MIRAN JARC: V NOČI.
467
je bil še kaj drugega ko Levstik ali Deshmann. Kaj to, če je s tem     <.
sejal med nas — korupcijo? Bleiweis sme to brez graje! Škof Wi(knet JsAč*$-Tm 00»
je bil moder škof, to spoznavamo bolj in bolj; le žal, da je njegovo
moško modrost izpodjedala ženska ničemerna nespamet, — sestra
njegova Urška. Pa se je bil zameril škof leta 1868. Bleiweisu, ko ga
je modro pahnil z Levstikom vred — od slovenskega slovarja; in glej,
ko je škof Widmer 10. julija 1875. odstopil, je Bleiweis leta 1876. v
svojih „Novicah" udaril, in žalostna slava je šla za škofa Widmerja   „^
imenom. In naslednik Widmerjev je bil narodni šj^J^ogačar. Pa je  /*<-jLck ah
Bleiweis pričakoval, da bo ob njem zavladal; a stegnil je škof roko,—
in Bleiweisu odkazal gotovo oddaljenost. Ni si dal do sebe sicer škof
Pogačar kakor Widmer; a vemo, da je Bleiweis bil pristaš njegove
opozicije ter da ni imel zanj prijazne besede v „Novicahu. Kaj bi
potem že davno mrtva reva Prešeren smel neki pričakovati od njega, če
mu je kje kdaj pot zastavil z gesto, ki ni priznavata Bleiweisa!
In zoper Prešerna je imel Bleiweis vzroka za osebno in politično mržnjo!                                                                  (Dalje prihodnjič.)
MIRAN JARC:
V NOČI.
Vi vsi, ki ste žejno upirali v to skrivnostno nebo oči vprašujoče ob plapolajočih slutnjah srca, že davno zamrli rodovi, ki ste z bolestno slastjo si brali bodočnost iz ve&io zagonetnih zvezda,
o, vi samotarji, sanjarji vseh vekov, ki v vas je spomin podzavesten zaplul... odkod... že je izzvenel... le drhtenje vam lije prek duš preplašenih... brezbrežno hrepenenje vam bil je neviden car skozi dalje nočnih temin.
Vi — bratje mi tu pod obokom zvezda ob tej uri pretihi, ko v mehko omamo me vpredajo dihi vesoljstva in sni:
Svetove objeti, zdrhteti v pretajnem središču noči!-------
O, sladostrastja iskanj! Živeti, živeti, živeti!
¦
30*