traneh slavo pel tej zvezi, je »daj v nar vrstah povedal vse. In grof Rar-bo. agi len član n«^mškega šnlferajna in sndmarke. je še vedno predsednik > Mlekarske zvese«. - IzvršMev ljudske štet ve. Notranje ministrstvo je izdalo naredbo o ljudski štetvi. ki se ima vršiti po stanju dne 31. dec. t. 1. Kar nas zanima, je vprašanje, kako se bo po novi štetvi določevala naredaest vsakega posameznika. Kakor znano, ae je s tem vprašanjem bavil tudi državni zbor. V seji dne 23. junija je bila sprejeta dr. Krama reva resolucija, v kateri se pozivlje vlada, naj rac ven občeval nega jezika v pošte va tasal aai adnaat Toda statistična komisija se ni ozirala na voljo ljudskega parlamenta ter je popolnoma svojevoljno določita, da se bo oziralo samo mm ob*9evalnl Jezik, nfinlatf mtvo to določbo am rmmme načine mfii mvlGtli ter je izdalo obenem s to naredbo ukaz na posamezna deželna politična oblaatva, naj tozadevni organi z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolaganje, na to delajo, da bo ta štetev odgovarjala dejanskim razmeram in da bo torej popolnoma zanesljiva. Opetovano smo že pisali, kako se pri nas, posebno v obmejnih krajih vrši ljudsko štetje. Ravno organi, katerim je vlada poverila Ijndsko štetje, v naših obmejnih krajin kar na debelo fabrici rajo Nemce. S tem se hoče zatajiti slovenski, oz. slovanski značaj posameznih krajev, posameznih dežel. S tem, da se c. kr. stmt. komisija ni ozirala na sklep dri. zbora, je ugodila Nemcem, ki hočejo s pr>močjo vlade še nadalje na krivičen način vzdrževati nemški značaj posameznih krajev. Angleški državnik Benjamin Disraeli je n#kel: Tri vrste neresnic je, prvič: navadne neresnice, drugič: proklete neresnice, in tretjič: statistične neresnice. In če pravi ministrska naredba, da !iaj ljudska štetev j»oda »die sprach-liehe Struktur der Bevolkemng«, tedaj pravimo z Disraelijem, da bo ta ljudska štetev podala edinole statistično neresnico. -f- Razpust narodne delavske or« ganizaeije je vso javnost samo presenetil, razburil pa ni nikogar, izvzom-ši nekaj po*ebno vnetih članov. Vzrok, iz katerega je bila delavska organizacija razpuscena, je skoro hu-morističen. kajti imputirati članom protimilitaristično mišljenje in celo protimilitaristično propagando, to ni \eč resno. Nam je razpust te organizacije samo dokaz, da vidijo gotovi ljudje za vsakim grmičkom pošastne strahove, ki so pa v sredi votli, okoli kraja pa jih nič ni. -t- Ob časrj klerikalne vsemogoč* nosti. Slovenske šole v iriciriborskem političnem ekrajn so torej dobile z« naerzornika zagrizenega nemškutar-ja Preflaka. Petindvajset let «0 zavzemali Slovenci to mesto, torej v dobi. ko slovensko ljud*tvo še ni bi-io tako probujeno kakor je baje dandanes pod vodstvom klerikalcev. Toda takrat so odločevali v slovenski politiki drugačni možje, kakor ao današnji Šusteršiči. Korošci in drugi taki klerikalci. Tem ljudem je vedno pred očmi samo njihova strankarska korist, zato ni čudno, da se ustanavljajo z njihovo pomočjo nemške gimnazije in da se nastavljajo za slovenske šole nemskntarski zagrizene! kot : ! Tagespost«. da je graška tvrdka Koller dobavila Crni gori večje število poštnih vozov. Po-Vro bi pač bilo. da bi se črnogorski vladi pojasnilo, na kako nesramen način napadajo ravno graški listi ( mo goro. Potem bi se črnogorska vlada pač premislila. podpirati nemško obrt. temveč bi se raj še obrnila na slovanske tvrdke. - Polom v klerikalnem zadružništvu. Jt Celovca se nam poročajo jako vznemirjajoče vesti o klerikalnem zadružništvu, ki je zabredlo po strankarskih potih v tako opason položaj, da se je bati katastrofe: klerikalci že iščejo kozla, kateri je naj od-covoren za njihove gospodarske crehe. Pri centrali koroškega klerikalnega zadružništva vrši se sedaj stroga revizija: dokler ta revizija ni končana, molčimo še. Vznemirjajo sp tudi že slovanske posojilnice na K ^roškem, katere so zapeljane zapustile svoje varno zavetje pri Zadružni zvezi v Celju in so slepo drle v klerikalno Zadružno zvezo v Ljnblja-ni. Klerikalno gospodarstvo je povsod enako. — Predrznost ljubljanskih Nemcev. Panes po polnoči je bil na Sv. Jakoba trgu tak krava 1. da so ljudje preplašeni vstajali s svojih no st»dj, misleč, da imamo v Ljubljani res že krvavo revolucijo. Ljudje so >o pa kmalu pomirili, ko so izvedeli, da kljub velikanskemu vrišču ni nika ke revolucije, marveč, da je to navaden k ravni, ki so ga uprizorili Štirje nemški razgrajači. Ko je pritekel na Ih*«' mesta stražnik, je bil kraval še večji. XemŠki razgrajači so vpili nad stražnikom, da nikogar nič ne briga, če razgrajajo in da bodo še razgrajali kolikor se njim. ljubljanskim Xemcem zljubi. Stražnik je končno vse štiri Germane odgnal na magistrat, kjer se je zabeležilo njihova imena. Res. daleč smo prišli . . . V likvidaciji. Mlekarska zadruga v ftt. Joštn pri Vrhniki je na občnem zboru sklenila razdružitev in likvidacijo zadruge. V zdravstveni odbor v Višnji gori je bil izvoljen visnjegorski fcu-pan Anton Perko kot načelnik; za njegovega namestnika je bil irvoljen Anton Fajdiga, lupam v Temenici. Kaplan Im da hi po ran razlagal t božjo besedo in razair jali Kristusove nauke, učijo ljudi pobijanja in zaničevanja političnih nasprotnikov, izdajajo Slovence za i-a.r »rr'«šev m f»»eenjajo druga taka dejanja. Da pa se ne zadovoljujejo nekateri »prečaetiti« tudi auano s tem. ampak se poslužujejo tudi drugih sredstev nam kaze aaetoanu slučaj: V S mi bel u pri Novem imajo pri oudotni cerkvi jako ga kaplana, ki sliši na ime V. Tome. Ta možic se ne odlikuje samo po svoji politični strasti, ampak tudi ne ve razločevati kaj je moje. kaj je tvoje. Pred nekaj dnevi so se kopali fantiči blizu farovia. Kar se priplazi kaplanče Tome. pobere kopajoč i m obleko in izgine v farovžu. Xe vemo kaj je hotel s te ni činom. Lastniki oblake so morali zagroziti kaplanu, da ga naznanijo na žandarmerijo, ako ne da obleke nazaj. Čeprav je obleko vrnil, so starši otrok vložili proti njemu tožbo. Tome je moral plačati 50 kron za d« 4>rode I ne name in povrniti m »d ne *trouke. Pa ; .udje vpijejo, da vera peša. Toplice na Dolenjskem. Bralno in pevsko društvo »Toplice« je priredilo veselico s sodelovanjem novomeškega »Sokola« v korist pogorel-eem na Potoku. Veselica je v vsakem »zini zelo dobro izpadla. Čistega dobička je bilo 24S K :» h. Ta vsota se je poslala županstvu občine Jsmihel-> t opice. Odbor bralnega in pevskega društva »Toplice« se naj iskrene je zahvaljuje si. dolenjskemu Sokolu za prijazno sodelovanje vsem oniinju so darovali različna darila ter onim, ki -o na katerikoli način prii*>mogli. h -pemu uspehu. Na z dar! Smrt v vadi. V Rinži je utonil I etni hlapec Martin Mikovie. doma iz Loborja na Hrvaškem. Mikovie • delal pri kovaču .Tak«»miniju v Ku t\ju. — Dne 21. t. m. je utonil v Krki lSletni hlaj»ee Franc Žagar iz V ove gore. občina St. Peter. Nemški glas o sokolske m izletu v (»abrjih pri Celju. V Mariboru izhajajoča Interstcierische Volkauet-rune;« tozadevno, primerjajoč zadnji nemški G aut u rnerfeet* v Celju s sokolsko slavnostjo v Gabrjih dne 14. avgusta t. L, piše med drugim na--ropno v svoji 34. številki z dne t>\ avgusta t. L: »Gauturnfest je posetilo nad 500 telovadcev in telovadk- K sokolski slavnosti je preko Štor prikorakalo — na štirih krajih brojeno. 1700 uniformiranih Sokolov; tem so se se pridružili Sokoli iz Savinske do-!ine. ki so došli po drugi poti in kadrih število nam ni znano. A sto jih je bilo najmanj. Gauturnfest je posetilo 2500 oseb. a sokolsko slav. nost nad Ob Gauturnfestu se je ideležilo prostih vaj 300 telovadcev. 4.h sokolskislavnosti pa 600. Kaj nas uče ta števila, ki so absolutno pravilna? V prvo to. da telovadstvo pri naš Nemcih na jugu nima več tinte privlačne sile, kot pri Slovanih. Prokleto gigrlstvo in pa angleški športni nestvor zapostavljata gojo telovadbe. K temu pa še pride lo. da se pri nas akademiki . v kolikor nimajo lastnih društev, popolnoma ahsenti-rajo od telovadnih družb. Pri Slovanih je to popolnoma drugače. Ym -Ioji ljudstva so zastopani v telovad->:vu in akademiki že cel', številno... V drugo nam ta števila jasno kažejo, a je pri Slovencih narodni čut bolj it nego pri na*, dejstvo ki ^e pri alih nar* si i h zmirom bolj prijavlja. V tretje kažejo Slovenci večjo po-. "vovalnost. Potovanje stane denar, pri Nemcih kot Slovencih- SIo-iil-o ls»gat nansl; a vklub temu ako navdušenje in taka udeležba . . . Ne podcenjujemo torej slovenskih -i red i te v. Nam Neme* m se marveč -:**dobi. da mamo motrimo to zvm-da nam ojačitev nasprotnikov ne j-rie **nkrat r»**»no škodovati. Na-ika podcenjevati, a sebe nadolijevati: to j** delo bojazljivih ha-• ■ev in puhlih frazerjev.« — Kaj r»-eejo temu celjska »Deutsche ► acht«. graški Tagblatt« in »Ta-?• r drugi enaki -resnicoljubni« nemški listi?! Iz aeamške šale. Hčerka nekega ' oljskega nemškutarja e je navadila • ko dobro r » BUnnl ga -a. da zahteva po trafikah -Post-simg mit zwei Zungen«. I pati je, da ae bodo odale j sloveunke erke naučile v nemških šolah celo qi n n« , da -d-1 Ealite\ ale i trafikah »Postanweisung mit drei Zungen . Zelo priporu* ljivo torej, '•a lrpMujo skrbni starši svoje otroke nemške šole. kjer *e človek navadi fako »lepe« nemščine. Nemško okoliško ljudsko šolo r ftuju hočejo ptujski »Nemci« ter to-vn«i delajo na vse kriplje in var reklamirajo no vsem nenaškesa 'aeopisju. Slorenri, pozor! — Vse-povaod na Spodnjem Štajerskem ho~ • omejiti alovenski vpliv ... To idimo tudi v Celju. Tamošnji slovenski okoliški deški ljudski šoli ne •npuste, da hi normalno razvila, postni urad ji je. kakor slišimo, celo zaprl zdaj še dre parale I ki. ki ju je mela drugod v mestu, kar r lastni *olaki bajti ni dovolj prostora reč za vprav tur — A aiače ao škemu^^^oatopa^! »jlili. Ob priliki snikn »Liano naše domov i-Ant. pl. Mihanovičn v Klanjcu, nabrala je gospa Olga Balon mod svojimi gosti na Bizeljskem 21 K aa otroški vrtec v Brežicah. Posebej ja nabrala gospa dr. Štikerjeva od istih gostov 5 K tudi za omenjeni vrtec. Prisrčna hvala. O. dr. Stiker je daroval za »Sokolski dom« v Brežicah 20 K. katere je dobil za ueko uslugo od enega kostanjev tskih rodoljubov. Na zdar! »•feuovlnava stoletnica.« Ime 3aw t. m. bo ato let, kar se je rodil v Gor. Branici aa Goriškem slovenski junak Andrej C e h o v i n , ki se je v vojnah leta 1*4* in 1H49. povspel l*<» svoji izredni hrabrosti od vojaka prostaka do topuičarakega stotnika in barona. Nadučitelj L e h a n je ie »redi maja uradnim uoaaua proail naučno ministrstvo za subvencijo, da bi izdal knjigo v tem oziru. Kakor čujemo, je dežela i šolski svet predlagal naučneiiiu ministrstvu, naj kupi ITI NI iztiska v. Toda do danes ni se rešitve, in ker pisatej tudi založnika ne umre dobiti, ta lepa namera najbrže splava po vodi. Hahent aua fata libeli i! Nagla smrt. Na železin.<«ki p -ta ji v Zdravščini je v ponedeljek popoldne naiiagloma umrla neka irospa \ približni starost! "»"» let Sed»»la je um klopi V"r čakala ua vlak za Gorico. Nakrat je ujn»giii!a glavo ter s« ni več uganila. Prepeljali so jo na tamošnje pokopališče. Na perilu je mela začetnici K H Iz strahu pred kobro. Goriški magistrat je i»obral v ponedeljek na * rgu vse buče. melone in drugo pa> • \>>hn • sad>> i. Bjaaujanoui da aa vs«' t«. t'Il« Sil i^uoje ... :..tjre\nejsih slojev navalili na \- ovc ter n«'v*»ril 30.01«I kron Priznal je. da je \ polagoma iz banke vzel t »t za jK>-rabiL Goljufija za 1WI tis4H kron. Sm»-či je bil v Trstu aretiran trgovec z manufakturni m blag« »m Sigmund Vamos. ruski Žid. ki ima *\«>jo pr«>-dajalnico v uliei Nuova št. M\ in stanuj«* v ulici I"g«» Fosrolo št. 1«, ker je og/oljufal dva dunajska bančna zavoda za vsoto IOmnni K Vamosa so izročili kaaensk' rnu u. Žile prerezal. Pr»-dvč«Tajsiijim je prerezal žile 33! *• slikar v Uordoveaa arzena 1 u Marij Honig-manri Prefsdjali ira v Jm.1t -rneo. Koparski napad pri belem dne. v o. V nedeljo krojr lO. <|o|h trije tržaški |h»tepuhi napa«! na Minijevem trgu kim-ta Ivana fla-roviča. Pritisnili ^o ga ob zid * r mu izmaknili -Vj K v Lr"tovini Vsh I kričanja je pridirjal -tražnik na '»nju. pa \endarle ni mogel ujeti m* nega potepuaUsj Pozneje se je |sdi< iji po-•»rečilo, «la je «l«du!a napadal* \ ro ke. \"-i tr . Kalahreži. kar pričajo njihova imena Silvi«» Sauli. C'a«*-*ar rv»^.fittA in Alighier: l»;ind»-u \arst\en«- «s|r«-dh*- proti kopri. Pristaniško n»«tz«»rništ\o v lhibro\ niku je dobilo od try;«-k#- f¥»mor«k'-oblasti dVtajlirana navodil« ria-:«dbe. h katerimi naj prepr«*či. i\n ne zanes*. k*d»-ra \f .ln/n«' Italije. V-e ladje, ki prihajaj** iz Brindizija. Barija in drugih laških privtanix- in i:a katerih se nahaja sadje. i»nd««jo v karanteno. Tudi na (brrskem so eblartva n\-edla najobs#'žn#Mš*. var-» ne naredbe, da se ne zanese kolera na Ogrsko V Bel zec u na Gali-sko ruski meji napravili sanitetno revizijsko postajo, ki naj pazi na potnike ter desinficira njihovo prtljago. Reški Slovenci nameravajo dne 11. septembra t. I. prirediti poseben vlak v Ilirsko Bistrico Sokol« v Ilirski Bi-triei priredi namreč dne 11 septembra veselico z javno telo-\adho v večje ni obsegu ~ Ameriške novice. Za družbo sv. r*irila in Metoda. Na svatbi Ivana Kerna iz Knežak* in Marije IV vi jak iz Cerknice so nabrali rodoljubni svatje za naš«» šolsko družbo 10 dola rjev Vsa čast zavednim rojakom! — Spomenik žrtvam. V radnički naselbini Primero, Colo., se je, kakor znano lansko leto srn rt no po-n«-srečilo poleg mnogih drugih rudarjev tudi 40 Slovencev. Tem ponesrečenim Slovencem nameravajo postaviti ameriški Slov ene i skupen ki bo eoljal ukrcaj M» I dolarjev — Slovenec utonil. V ■ichiganakem jaueru je utonil Anton Luni. Ani ae je vea razgret kopat, valod teanr ga je prijel krč. Tovariš ga je hotel rešiti, toda krč je Lobija napadel tako hudo, da se je iztrgal is prijateljevih rok ter ae potopil v jezeru. Hektraradiograf »Ideal«, zraven glavne pošte ima od srede, dne 24. avgusta do petka, dne 2C>. avgusta sledeči spored: Skozi Norveško. (Po naravi, i Cola di Rienzi. (Zgodovinska drama.) G<»spodična Glarkes. (Akrobatska umetnost.) P k rađeni otrok (Drama.) Nikdar v zadregi. (Komično.) Zadnja predstava se ob !e|N»m vremenu vrsi prostem. Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in p--hi 9.: Muha. (Po na-ravi.) Zvijale«-. (Komično.) Doli z ženskimi pra\ icami! (Komično.) Luka t»■ ra«l p«»r*s'-il gos>po«larjev«> h«Vr. ak t«>rek in pe-t«k ***\ t>. do lO. s« »del u je si. Slovenska Pi Iha rni« »nija. Pobegnil je dm 5. junija 1H95. rojeni t»siiHki vajenec Rudolf An-žič iz Spodnje Šiške, št. 197, kakor .ie to že večkrat storil. Kant je ni I ž«* i Pruskem, oilkodcr ga pa zaradi iij«'gove zanikrm»šti izgnali. Kckor drugi njegove vrste je tudi on zelo •■dpra\i v SfMMlnjo Šiško ali vsaj njegovo bivališ«*«* sjmjtcm i okrajnemu -«m1is,u \ Ljubljani, «nld. IX. — C. kr okrajna so«inija v Ljubljani odd. IX.. «lne 1«» a\glista P.HO \ /namenju alkohola. Ko je v ruMkdjo )M»pfM>ld!ne Peljal |m»-.«-sTnik han P«»čan po Tržaški <-tsTi \ m#'si.» žganj«-, ga dohiti \ozoin nek dragonski stražmojster. ki je vozil tako naglo in neprevidno, da je zadel v Pečanov \ oz, kjer se je v s led sunka ubila stekhmica. v kateri je bilo za 1^ K /.gan.'a. K«, j« P«-čan stražinojstra nato opozoril, j«1 ta ugal /. bič«-m. }m>tem pa pognal konja dalj«'. Konj s plaši I se je včeraj na Z;i-loški e«*sii pri > Lecamiščus 121«»tni Mariji Anžurjevi ter *lirjal do bol-nišni« er so ga ustavili. Konj • bil ustrašil električne <*estne že-lezni«-e. Ned«»pus,fn«» p« »m i r je\ a nje. Pr«*d- si no«"-nje m s,, >*v |tr«-d neko gostilno ? a Poljanski <*esti prepirali ponočnjaki K., pride iz gostilne i>.-ki ta-snji p«»s«-»stnik. na.sčuje nanje psa. K ♦•-skodov ala Nesreča na železnici. Dane*, zjutraj su nafdi na /♦ h'zniški provri med Grosupljem i 11 Predovljem truplo tu ketfa neznanca, kateri jt» ponoči na dos, da j s«- nepojasnjen način prišel pod vlak. V Ameriko m« je hotel snoci odpeljati leta 1H9H. v Slanini vasi rojeni in v Radovicn pri Črnomlju pristojni Anton Zugel ter s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Namero mu i« p;i prekinil na južnem kolo«lv«>ru s|nZl»uj«M-i stražnik Večeri n s tem, en fzn j#» aretoval. ^Mdali s«i jra de-/elneinu »r»dišeu. Delavsko gibanje. V«Vraj s*- j#. 7. južn«*ga k«do«lvora o«lpe!jalo v Ameriko W.\ Sl«»v««neev. 40 Ma«*«»«lon«*«*v in 27 Hrvatov. V H«»b je šlo 10. v Ruehs 2Vs. v Inomrst .15. v Prag«» 17. v Bre-aenc 1». v Ibnlgastein pa 25 Hrvatov Koncert Slovenske Fi I karmo* L jr s«» vrši jutri v hotelu Tivoli«. Od i.ol o do 7. igra oddelek, od pol 8. do pol 11. pa vea orkeater. Vstop prost. lil prt Keojeko bo nedelj«», dne 28. t. m. popoldne sestanek sosednjih kranjskih in štajerskih rod« d ju hov. Ondotna pridna Ciril-Metodova podružnica priredi namreč veselico z bogatim sporedom. *rttn ua je po ar. Cirila in Metoda je i s stopa l njen tajnik, gospod župnik Borce. V zanimivem govoru je razložil namen in pomen naše šolske družbe, povedal nam je mnogo o sovražnikih Ciril - Metodove družbe in o tem, kako naj vsak po svojih močeh pomaga pri velikem in zaslužnem delu za narod. Gospodu tajniku so poklonile po njegovem govoru gospodične O r o S1 j e v a , Jamarje v a in Jezerškova v imenu poljanskih deklet lep šopek. V novi ročenca in svatje! Društveno naznanilo! Deželnemu pomožnemu društvu /a hol ne na pljučih j«* dovolilo glavno ravnateljstvo tol>ačne režije 1500 kr«>n letnega prispevka. ^kademično ferijalno društvo Sava v Ljubljani. Preosnova našega društvenega življenja in vsepa narodno naprednega dijaštva se je izkazala kot naravno potr« Ima. Zato je odlsir izdelal vse predpriprave in U) članom na občnem zboru predložil svoje načrte v odobrenje. Ker je nameravana reforma našla pri vseh star«'jšinali našega društva odobra-vanje in j«* tesna in >troga organi-/aeija na širokem delavnem programu zahteva časa. pričakuje odbor, da se vsi člani in tudi gg. starejšine odzovejo najzanesljivejše vabilu na redni občni zbor, ki s«* vrši dne 4. septembra 1910 v restavracijskih prostorih pri Roži ob 10. dopoldne in bo na dnevnem re«lu poleg poročil odborniških funkcijonarjev tudi prememba pravil in volitev isdbora za leto 1910 11. — Odbor a k a d. fer. društva »S a v a«. \ « likodusen dar. Veletržec in velejiosestnik gosp. Fran O mer z a v Kranju je i>odaril povodom svojega odlikovanja z zlatim zaslužnim križcem s krono gasilnemu društvu ter S»kolu« v Kranju vsakemu po 100 K. Kamniški »Sokol« obhaja dne 4. septembra svoj praznik. Ta dan namreč priredi javno telovadbo.zdm-ženo z veliko ljudsko veselico ter pokaže občinstvu svoj napredek. Kamniški »Sokol« pokaže ta dan. da .i«' v r«*d«m simpatij, ki jih goje do njega domačini in drugi prijatelji. Zanimanje za to prireditev je veliko, kajti svoje udeležbe niso obljubili simo domačini in naprednjaki kamniškega okrožja, temveč tudi prijazni Ljubljančan je. me«l njimi v prvi vrsti VodniaU-anjc. ki zadnje čas«' zelo si m pat izu je jo s Kamničani. Naj bodo vsi prepričani. «la jih sprejme Kamnik na dan 4. septembra z odprtimi rokami. Govori s«> nekaj. «la ]H>setijo takrat Kamnik tudi naši vrli prijatelji iz Givrnjega grada. Naj le pridejo, v nas bodo gotovo našli prave in odkritosrčne prijatelje. Za zabavo bo skrbijeno v polni meri. ni kdo se ne bo mogel pritoževati. Zato i*a. le pridite vsi in pokažite, da zaupate kamniškemu >S«vkolu«. da želite, da bi se bolj napredoval. I. slovensko društvo nerotninar-jev in rejcev vseh malih domačih živali v Ljubljani ima v nedeljo, dne 2H. avgusta ob 10. dopoldne v hotelu »Ilirija« svoj redn iobčni zbor. Ker bi bilo delovanje tega društva ravno v tem času velike draginje velikega pomena, želimo, da se tega občnega zls»ra ne udeleže le člani, temveč vsi prijatelji društva. Slovensko planinsko društvo opozarja turiste, da naj strogo slede v društvenih planinskih zavetiščih hišnemu redu. ker je le tedaj mogoče redno oskrbovanja Posebno pn je brezpofrojno u važe vat i, da se po 10. uri zvečer ne sme motiti nočni mir. Društvu ae poročajo iz uglednih naših koč, kakor n. pr. iz Frischaufo-vega doma slučaji, da so ravno domači turisti počivajoči m gostom onemogočili počitek, rvažujmo povsod, da ao turieti katerekoli narodnosti, in posebno slovanski turisti, ljubi naši gosti in da je naša dolžnost, v slovenskih postojankah pripraviti jim I tudi v Triglavskem donru na Kredarici so štedilniki ločeni od lesenih s ten s ploščami in drugimi pripravami, tako da ae ob pazljivosti ni bati ognja; takoj pa nastane taka nevarnost, ako bi obiskovalci koč v nočnem času pušili ali sicer bili nepazljivi z ognjem in lučjo, o čemur tudi društvu prihajajo pritožbe. Imejmo ob posetu turistovskih zavetišč, ki jih je Slovensko planinsko društvo Z velikanskimi žrtvami postavilo, vse potrebne ozire napram drugim gostom in ne obtežujmo oskrbnikom in Slovenskemu planinskemu društvu itak težavne naloge! Brežiški »Sokol« priredi dne 4* septembra 1910 v vseh prostorih >/Narod nega doma« veliko narodno veselico, pri kateri svira polnoštevil-na veteranska godba iz Zagreba, —-Rojaki! V nedeljo, dne 4. septembra 1910 vsi v Brežice! Razne stvari. * Svojega očeta ustrelil. Plenic nitaškega maršala Popova v Tuli je ustrelil njegov lastni sin, ki je bil v stanju delirija tremensa. * Izgredi ruskih oficirjev. Dva mlada oficirja, kneza Basnice in Ma-čenko, sta popolnoma pijana ek«2edi-rala i>o moskovskih ulicah. Nabila sta več oseb ter usmrtila nekega stražnika, ki jih je opominjal k miru. * Železniška nesreča. V Mori na Tirolskem je nek tovorni vlak zadel cb stični stožec odvajalnega tira. Sedem vozov je bilo popolnoma razbitih. En sprevodnik je bil ubit, već drugih železniških oseb pa ranjenih. * Kip Julija Cezarja v Livadiji. Kakor poročajo »Pester Lloydu« iz Petrograda. so pri zidanju nove carske palače v Livadiji našli umeten, sedem metrov visok marmornat kip Julija Cezarja. Kip, izvira najbrže iz Pompej, od koder ga. je dal prinesti prvi imetnik tega grada, grof Potočki. Kip ima velikansko materijalno in umetniško vreclnost. * Poročnik in dva vojaka utonili. Pri kavalerijskih vajah 15. dra-gonskega polka se je hotel nek dra-gonee pri odpočitku pri Lavacu v reki kopati. Pri tem je pa zašel v vrtinec. Njegov tovariš je skočil za njim. pa je tudi izginil v valovih. Na to je prihitel poročnik v uniformi ter -kočil v vodo. toda utapljajoča se vojaka sta ga potegnila za seboj.Vsi trije so utonili. Trupla vseh treh ponesrečencev so kmalu na to izvlekli iz vode. * Ded šč i na kralja Leopolda. Ka* kor poročajo bruseljski listi, pride zaradi dedščine po umrlem belgijskem kralju skoraj gotovo do velikega procesa med ls?lgijsko vlado iu prineezinjama Lujizo in Štefanijo. Belgijska vlatla zahteva od kraljevih podjetjih za sedem milijonov frankov deležev, katerih pa princezinji LOČeti dati. * Avtomobil povozil telefonske* ga delavca. Iz Gloggnitza poročajo: Na tržaški državni cesti v Ane blizu Se niso nio>rli dognati. Pravijo, da je nek telefonski delavec. Tudi avtomobila, niso mogli do zdaj dobiti. * Žena porodila ribo. Na otoku H vam je neka žena. ki je bila noseča štiri inesece. porodila ribo. Riba je popolnoma podobna takozvani ribi r^kuši, ako se čez sredo po dolgem preseka, samo da ne kaže kosti, ampak je lei>o zaraščena. Žena pravi, da je pred dnevi videla tako presekano ribo in da je takoj čutila neke izpre-meinhe v sebi. * Jetika med jetniki. Ameriška narodna družba v obrambo jetike je nedavno objavila nad vse zanimive podatke o jetiki v Zedinjenih državah. Zlasti po ječah se razširja jetika kakor prava kuga. Družba zatrjuje, da je v vseh ameriških ječah najmanj 12.000 na pljučih bolnih jetnikov. Med 80.000 jetniki je 15 odstotkov jetičnih; v 21 ječah se nahajajo posebni oddelki za jetiene. Ječe v Pennsvlvaniji. Ohio in Kansasu so prava smrtna past za jetnike, tudi v drugih državah so razmere zelo slale, ker niso jetični ločeni od drugia . I ga rskih pevskih društev pomiva vsa »In v sank a pevska •trnštva. naj vstopijo v zvezo sk>van-skik društev, ki se je osnovala a sedežem v Sofiji. Im bi se srbska pevska društva ne čutila užaljena, se je sklenilo, da se ima prva skupščina te zreze vršiti prihodnje let«» v Bel- Odkritjr <*p-trtit-aik«»% na šip- kL Na Sipki odkrijejo dane*, dva spomenika, poplavljena v spomin lim bolgarskim prt**t«»voljeem v ko - turški vojni. Spomenika predstavljata j »odpolkovnika Kalinina in majorja Popova, ki sta bila poveljnika prostov - d jce v. Za makedonske Hegnnee priredili v Sofiji dva koncerta, ki sta vrgla skupaj 501)0 levov. • ►rte so priredili operni peve* Popov in '»perni pevk in ji Mor fova in Prokopova. Car Ferdinand je dal kot vstopnino na koncert 'JOOO levov. TelefonsKa in orzojavna poročilo, Spor med <*4m-ijalnimi demokrati. Dunaj. 24. avgusta. Spor med avstrijskimi socijalnim* demokrati se vedno bolj poostmje. Ikinašnja Arbeiter Zcitunaj« ostro napada češke socijalne demokrate, pre.h poslanca Nemca in Hudca. Kakor se čuje. nameravajo avstrjski nemški socijalni ilemokratje na mednarodnem socijalno demokratskem anodu i K o« lan ju sta % m r*-s«.iueijo, naj se •-eški sodrugi izključi jo iz »socijalno-demokratske <*rganizaeije. Nemška kultura. Dona j, '24. avgu-ta Sooči so Imeli nemški naeijoitalc-i shod v XVII. okraju. Po sleslu s., napadli na Otakringu češko go-tilno Grr-s in .o popolnoma demolirali. Ko je prihitela policija, so neinškonacijonalni junaki utekli kakor zajci. Dunaj. 14. avgusta. V Franc Jo-ripovo bolnico >o [»rin«~»li «leklico. ki je kmalu nato umrla z vsemi znaki kolere. Zdravniška preiskava še ni končana. Budimpešta. *J4. avgusta. V«-eraj prišli semkaj z reškim vlakom •Ive ženski, ki sta obobli na znakih kolere. Obe -< ► internirali. V kopal i-h ob Adriji vlada meti letoviščni-ki velika panika radi kolere. Ljudje trnmoma zapuščajo ko|tališča. Vče-taj se je samo preko Pešte peljalo 700 oseb. ki s*- vračajo jiredčasno r. Kramaf priobčuje v »Narodnih Listih« članek o politični situaciji- Med drugim naglasa, da mora biti cilj slovanske politike v Avstriji ta, da se i/vojuje-jo slovanskim narodom vse one pravice, ki so jim zajamčene v državnih temeljnih zakonih. Dr. Kramar ae iz- ako to strank t pogojem, tndi vso noati. Okelaokl »vet v Sarajeva, 24 avgusta. Vlada je razpustila oOčinaki »vat, kar so malo-dane že v »i občinski svetniki odstopili. Nove volitve, ki se vrše po starem volilnem redu. bodo 17. oktobra. Proti epa nekemu kralja. Milan, 24. avgusta. Tukajšnji klerikalni list »Unione« prinaša i*si raslovoin 11 r»* alegro članek, v katerem na najsurovejši način napa-stiarjske-^a kral.ia Alfonza, češ da je s k oči mož v rokah C anale jasa. Noif črnogorske uniformi. K. — t etinje. 24. avgusta. Te dni je dobila vaa črnogorska armada i ^ » uniformo, ki je |n» obliki docela slična ruski. Barve je sive. Pri juni-lejskih svečanoatih Unio vsi člani vladajočega doma. v m častniki in vojaki že nosili novo uniformo Poacverjeaje aa sibirski železni« i. Petregrad, 24. avgusta. Revizija • a - ^irs železniški progi ie dogna la. da je bilo pone\erjenega "^1 nuli- \ državnega denarja P6n»-\.-» jenje se je vršilo na ta način, da so aa ponarejali vozni listki. Zaprli ao železniškega ravnatelja in več vi»jih uradnikov. Rusija in Japonska. Petrograd. *J4 avgusta Ota-ijal-ni ruski krogi izjavljajo, da popobsa-a aneksijo Koreje po Pariz, 24 dovoljenje, da % Srbiji. >rr**au v ni ■ koueorviju 'gratiiti t % oran m a\ gosta, t liosdai isi-zarji % A 24. avgusta. zarji v Ameriki • *♦ h držav i jo z lokomotiv, al ili brezposelni de- kot 300 oaeo j več t kar na ro trn tetu. Dom čile iskre, ki pa s«j požar lavei. Taft proti moj. mu namestniku. \em \ i»rk. _4 avgusta. Predsed t. i k republike Taft pno h pismo, v katerem izredna* *siro da podpredsednika remiblike tega ou ajano. Gospodarstvo. — Nemški sadni trgov<-i z, preplavljajo naše kraj*-. Pri nas pokupijo, kolikor snoajoee po nizki ceni . i a '•U-'si.ja.].. na šumeča vina. Tisoče in tisoče bi lahko mi pridelki m sate tujci. Seznani pristojbin. * por. kodi že pričela. Mokra in vlažna p« mlad je dala mnogo »sena. deževno poletje pa je pripomoglo, da je tndi tava letos 'ak > vrlo vspela. kakor že več lat ne. Ker je pri spravljanji sena vr-me zelo nagajalo. ^. začeli otavo 7 največjo naglico koaiti da ne pride kako razočaranje. Najhujše pri vsem tam pa je. da koscev primanjkuje, da jih niti za drag denar ni dohiti. Na G«»r*-njskem okrog Lesce je še mnogo travnikov, ki niso niti vprvič not ' Mutna ker N k< ^n.i;i pr« drajra. deloma ker ni dobiti delavcev in imajo *»ic# r dovolj živinske r*>-klaje. Izdajatelj ia odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšck. Darila. Upravnistvu nagega lista so poslali Gospa Supanćićeva iz Ljubljane K 10—, mesto venca g Ivanu Trpincu v Kamniku G A. Jurtela, Hoskva, I gimn K 15—. G Mimica in Gustav Jersinovec v Trebnjem, Hercegovina K 10*—, mesto šopka na krsto svoje ljube nečakinje Danice — Skupaj K 35 — Hvala. — Na zdar' Neimenovan K 10— — Živel' — Na zdar! Za uravnavo ta ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča rasa jtaoao desetletji dobro zasaega. postnega " " \ ■ st dobi im nizko ceno. in kateri vpliva najbolj trajno na eae telkoće prebav ljenja Originalna ikatlMca t B. Po postnem p«»vzetii raipoatfis ta pršit k .vik dan lekarnar aV Ink c. ia kr dvorm zalagatclj na asjaaUjU, TuanununUU tV V lekarnah na delete je izrecno lateStiiati atsUui zaznamovan i | . Mnenje gospoda dr. O. ravuatela italijanske bolnišnice, uuuum Goapod J. Serravallos TraC Kad ustreženi Vaši sel ji, da poročam o Vasem Serravailovem kina-v in n z ž**leztf»m. in izjavljam, da sem ga pr. i/kusHl z uspehom v »lučajih malokrvnosti, brezlecnosti itd. Solun, 26. maja 1909. Dr. Foscolo. ^/^ierui IB, Paril, Rini iti. Nitanćn*' in temeljito sem preiz-kaail Vato aatno vodo in Vas zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z reacajem izražam svoje mnenje l stnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko toda v resnui dobrih je zelo malo Bolniki naj se toni p služujejo le onega sfOaUUra, o katerem je preiaaaasfo ia većletna raba izpnćala, da je v resnici dobro, la ta je: Proti prakajen, loskiaan ia izpadanju las Taono cninin Mnn katera •araaOuja taaiSc«, ooatranjuja Itaaao .n srapraOuja upadanja loa. 1 a >efc leaitea a n» % udom f kr«>a«. icazpoaiija ae i obratno posto ne ssanj kot dve steklenici. Zaloga vaah pra z*usen»h zdrrvil, medic mil, modicioui vin, apocljali tat. rajtnajaih parfumov, klrurgiikih ocraz, avažik miroralnih vod itd Del. tekoma Hnana Unsteki t L ubijan. H? I %n isti it I. polek- n'j/oxj*riTTifjji hran Joiefovcca lubii. nroatu Pa kaj se to pravi. Te trebuh boli? Pri pametni f lavi: zavžij f Krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši' liter K fcatlsv za sarscila: .FlOtU*- Ijsaljasa. Postavno varovano. Umrli so v Ljubljani: Dne 23 avgusta Josip Leitinger, zidarski pomočnik, )0 let. Cerkvena ulica 21 Dne 24 avgusta: Josip Pokom, sin sobnega slikarja, 2 leti ia pol. Tržaška cesta 4. ▼ eetelal bolnici: Dne 23. avgusta: Terezija Kokalj, po- sestmea, 62 let Izdubila se le natančnim naslovom na prvi strani. Poltenega najditelja se vljudno prosi, poslati jo naslovljencu pitan 2834 Itai ki znajo brati in pisati 2830 ipr»t»« s l.Mptembrom npratrnlatru mSIut. Marona". oo oaaooaoooo Ženitna ponudba. Gospodična stara 33 let, samostojna, j 2000 Jf letnik dohodkov, v lepem f^raju Sta-jersk** po^eg je/ejn/ce, išče raai pomanjkanja drugih priložnosti, tem potom dobrega moja, naJ bi bil inteligenten javeden Slovenec, morda v poboju. Ojira je samo na resne ponudbe, s* naj pošljejo pod ,,Prvi poskus* na upravništvo ,.Sl°v- Jfaroda" 2838 Priznano najboljša barva za lase ia brado je dr. Dralleja ki daje sivim in pordecehm lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. — Dobiva se svetel (blond), rjav. temno-rjav in črn v steklenicah z vporabmm navodilom 2a 1 K 80 vin., — večja 3 K 50 vin. pri S. Strmoli, Ljubljana Pod Trančo it. 1. SODI Is belega hrastovega lesa, trpetai, SODE od finega mirila vinske sode krilni izdelek, iz belega Isaskaiigi lesa, močne, trpe*ne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravne, za vsako vino i/borne, takoj ranljive za kar se jamci, oeaa \ \elikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih —— nizkih cenah — It. L lartiioia uđriiik Avg. Tomažič, LnSlHsi. aariitTrrtziit mta Učenec iz boljše hiše in s primerno Šolsko izobrazbo se sprejme v trfOTino i lUiaulni Mamut pri Ivanu Baz-¥ tamurfiieai pri Litij!. 2791 V KnaHovi Ulici ali v bližnji okolici. Ponudbe pod MSoba pe?a vedenja, iste s L septembrom SluibO za opravljanje vseh domačih opravil, pri kaki dobri slovenski družini če mogoče brez malih otrok. Gre tudi na deželo. Plača po dogovoru. 2819 Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „Zavedna Slovenka" na upravništvo »slovenskega Naroda«. 0LLA je vec rege 2000zdravni-kov označilo za najiane alivaiaa, Zaloga v Ljubljani: A. niavka, P Sašnik. Gabriel Piccoli. lekar-nar. A. Kane drogerija. Ant Krisper. Zahtevajte, da Vam Va§ dobavitelj ch in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLUt hvaliti za „ravne tako dobro blago". llustrovan, poučen in originalen cenov* r.ik z navedbo prodajališč zastonj od tvornice za gumi OLLA na Dunaja II. 5 Prataratr. $7. 1000 ■ ; J. Zamljen tevllarskl molster f Uoblonl, Kongresni trg itn. 13 i I j se priporoča za fu v svojo stroko • 349 spadajoča dela. 3zJeInje prave gorske n telovadske čevlje. Loč z absolutnim prihrankom. Patentovana svetiljka z jako močno petrolejsko žarno lučjo, pripravna za javno razsvetljavo, za železniške postaje, za velika industrijska podjetja itd. itd. Svetilnost: 750 sveč, poraba 1 4 litra petroleja na ura r«r«aWMi «b vsake«« vetrn la vremeBa! Druga a 180 svečami svetilnosti, 1 ^ litra petroleja na uro, primerna za razsvetljavo kavaren, restavracij, vrtnih paviljonov in veCjib lokalitet. " 2839 Ta svetilka ne razširja nobenega duha, ker nima stenja. Absolutno jamstvo za najmanj 90% prihranka na plinu in za večjo svetilnost ob porabi patentiranega anurilnn wJmHm€)ši aa ar a nsKOjm uunnr i tt m Zaaapatk: J. RUD AN, Trst Corso 13. Katalogi in proračuni na zahtevo zastonj in poštnine prosta 6272