Leto V., štev. 175 Izhafa ob « afntrat. Stane mesečno 20-— Din za inozemstvo 30— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičev« cesta št. 16/1 Telefon St 72. Llublfavia, sobota, 26. julija 1924 Poštnina oavŠallrana. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Cena 2 Oln Upravništvo t Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telet, »t 36. Podružnich Maribor, Barvarska uL t Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. eekoT. savodu štev. 11.842. Ljubljana, 25. julija. Debata v glavnem odboru radikalske stranke je v več ozirih važna in jnteresantna. Razprava o politiki radikalske stranke sicer še tu končana, toda situacija je že prečiščena in IV . /-era koncepcija ima ogromno večino delegatov za seboj. Ta koncepcija je znana. Ona odgovarja dobro premislje-presoji celokupnega našega notranjega položaja ter smatra volitve ped vodstvom narodne koalicije kot edini pravilni izhod iz krize. Koncepcija, ki ji zastopa Fašw kot ministrski predsednik v imenu celokupno narodne koalicije in jo sedaj z učinkovitimi argumenti utemeljuje kot šef NRS pred pajvišjim poditienisn forom svoje stranke. odklanja kompromise s separatističnimi skupinami, odklanja predvsem tndi koalicijo s' klerikalci. No morda iz sentimentalnih simpatij za slovenske naprednjakc, ki se nahajajo v ljuti borbi s SLS. temveč iz dobro razumeva-j»ftsra državnega interesa, Gosp. zna dobro razločevati besedo od dejanja. On dobro vč, da so Koroščeve pri Pnfpk včeraišnie seie glavnega odbora NRS Jovanovič se danes odreče svoli misiji fOteK včerajšnje seje U____________, vrše se pogajanja, da se mu omogoči časten umik. - «AF inif^Šf^l | Beograd, 25. julij, r Mor 1L bLUVCmjE. — j dopisnik je g. Ljuba Jovanovič veren Beograd, 25. julija, p. Z veUkim zani» I litiko g. Pašiča ter ostro napada klen majem pričakovano nadaljevanje seje kake, proti katerim se je rebabontiz JavSga odbora radikalne stranke ni " ^ ,udl ™tl samo" prineslo nobenega iznenadenja. Pašiceva večina je očividno ogromna. Današnja seia sc ie pričela ob 9. uri. Prisotnih jc bilo 70 delegatov, navzoči pa so bili tudi vsi člani radikalskcga skupščinskega kluba, četudi niso člani gl. odbora. Oni imajo pravico govoriti, ne pa glasovati. Potek dopoldanske seje je bil sledeči: Prvi je govoril del. Ilija 11 i č. bivši po. slanec iz topliškega okrožja. Izjavil se je za politično konccpcijo g. Pašiča, za nove volitve, obsodil je razdiralno delo dr. Korošca in klerikalcev, ki so velika nevarnost za državo. ^ Drugi govornik posl. Steva Nešic, predsednik finančnega odseka, je govo* ri! pomirljivo v smislu politike Ljube Jovanoviča. Volitve so nepotrebne in ni vsemi silami. Govori pa tudi proti samo stojuim den t krstom in zahteva volitve. Pr. 2arko M i 1 a d i n o v i č, ki je Jo-vanovičev ministrski kandidat priporoča opreznost in pravi, da ne bi bilo sla' o poskusiti kombinacijo s klerikalci. Del. Ftevan Jako vi je vič ostro napada Jovanoviča naglašujoč, da jc on zapustil strankin program, odobrava politiko g. Pašiča in zahteva volitve. Dr. Ravnihar iz Ljubljane odobrava- koalicijo s klerikalci iz razloga, ker so sedanji avtouomisti in federalisti pripravljeni, da. brez borbe odstopijo od svojih programov- in sprejmejo vidovdan-sko ustavo. Klerikalci niso tako oposni, kakor se zdi, kar je najbolj dokaz, da so z železno reko zastopali državne interese, ko so imeli oblast. Ako se izvrši- svojim izjavam odločen, da sc pokori odlokom glavnega odbora stranke. Ako bi odbor stranke sklenil rczolucijv, ki bi onemogočila Jovanovičcvo akcijo, bi se g. Ljuba Jovanovič tem zaključkom pokoril in izvajal poslcnice ter o tem obvestil kralja in zaprosil, da ga reši misije, ki mu je bila poverjena. Ker ima po želji g. Pašiča izreči sklep glavni odbor že jutri dopoldne, sc pričakuje, da bo g. Jovanovič za katerega bo sklep gotovo ne- današnie debate sprejema stilizacijo tega pasusa* torej tudi oni del, ki govori^ o volitvah, kot edinem izodu iz krize. Nasprotuje le temu. da pride v rezolucijc točka, da odide stranka v opozicijo, ako kri/na zavzame drugo stališče kot rešite* potom volitev. Zvečer so se pričeli poskusi, da =e> naide formula, ki bi Jovanoviču omogočila časten umik. Že popoldne se je v tem oziru vrši! daljši razgovor med Pašičem in Jovanovičem. Nocoj je bil sprejet v avdijenci pri kralju zunanji minister dok- zeleni mizi podane izjave o opustitvi £aju se bo pokorU večini, avtonomije in o volji SLS za pozmv- Draži Petrovič je odločno no politiko sicer dragocene s stališča 2,ahtcva!i da ostane gl. odbor na strani .spoznavanja klerikalne moralo in poli- pa§i(ta_ Zahteva nove volitve obso tičnega poštenja, toda brez vrednosti: ■/a oceno zanesljivosti klerikalne stranke kot sotrndnice pri vodstvu države. Radikalna stranka, ki premalo pozna razmere v naši ožji domovini, ne odklanja koalicije s klerikalci toda mku-iter' Uzunovič je pravilno izjavil: Dosedaj smo .jih videli le razdirati sli-tafi le, kako odbijajo vse, kar je v t vezi z našim državnim edinstvom. Naj slovesno prekličejo svoje av-tonomistične programe, naj oficijelno demontirajo svoie izzivalne komunikeje, naj s© javno pred narodom izjavijo za unitaristi&no ustavo, pa bomo ž njimi govorili in se pogodili. Na ta. poziv fosn. Uzunovič ne bo dobil ugodnega odgovora, Klerikalci kot amoralni politiki sicer sedaj, ko jim gre za tn, da se polastijo oblasti, v Beogradu pri zaprtih durih prodajajo svojo avtono- so v interesu stranke, ali*v vsakem slu* ;;r> volitve v Sloveniji, se ne bo izpreme ril dosedanji položaj niti pri klerikalcih niti pri radikalih. Splošno pozornost je vzbudil govor de- ja akcijo Ljube Jovanoviča, ki hoče iti koalicijo s klerikalci. Dr. Uroš Trbojevič, advokat iz Zagreba smatra volitve v današnjem momentu za nepripravne in izraža željo, naj bi sc razpust parlamenta odgodil vsaj za nekoliko mesecev. Jc proti koaliciji s samost demokrati, ali tudi on želi, da sc vzdrži edinstvo stranke. Veliko po* zornost jc vzbudil govor drja. D. G r g i * n a, poslanca iz Vojvodine z ozirom na trditev, da so vojvodinski radikali za Jovanoviča. Danes pa je dr. Grgin v ime nu vojvodinskih radikalov se odločno izjavil za Pašičcvo koncepcijo ter za ta* kojšnje volitve. Senzacionalno so vplivala tudi izva* jan ja ministra U z u n o v i č a, o kate* rem so opozicionalci širili vest, da spa* da v najožji krog Jovanovičevih prista* šev in da bo vstopil tudi v klerikalno * radikalski kabinet. Minister Uzunovič je izjavil, da načeloma ni proti razširjenju sedanje koalicije, niti proti temu, da se sprejme v vlado drja. Korošca. Toda predpogoj za to je, da se klerikalci ne !e v razgovorih, temveč kot stranka jav. vanovič za katerega oo suiep gotovo ne- ™ . „ " n ^ S0SD0da gativen. storil že jutri opoldne ali popol- tor Nincič. dne primerne korake. Beograd, 25. julija, r. Obe skupini — Fašičeva in Jovanovičeva — sta pripravili rezolucije: ki jih bosta predložila gl. odboru za sprejem. Razun teh dveh skupin ie sc mala skupinica centruma, ki je za sporazum med Pašičem in Jovanovičem. Ako bi med obema skupinama prišlo do razdora, bi se centrom pridružil Pašiču. Pašiča v klub ter je imel tam konferenco z dr. Srskičem in Uzunovičem. Po seji glavnega odbora četrt na 21. je ostal Ninčič z g. Jovanovičem v njegovem kabinetu, kamor je prišel tudi Miša Trilu-novič. Kot verjetno se označuje kompromisna formula, ki daje Pašiču slobodne roke ter prepušča vodstvo nadaljnje politike njemu in ožjemu posvetovalnemu odboru, v legata za- ljubljansko okrožje dr. Ivana S a jo v i ca. Govornik pravi, da imajo sedaj alternativo volitve ali koncentracijo. G. Pašič nas je zadivll s svojo tezo proti koncentraciji in proti vsaki zvezi z zavezniki Radiča, ki jc zaveznik komunistov. Ako bi njegovi zavezniki vstopili v kabinet bi bila za. vso škodljivost nji gr.vih zaveznikov odgovorna cela vlada.' Ako bi hoteli zamenjati demokrate s klerikalci, bi to zračilo priti z dežja pod kap. Demokrati so za nas zlo ali so manjše zlo od klerikalcev. Zakaj so klerikalci odstopili od avtonomističnega programa? Sigurno z;tto, da bi prišli do oblasti Oni tega niso storili iz ljubezni do nas. mti iz ljubezni do države ali narod?, Oni bi vstopili v vlado, da bi nas v primernem t.renotku izdali. Oni bi šli v vlado samo iz egoisticnih namenov. Narod jih je začel zapuščati, ker jo uvidel, da klerikalci niso na pravi poti. Klerikalci v-idijo. da izgubljajo v narodu teren in se hočejo z vstopom v vlado iroralno dvigniti, ker bi na ta na-f.a povečali svoj prestiž me.l ljudstvom. Tako bi popravili svojo moral- V'Soluciji Pašičeve skupine se naha- j katerem bi bil tudi Jovanovič. h tudi naslednji pasus: OPOZICIJSKI BLOK V OBUPU. _ G!, odbor radikalne stranke popolnoma Beograd, 25. julija, p. Opozicijski odobrava stališče g. Pašiča o današnji j blok z ClZjrom na izgubljeno situaci-situaciji. Smatra, da se mora najti edini jQ p-^gj posvetovanja o nadaljni tak-pravilni izhod iz krize potem novih voli- tiki. Poslanci opozicijskih strank sc tsv. Za slučaj, da se nc najde ta rešitev in i teletrrafieno pozvani v Beograd, da se nos lavi krona na drugo stališče,! - ----------- zahteva' gl. odhor, da gre cela stranka v ovozicijo. Skupina g. Jovanoviča je sicer pripravila drugo rezolucijo, toda pod vtisom avdijenca s. peibičeviča. i Beograd, 25. julija, p. Danes dopoldn; od pol 12. do 13. je bil sprejet v avdi. i icnci g. Svctozar Pribičevič Londonska konferenca ODPOR BANČNIKOV SE KRHA. - SPORAZUMMED HERRIOTOM in MACDONALDOM. - PAVZA DO POND-UKA. • bo Herriot, kolikor oo mogoče, London, 25. julija, s. Seii petih delegacij so imeli danes dopoldne sejo. Ker ie francoski finančni minister Clementel odsoten iz Londona, je francoska delegacija zahtevala odgoditev za danes napovedane seje prvega odbora in tretje plenarne seje konfcrencc. Prihodnja seja šefov delegacij in seja prvega odbora se bo vršila v pondeljek. Tudi plenarna se- ziranje.^ ia konicrence je določena za ta dan. Herriot in Macdonald sta se sinoči sporazumela o naslednjih točkah: Go- oziru ......... ugodil angleškim in ameriškim željam, vendar pa mora z ozirom na parlamentarni položaj dobiti še nekatere koncesije. Vsled te zahteve ie razumljivo, da bo "za konferenco še nekaj težavnih treuot-kov, ker hočejo Francozi očividno doseči, da na vsak način prodre njihovo na- miio ter se iz nje norca delajo, oni radikalski kabinet. Minister Uzunovič je iz',T,lljaJ v narodu teren in se hočejo z bo vršila v pondeljek.^ luai . s„ prv!č začcia krhati fron- molčijo tudi v svojem časopisju in se izjavii> da načeloma ni proti razširjenju ^ JmJ v vla,5o moralno dvigniti, ker bi ja konicrence je določena za ta cian. ^ arglršk;h ameriških bankirjev. Od z besedico ne spomnijo svojega. *pro- sedanje koalicije, niti proti temu, da se na ^ mV : povečali svoj prestiž med Herriot in Macdona.a s.a se čenc n:u,riške strani se doznava, da CTaira-» — toda javno preklicati cd- sprejme v vlado drja. Korošca. Toda ,j.1(fvtr0in Tako bi popravili svojo moral- j sporazumela o naslednjm ^cKan. / dscdnV, angleškc banke Norman krito priznati se k pošteni državo- predr>oaoj za to je, da se klerikalci ne ^ repUiaciio v 5Voji kolebajoč.i smeri, j spodarsko in vojaško izpraznenjL r sprcjen novi angleško-ameri- tvorni nolitiki. tega, pa ne bodo sto- !e v razgovorih, temveč kot stranka jav* ' * y vkdi hj klerikalci — je nadaljeval j ruhrja, izpraznitev mostisca v i ■ dlQ„ !;n/ r,0,nag0 za posojilo Ncm- ri.1l Saj dobro vedo. da je v dema- no ^ s!užbeno odrečejo svojemu avto* | Jr Sajovic _ sanio pripravljali teren za Angležih, individualna sankcija poposa- , troških frazah o avtonomiji, o r-sebni Uomlstičnemu programu, odpovedo vsa. • jitv 0ni hodo sprejeli vse pogoje. ; meznih državah, vprašanje iranu.- . , državnosti Sloveniio, da je v hnjskn- ] ki zveri z Radičem ter se odkrito po. j Ne ^ nam garancije. da bi te po* belgijskih železničarjev v korenu, v nju proti državi. Beogradu. Srbom bi- : stavijo na temelj Vidovdanske ustave. . "o.e tu(J. !zpoiniij. Vlado bodo zapustili, ^tvo njihove eksistence in da se v Minister Uzunovič pa v ostalem smatra, j £ajar bo to potrebno in ko bo za da je Pašičeva koncepcija pravilna in da j . najbolje, a nas bodo pustili na cedi* je edini normalni izhod iz krize razpis ^ novih volitev. Odločno za Pašičevo politiko se je iz* j n vil posl. 2ika T a j s i č, ki pravi, da je koalicija s samost. demokratim naj* boljša rešitev situacije. Ako kralj nc bi da se v hipu podere stavba njihove moči. ko bi se nred narodom sami razkrinkali. Radikalna stranka ne pozna klerikalizma v vsej njegovi opasnosti in pnrfidnosti. Toda ona instinktivno Čuti, di je vsaka zveza š njim škodljiva za državo. Današnja ssia glavnega odbora. NRS je mnogo prioomoslo, da so se poimi o "tem razčistili in v?! slovenski ni prednja ki brez razliko strank smo-mo biti drju. Sajovicn hvaležni da je nazorno in tehtno prikazal ulogo kle- bil za volitve, potem imajo radikalci skupno s samost. demokrati preiti v opo* zicijo. Za politiko Lj. Jovanoviča je bil za* nazorno in wnw;o [«iu«i«ti »n-sv — grebški delegat dr. Gmajner, do ne* rikalizma. Istotako pa bodo z inmi vsi i davno zajedničar, ki je tudi proti koali* pravi napredniaki z ogorčenjem obso- j ciji s samost. demokrati ter zahteva vsaj d.ili intrigo drja. Ravniharia, ki je imel j odgoditev volitev. žalosten pogum, da je skušal zabrisati j Mnogo se je opažalo, da so se proti visnost slike ter je priporočal zvezo narodni koaliciji izražali v glavnem de. nje nainoije, n lu. Take špekulacije ne smemo dovolje* vati. ker postanemo tako njihovi sužnji. Pod nobenim pogojem ne smemo okre* ^.itavljen. niti separatistov. Koroščeva gtupa je Nova vlada v Grčiji Atene, 25. julija, s. (Agence d' Athenes.) Novi kabinet je konenove-Novo ministrstvo, v DU1 , .......... . i eksponent internacionalne klerikalne sek te. Podpirati tako raso. ni naš interes. Treba je voditi borbo proti vsaki poli* tični grupiciji na verskem temelju. Fa« vorizirati moramo napredne ideie, na. predne gnipacije in napredne stranke, boriti na se moramo proti vsem onim, katerih insniratorji separatističnih teženj so izven države, kakor so Radič, papež navnu — - , katerem so vse stranke, ki so gla^o vale proti kabinetu Papanastasia je bUo v političnih krogUi zolo simpatično sprejeto. Boj s bolgarskimi kom?ti Stip. 25. julija, p. Predvčerajšnjem je klerikalci. Danes bo glavni odbor NRS zaključil svoje raznrave. Zma?a Pašičeve teze jp popolna. Za kombinacijo go.i»&w-::v.->i, i—------J: ..., ,. pov NRS nahniak) baš oni možjo. kijlcšcm in dr. Miladinoviccm, gestikulira* " - ^ . t v ' X itn r.iTKuriflnn \ J -t so radikali takorekoe šele od včeraj in morda sposobni da jutri preidejo zopet v kak« drugo stranko . . . Sedaj se išče časten izhod za gosp. Jovanoviča. Mi želimo, da sc posreči ga najti, kajti zavedamo se, da je predsednik Narodne skunščine mož. o ka-tereea najboljši volji in velikih spo-sobnnstih '-ni donuščen nobeden dvom. Razmejitvena komisiia se sestane v Benetkali Rim, 25. julija. I Današnja «Tribuna» poroča, da se sestane jugoslovensko-ita-Hjanska razmejitvena komisija v Benetkah, odkoder bo vodilu dela za končno ureditev meje med Italijo in Jugoslavijo. POPUST ZA POTOVANJE NA UČITELJSKI KONGRES. Beograd, 25. julija, p. Jadranska plo-vjdba je odobrila 75 odst. popusta prvega in drugega razreda na svojih paro-brodih vsem učiteljem, ki potujejo na učiteljski kongres, ki se vrši od 24. do 26. t. m. v Dubrovniku. PRISPEVAJTE ZA SOKOLSKI OLIMPIJSKI FOND! joč zelo nervozno in razburjeno. Na* sprotno je g. Pašič, ko je odšel opoldne od seje, bil zelo dobro razpoložen in ko je vstopil v avtomobil, jc živahno poda* j al roko svojim pristašem, ki so ga ob* krožili. Vtis dopoldanske seje jc ta, da radikalna stranka nikakor ne ho dovoli* la, da se opusti dosedanja linija državne politike. Večina, ki jo bo dobil g. Pašič, bo naravnost ogromna. POPOLDANSKA SEJA. Beograd, 25. julija, p. Popoldne ob 16. -e je seia nadaljevala. Prvi je govoril Va«a F ran i še, vič delegat iz Zaječara. Hudo napada Jovanoviča. odobrava politiko Pašiča in zahteva, da se čim prej razpišejo volitve. Na oster napad odgovarja g. Jovanovič. ki brani svojo politiko in posebno kombinacijo s klerikalci •/ ž6 znanimi argumenti. Mihajlo Stoj a-d in o vič delegat iz Beograda kritizira postopanje g. Jovanoviča, popolnoma odobrava g. Pašiča i.c rahteva volitve.^ Med splošno pozornostjo govori dr. Ni-ko Subotio delegat iz volilnega okrožja g Jovanoviča. Todi.tudi ta nap.vda Jovanoviča in zahteva volitve. Enako zahteva volitve del. dr. Jovan R a d o n i č. Nato govori delegat, mariborske oblasti dr. Rudolf Ravnik. Odobrava no- v svojih naijačih pozicijah z obupno borbo komaj uspeli, da obdržiio 50 odst Torej so v teku enega leta izgubili 20 odstokov. Klerikalci so razvili brezvest* no agitaciio in grozijo, da sc bodo on-trenutek, ko prideio na vlado strahovit--osvetili vsem, ki niso v njihovi stran1.'., posebno na onim. ki so proti niim. Za* radi tega se mnogi bojijo pristopiti v nanredne stranke, ker se plašijo kleri* kalne osvetc. Ako hočemo, da se nam stranka okrepi, ako hočemo da sc raz* vije d-žavnotvorna fronta, tedaj čimprej k volitvam! Delegat Pnšovan iz Vršca odobrava politiko e. Pašiča in zahteva volitve. Predsednik radikalna kluba Marko Gjuričič so drži zelo rezervirano, odobrava nolitiko g. Pašiča. toda pravi, da je situacija taka. da je treba biti zelo opre, zen. Bora Milovanovič, delegat iz Skop-Ija prosi v imenu Južne Srbije za rim- 25. julija.: Z-iGR^B V eickiih tcndenca nespremenjena. usmerjena bolj na baisse kakor 'na hausse. Interes je vladal le za delnico Hrvatske banke, ki se jo kmalu učvrstila, dočim so Sečerana, Slavonija in Gutmanu neznatno padli. Promet minimalen. Devizni promet je začel z razmeroma čvrsta tendenco, ki pa je kmalu popustUa na korist dinarja, tako da so zaključki deloma uižji od včerajšnjih- London je bil stvorjen s 372.75, a ie padel na 3,l.-o, Turih je narastel od 1557.5 na lo.60, a na-Promet je bu ah na Italijo, devize: Am- Panče~"Cavdarov, komitski vojvoda. Cim 32,^.5 do 3237.5, Dunaj 0.118375 =0 ugledali orožnike, so se komiti poraz- ^ q j20375. zaključki 0.1194. Budimpe-delili v oddelke in otvorili ogenj. Vnela ^ oogg do 0U8 zaključek 0.106, Buka-=p je ogorčena torba, ki je trajala celi; rp.,a .^3105 do 38.125. Italija izplačilo Ive uri. Komite so se držali zelo dobro 3f>g40 dQ SG640 zaključki 364. Budimpešta 0.0069, Praga 16.1 o, Bukarešta 2.35, Sofija 3.95. Dunaj 0.0076.-». Tt;vT- Beograd 27.40 do 27.60. Dunaj 003°2 do 0.0332. Praga 68.60 do 69.10, New-York 23.10 do 23.20; dinarji 27.50 do "7 70 20 zlatih r enkov 88 do 88.au, uradni tečaj zlate lire S8 do 88.50. PRAGA: Beograd 40.05. Dunaj 4.715, Berlin 8.0-14. London 149.30 LONDON: Beograd 370, Milan 10L68, gvica 23.94, Dunaj 312.000, Bukarešta 1010 Budimpešta 355.000, Praga 148.7o- NEW-YORK: Beograd 118.7o. Berlm 1% prometa delaio na pravilnik novo klasifikacijo blaga, k na naiih državnih železnicah. ma. r. V ministrstvu spodarske organizacije v drzavi. da po 43950. pariz 508.50, Švica 1839, »ravllnlku, ki provede šljejo * "J : Milan 432.50, Dunaj 14.12, Budimpešta ,iaga. ki se prevaža | proučevanja in eventuelnega upoštevanja. 2&.'.50. Buksrešta 44.75. Znaeaf SLS Prispevek k politični morali klerikalne stranke. Pod tem naslovom priobčuje «Sa-mou prava* dokaj posrečeno karakteristiko slovenskega klerikalizma, ki je umetnik v zatajevanju svojih eiljev. Kot vzor te jezuitske politike navaja «Samcuprava®, kako se je SLS novembra 1918 proglasila za republikansko stranko. Storila je to iz notranjega odpora klerikalizma proti pravoslavnemu monarhionemu delu naroda in narodni dinastiji, ne pa morda iz razlogov radikaluega demokr.itizma. Ko ■je videla, da je njen račun bil napačen in da pod republikansko zastavo ne bo mogla igrati v novem državnem življenju soodločujoče uloge ter zlasti ne bo mogla sedeti v vladi, se je SLS potuhnila- Slovesno proklamirano republikansko resolucijo so zaprti v miz-nico in prve mesece Jugoslavije, dokler so sedeli na ministrskih foteljih v Beogradu, so bili kerikalni voditelji vneti monarhistL Ko je stranka morali v opozicijo, je pa zopet pričela koketirati z gospo Republiko, dokler ni pozneje v Celju proglasila, da je i republikanska i monarhistična, kakor bi pač situacija kazala-. To so njene ofi-cijelne izjave — pod katerih krinko pa ,so klerikalni agitatorji stalno in krepko razvijali republikansko hujskanje med narodom, ld jim je bilo in jim je se podobno kakor »avtonomija® sred-vstvo separatistične agitacije. Samouprava® pravilno prihaja do zaključka, da je SLS tudi še danes republikanska, seveda republikanska v onem glume, narod varajočem smislu, kakor Radi-čeva. Repubiikanstvo ji je le sinonim za mržnjo proti državnemu in narodnemu edinstvu. Republikanski program SLS v 1. 1918. je bil proglašen po aprobaciji drja. Korošca, v katerega imenu 'e ta krat govoril in nastopal dr. Brejc in po odobritvi ljubljanskega škofa Jegliča, katerega zastopnik dr. Hohniec je na zboru zaupnikov SLS 21. novembra 1018 poudarjal: kot katoliški duhovnik izjavljam, da sem republikanec. Nad vse značilno za kerikalno moralo je, da sta baš dr. Korošec in škof Jeglič malo dni na to lastnoročno kon-fiseirala republikanski program. Dr. Korošec se je v Ženevi prepričal, da bi SLS ne mogla biti sprejeta v vlado, ako b ivztrajala pri sklepu od 21. novembra, škof Jeglič pa je obrzdal svojo ognjevito republikansko naturo iz cerkven »političnih razlogov. Kako se je to zgodilo, o tem nam priča mala reminiscenca enega izmed članov tedanjega Narodne Veča. Škof Jeglič se je mudil "tiste dni v Zagrebu na obisku pri nadškofu Bauerju, katerega ie obvestil, da se pripravlja na prestop v republikansko vero. V Ljubljani so namreč, klerikalni voditelji republikansko resolucijo pripravljali prav na tihem ter jo vtihotapili na zbor SLS tik pred zaključkom, ko so se delegati že razhajali. Stvar je bila torej povsem tajno pripravljena. O nameri klerikalne stranke je bilo zaupno obveščeno v soboto 20. novembra predsedništvo Narodnega Veča po profesorju B., ki je zaprosil za intervencijo pri škofu Jegliču. Še isti dan je član Narodnega Veča gosp. K. obiskal škofa Jegliča ter imel ž njim dolg razgovor. Škof je izjavil, da prehaja SLS s»ato k republikanstvu, ker bi bilo nerodno. ako bi ona ostala monarhistic-nav trenotku, ko je evidentno, da je Judi večina Srbov proti dinastiji! Gosp. K. je poslušal škofova razlaganja z zaprepaščenjem — saj so bila v popolnem nasprotstvu z dejanskim položajem. Opozori! je dr. Jegliča, da je ves frbski del naroda prožet ljubezni in zvestobe do junaške dinastije in da paglašanie repubiikanstva ustvarja eilne težkoče narodnemu ujpriinjenju. Škof je dejal, da je on drugače podu-cen in da smatra, da se dinastija ne bo mogla držati. Šele, ko mu je gosp. K. z najtehtnejšimi argumenti dokazal, da ja v silni zmoti, ie začel Premišljevati. Toda šele, ko ie gosp. K. spravil razgovor na odnošaje katoliške cerkve napram državi ter škofa opozoril, kako rudno razmerje med dinastijo in državo mora nastati, če se stranka, ki pravi, da je zastopnica katoliških interesov. stavi ž njima v nasprotstvo, ko je nadalje skrbni! debato na polje interesov katoliške cerkve in duhovščine — tedaj je škof ves blel izjavil: Prenaglili smo ee. Treba bo popraviti. (Treba bo popraviti . . . Obljubil je. da se čim preje vrne v Ljubljano ter prepreči republikansko resolucijo, ali pa — č? bi to no bilo hiog'oee — vsaj poskrbi, da ostane rtvar na papirju. Nadškof Bauer je bil z veseljem pripravljen, da odoremi svojega gosta takoj z avtomobilom v Ljubljano. Res je potem škof odredil, da so klerikalci svoio resolucijo skrili v miz-r-jco — iz ozirov na trenutne interese rerkve in duhovščine. To je dokaz, koliko resnosti ie bilo na njihovem republikanskem prepričanju, kakor je tudi znak. koliko iskrenosti ie v njihovi politiki. Ko so izbili iz državo za sebe glavne koncesije in se jih ie porinilo nekoliko v kot. so pa oblekli zopet. svojo republikansko snkn;o' ter položili svojo lojalnost k ©stalim re-tervni-m političnim svojim garnituram. Pred desetimi leti 26. julij 1914. To je bila ona usodna nedelja, ki je ostala tolikim tisočem in tisočem v strašnem spominu. Že prejšnji večer v poznih urah se je raznesla po večjih mestih pri nas vest, da je avstro - ogrski poslanik zapustil Beograd, ker Srbija ni dala povsem zadovoljivega odgovora. Avstro-Ogrska, ki se je že mesec dni popolnoma določno pripravljala na vojno, je imela za mobilizacijo vse pripravljeno do najmanjših podrobnosti. V ne-deljo dne 26. julija dopoldne se je do zadnje goTske' občine razglasil ukaz o mobilizaciji, ki_ je imela pričeti takoj naslednji dan 27. julija. Ker je avstrijski upravni aparat zelo dobro funkcioniral, in ker je imelo prebivalstvo največji' respekt pred vojaškimi postavami, je bil odziv mobilizacijskemu razglasu popoln in točen. Večinoma so vojaški obvezniki že na nedeljo zvečer ali v pondeljek zjutraj zapuščali dom hi odhajali v strašno negotovost. In tisoči in tisoči onih s_e ni več vrnilo, strašna nedelja 26. julija pa je ostala našim vasem in mestom v najgreznej-šem spominu . . . Avstro - Ogrska je razglasila dne 26. julija 1914 samo delno mobilizacijo. in sicer v območjih 8 armalnh zborov, namreč v Sarajevu. Zagrebu, Gradcu. Temišva-ru, Sibinju (Hermanji-stadt), Budimpešti. Pragi in Litomefi-cah. eventualno tudi v armarlnem zbo- i ru v Dub-ovr.iku. Avstrijska delna1 mobilizacija se je tedaj tikala več nego polovice celokupne obrambne sile Avstro-Ogrske. Avstrija pa je bila seveda nagrmadila že poprej ogromne množine vojaštva na srbskih meiah in tekom ulti-mativnega roka so je vojske uprizarjale ob meji demonstrativno gibanje. Srbija se je čutila neposredno ogrožena, saj bi mogla Avstrija takoj po prekinitvi diplomatskih odno. ijev napovedati vojno ter pričeti s sovražnostmi. Zato je Srbija 25. julija že ob 3. uri popoldne razglasila splošno jaobili-zacijo, ki se je vršila nato v največjem" redu in točnosti, dasi je vojska "šele pravkar izvršila dve budi vojni. Hkrati je vlada sklicala narodno skupščino, ki je bila malo poprej razpu-ščena ter so se pripravljale nove volitve, za dan 27. julija v Niš, ki je moral biti izbran za začasno prestolico vlade. V Rusiji so se dne 26. julija odredile pripravljalne odredbe za mobilizacijo v vojaških okrožjih Kijev, Odesa, Moskva in Kazanj. V mestih in guber-nijah Petrograd in Moskva sc je razglasilo obsedno stanje. Jugoslavija in Avstrija Interesantno je, da ie vnanji minister kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev obiskal na povratku sestanka Male antante v Pragi Dunaj baš v dneh, ko se praznuje desetletnica onega usodnega julija, v katerem je pričela avstroogrska vlada vojno, ki naj bi uničila Srbijo in zatrla za vedno gibanje, katerega cilj je bilo politično ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kaka razlika med onim Dunajem pred desetimi leti in tem, ki je sedaj sprejemal našega zastopnika! Malokrat v zgodovini se naključijo na tako bližnjo časovno distanco tako izredne, tako temeljite in značilne izpremembe. Kar se tiče obiska samega, ga je vse dunajsko časopisje pozdravljalo z zadoščenjem in z veseljem. Dunajski politični krogi naglašajo, da so Ninčičev poset in njegove konference z Seiplom in Griinbergcrjem odstranile ono težko atmosfero, ki je bila nastala po incidentu z jugoslovanskim konzulom v Celovcu in po vzajemnih represalijali nad narodnimi manjšinami. Interesantno je, da budimpeštanski listi zelo zamerijo avstrijskim, da so tako veseli tega političnega obiska in to kljub temu, da se je izvršil baš ob desetletnici sarajevskega atentata. Iz tega različnega naziranja, ki odseva iz časopisja, je jasno razvidno, koliko so Avstrijci pravzaprav zadovoljili s svojo usodo nekake druge Švice, in kako malo mislijo na nekdanje imenitnejše čase, na drugi stran' pa, kako so Madžari še vedno daleč cd tega, da bi se realistično uživeli v svoj položaj in ne mislili več na nepovratne stvari. 1 Dopisniku beograjske ^Politike* je izrazila osebnost, stoječa blizu avstrijski vladi, o Ninčičsvein obiska sledeče na-ziranje: »Gg. Ninčič in Griinbcrgcr sta se sporazumela o mnogih odprtih vprašanjih, ki izhajajo tako iz mirovne pogodbe, kakor tudi iz sporazuma, sklenjenega lansko leto v Beogradu. Tako je avstrijska viada preko svojega kancehrja in ministra vnanjih zadev sprejela obvezo, tla v najkrajšem roku regulira položaj iu-goslovenske manjšine na Koroškem, bodisi z ureditvijo avstrijskega podaništva za one jugoslovanske optante, ki še nadalje žive v Avstriji, bodisi s podelitvijo dovoljenja za stalno bivanje v Avstriji brez sprejetja državljanstva. Razen tega se je avstrijska vlada zavezala, da zbolj-ša inaterljalno stanje jugcslovenskih uči-teljev-avstrijskih uradnikov v Koroški. Naposled se bo izvršila tudi najstrožja preiskava o zadevi tatvin, izvršenih v jugoslovanskem konzulatu v Celovcu in krivcem se kazen ne bo prizanesla. V interesu ureditve odnošajev jc predvideno, da se čini prej sestane mešana komisija pa pripravljalna dela. da t« zaključi no- va trgovinska pogodba. Poleg tega se izvrši tudi takoj ratifikacija konvencije o obmejnem prometu.« Dopisnik »Politike« piše nadalje, da je čul z druge strani da je bilo na sestankih Ninčiča z Seiplom in Grunbergcrjem govora tudi o jugoslovanski emigraciji v Avstriji. Beograjski vladi je obljubljena podpora glede izročitve krivcev in pobijanja protidržavne propagande jugoslo-venskih političnih beguncev v Avstriji. Dobra lekcija V četrtkovi beograjski je izšel zelo zanimiv članek g. Vilderja pod naslovom: mesta, kjer se porazgovarjajo s tem ali onim cpolitikom» in se potem smatrajo za — cinformirane>. Na podlagi takih se vodi potem strankarska in tudi državna politika! Prav piše g. Vilder: skozi mesec iz dneva v dan pozive na politične umore onih, kj nočejo plemenske razdvojenosti (kampanja proti dr. Žerjavu), ki nočejo biti samo Slovenci«, ki , v Beogradu je pa Korošec dosegel, da je ves čas radik. homogene vlade, ko so bili demokrati v opoziciji, delal z radikalci pod mizo. Sedaj pa lahko koketira s komunisti, lahko se zgraža radi Trbovelj, lahko je v bloku z Radičem in je celo lahko delegiran v vlado s parolo tproli plemenskim prepirom:!., da izžene one, ki na njih doma meče bruna in kamenje, ker nočejo z njim voditi plemenske borbe, ker nočejo netiti konfesijotial-ne in plemenske strastii. On je , ker oni drugi tukaj ne vidijo razen svojih osebnih, partijskih in klikarskih računov pravilno niti sebe, kaj šele državo kot celofo! Članek končuje s stavkom: «Taka politika ne more biti v interesu konsolidacije naše države. Ker ona gradi na razdvojenosti, ona ne odstranjuje, temveč hrani in vzdržuje plemenske prepire, slabeč večino, razdirajoč tudi ono. kar je dosedaj bilo celo. To Je del destrukcije, ki se mora presekati i energičnim zamahom, ako hočemo dokazati državotvorno zmožnost naše nacije.* Mandžurska železnica Pred nedavnim časom smo poročali, da sta se Rusija in Kitajska sporazumeli glede Mongolije in glede vzhodno-ki-tajske železnice. Ker je zadeva glede te železnic« velikiga pomena ne bo odveč, ako spregovorimo nekaj več o njej, saj bo nedvomno v bodočnosti to vprašanje igralo ?e važno vlogo. Vzbcdno - kitajska železnica, katere skrajni točki Vladlvostok in Mandžurija, sta v ruski povesti, se je zgradila koncem devetdesetih let prejšnjega stolet;a na podlagi koncesije »Rusko - azijske banke« in sicer preko kitajskega držav-nega ozemlja v Mandžuriji. Po pogodbi je dobila banka pravico, da sama z lastno policijo upravlja železnico in pas ozemlja ob železniški progi. Po zlomu Rusije se je 1. 1017. vse podjetje vzelo v zaščito interesiranih velesil — Francije, Vmerike. Japonske. Kitajske, Angl;je in Italija. Tc so sklonile v svrho eksplo-• tnene žclezniee I. 1910. pogodbo, pri čemer so si za si "n-" le pravice bodoče splošno priznane ruske vlade kakor tudi obstoječo lastninske prav:-e zasebnih delničarjev železnice. — delnic ie v francoskih rokah L. 1920. so prevzeli Kitajci upravo in varstvo le važne prometne žile. Kitajsko nadzorstveno osobje je zamcn.alo rusko policijo in Kitajka je prevzela tudi upravo on"h ruskih mest. ki ležijo na obeh na ruskem ozemlju ležečih koncih železnice, v območju pro-rce. Dne 2. oktobra 1920. ie sklenila Rusko - azrska brrika pogodho s Kita jko, po kateri ie Kitaiska vlada prevzela kontrolo in varstvo nnd žel^nico dotlej, dokler ne bi bila ruska vlada priznana od Kitajske. Ker jo bila sedaj ruska pokrajina okrog Vladivostoka brez direktne lastne železniško zveze' s Sibirro in evronsko Rusijo, se ;'e trudila sovjetska vlada, odkar se ie ntrdila v ruskih vzhodnoazijskih deželr.h, da ra vsak način dobi :menovrno žchznic-o znpat v tvoje roko. Zn5c!a ie v .ta nrmen porrjan\a s Kitni-sko, pri čemur pa so ji naMale velike težave, kor so ruskim pričevanjem «">-| •-•■nrotovalc velesile, osobito Japmskn. ! Francra in Amerika, deloma iz politič-' nih. deloma iz fhrnenlb rrz'ogov. Bilo > treba- mno~o truda pa tudi mnoro pro-tikocesij, predno je sovjetska Rusija dosegla svoj namrn. Po sklenjeni pogodbi S2VirI"^ vzhodno-ki tajska železnica kot rusko-kitajsk.i zadeva. Rusija :e pristala na to, da prizna pogodbo med Kitajsko in iRusko-azijsko banko« iz 1. 1020. in je hkrati pmvzela dolgove železnice — sama Amerika zahteva 6—8 mil. dolarjev, ki jih je porabila l. 1916. za popravo. — Potemtakem b; sC imela Rusija seda pogoditi z interesirarimi državami, zlasti i Francijo. Do**sU pa '» izjavo, da se nastavijo Rusi pri železnici, in pa zagotovilo, da ne bo Kitajska nekdanje ruske Lastnine ali ruskih pravic prepustila kaki drugi državL S tem si je sovjetska Rusija pridobila znova važno železnico, ki veže najvzhod-nejšo točko države, Vladlvostok, z ostalo državo in njenimi središči. Politične beležke + Žerjavove dobrote za orožni-itvo. Pod tem naslovom poroča »Slovenec®, da je notranje ministrstvo na predlog slovenskih demokratov sklenilo premestiti več orožniških komandantov v Srbijo in Makedonijo ter jih nadomestiti s srbskimi žandarjL Vest je prav po klerikalno zavita. Kakor smo informirani je povodom obmejnih incidentov, kjer je •Slovenec* krepko denuncira! naše ljudi baš po velikem delu vsled teh denuncijacij na zahtevo zunanjega ministrstva bilo odrejeno izmenjanje naših orožnikov na granici ter bi imeli biti premeščeni v južne kraje, na njihovo mesto pa priti orožniki od tam. Intervenciji slovenskih demokratov odnosno drja 2erjava pa .ie j uspelo, da naši orožniki niso postali žrt-I ve klerikalne denuncijacije. Premestitev j v južne kraje se ni izvršili. Tako se je j »Slovenčev. naslov o «2erjavovih dobro-' tah® izkazal enkrat kot resničen, i + Včerajšnja »Samouprava® zaključuje svoj uvodnik z besedami: »Krona je mnenja, da je treba iskati drug iz-i hod iz položaja. Tudi naša stianka išče i drug izhod, toda ne vidi nobenega dru-| gega kot nove volitve. Zelja krone je i razumljiva, ker krona stoji nad stranka-! mi. Ali dolžnost strank je, da zasledu-| jejo dalje pot, ki so jo našle za primer-: no, da morejo z največjo sigurnostjo na-stopiti za enotnost države in za monarhijo. Nahajamo se še v dobi konsultacij in odločitev najvišjega mesta še ni padla. Radikalski glavni odbor bo vsekakor pri svojih sklepih računal z vsemi elementi sedanjega položaja, ali nikakor ne bo ta sklep pomenil rešilne akcije za opozicijski bick pred posledicami njegove vratolomne protinarodne politike. -r Prvo senzacijo ie vzbudil včerajšnji «Slovenec». V ceiem listu ni dr. Žerjav niti enkrat napaden. Dogodki v Beogradu so škofovo gospodo očividno tako konsternirali, da jim je za hip zmanjkalo njihove klevetniške sape. + Popolnoma v službi klerikalcev jc Dar. soc. »Nova Pravda*, ki zatrjuje, da bi radikalsko-klerikalna koalicija pomenila »zmago poštene politike, in v naivni nevednosti da je od nje očividno toli zaželjeni klerikalni režim medtem že pred svojim oživotvorjenjem propadel, napoveduje točno po »Slovencu*, da bo stvar ugodno rešena začetkom prihodnjega mcseca, ker so »novi vladni krogi(!) že takorekoč razglasili novo ministrsko listo, kar bi gotovo ne storili če bi ne bili sigurni svoje stvari...» Tudi v drugih sestavkih in člankih je »Nova Pravda* pripravila »Slovencu® obilo tolažil-nega gradiva. Klerikalci potrebujejo sedaj tolažbe. -r So res naivni oni beograjski politiki iz bloka, ki upajo da bodo radičevci zapustili Radiča! Saj še blck ne more zapustiti velikega demagoga in kako ga bedo zapuščali njegovi pristaši? V sili hudič muhe je, pravi star pregovor in tako se tudi opozicijski blok hoče opravičiti s tem, da razglaša, da Radič ni čisto nič nevaren, ker — nima več pristašev! O, ima pristašev, lina, še vedno in tudi dosti naivnih zagovornikov! HRSS jc opetovano službeno izjavila svojo soli-dariteto z Radičem ter njeni voditelji ogorčeno odklanjajo govorice o razcepu od »velikega® voditelja. — »Oesterreickische Rundschau«, zna< ua dunajska revija, ki je v stari monari hiji igrala nekdaj izredno veliko vlogo, je v petek prenehala izhajati. Vsled no« vih razmer v srednji Evropi je izgubila svojo eksistenčno pravico; odpadli so ji i sotrudniki i naročniki. — Macdonald kandidat za Noblovo mirovno nagrado. Danski listi poročajo, da se v danskih krogih resno razpravlja o misli, podeliti prihodnjo Noblovo mirovno nagrado, angleškemu ministrskemu predsedniku Macdonaldu. Tudi v slučaju, da londonska konferenca ne doseže polnega zaželjeDega uspeha, so Macdonal-dove zasluge za svetovni mir izven vsakega dvoma in naravnost neprecenljive. Zato po soglasnem mnenju danskih listov za letošnjo mirovno nagrado ne more priti nikdo dntgi v poštev. — Zamojski ostane. Poročali smo že 0 krizi, ki je nastala v poljski vladi vsled d^ misije zunanjega ministra grofa Zamejskega. Štirinajstdnevna prizadevanja ministrskega predsednika Grabskega, da doseže med vladnimi strankami sporazum o zasedbi zunanjega ministrstva, so ostala brezuspešna. Stranke so se sicer zjedinile na piastovca Olszowskega, ki pa ga je državni predsednik odklonil Posegli to ruto po zasilnem izhodu in krizo odgodili g tem, da državni predsednik demisije Z?.mojskega ni vzel na zna-nje.. — Umor ameriškega konzma v Te« beranu. V perzijskem glavnem mestu ie hotel v petek popoldne ameriški konzul major Imbric fotografirati neki vodnjak sredi mesta. Okrog vodnjaka, ki ga ims« jo Perzijci za svetišče, je bila zbrana večja gneča ljudi, ko je nastavil majoi Imbric fotografski aparat, so ljudje na. valili nani, češ da hoče vodnjak začara, ti in zastrupiti. Se predno je mogel Im< bric pojasniti, kaj hoče, so ga fanatični prebivalci pobili na tla in nato kamenja« li do smrti. Ko je policija množico raz* podila, je bil Imbric že mrtev. ZASTOPNIKI TISKA NA OLIMPIJADI. Svetovni dogodek kakor je Olimpija' da je privabila v Pariz močen dotok nry vinarjev. Tekom olimpijskih iger je bilo izdano nič manj kakor 1100 novinarskih legiti« macij. S.užbena statistika novinarjev, ki je bila izdana 13. julija, kaže sledeče raz* merje novinarjev posameznih držav: Angliia 56. Zedinjenc države 52. Spa« nija in Madžarska po 32, Italija 28. Češkoslovaška 26, Belgija 25, Poljska 23, Finska 22, Holandska 21, Švica in Šved« ska po 20, Argentinija 17, Avstrija 16. Norveška 14, Jugoslavija 13, Turčija in Danska po 10, Portugalska in Rumunija po 9, Lctonska 8, Uruguav in Japonsk« po 7, Egipt 6, Bolgarija in Estonska po 5, Nemčija 4, Luksemburg, Brazilija, Či? le. Mehika in Litvanska po 3 (irčiia, Rusija, Palestina, Kitajska, Kuba in Ek' | vador po 1. Francoskih Zurnalistov je bilo 210, od j katerih 160 Parižanov, ostali pa iz pro> 1 vince. Nekateri listi so poslali v Pariz cele redakcije specialistov ponekod samo zt posamezne športne panoge kakor atlet', ko, plavanje, tennis sli nogomet Dohod, ki, ki jih je imela uprava francoske po; šte in telegrafa, so seveda precejšnji. Po« misliti je namreč treba, da je pristojSi' | na za nekatere oddaljenejše države drf'f.!ega stoletja. Bil "e p" • no častnik in se ja udeležil reTobtciie leta kot pove!jnil; sk3dem*Ve legi ' kasneje pa > prestopil. L. tttl je bil v -.-.vicn v deželni zbor niž:eavstrij-ki. os^m V-* kai>ne> pa v državni zbor. ki mu je pripadal del-o let. Leta 1*71. je bil lir'--ovan za oddelcern načelnika v nauč-nera ministrstva, pntero za r<"nerainee zbornice in člana komisije državnih dolgov. V a vnem življenju > igral Czedik važ ulogo in ie* bil tip starega avs»rij«k',ga konservativca, zraven pa. to »e mu mora priznati, delaven in ob^ktiven. Prevrata ni mogel preboleti, ker ;c živel fe vedae v starih tradicijah eei. Avstri*. § Zopet smrtna obsodba. Pri sodnem stolu v Osijeku ie bil v torek obsojen n3 smrt 24 let stari Mate Simunič, ki ;£ umoril svojo žeuo Maro, hoteč se poroditi z neko drago »prijateljico«. To jo šesti obtoženec, ki jo bil letos v Osijeku obsojen na smrt. § Nevaren postopač je 26letni Ivan Cnrk. ključavničar nestalnega bivališča. Ko je zapustil najprej svojo službo pr! p-eraotrovni družbi v Trbovljah ter s« nato dalj časa klatil po raznih industrij skih krajih naše države, je pn?e! koneč-nr, preko Maribora tudi v Stranice pri Eonjic-h. Pri neki hiši je zaparil. da je kot varuhiira doma le 10 letna deklica, lagrozil ji jc b pestjo, da naj mu odpre hifna vrata, ker jo bi sicer zaklal. Prestrašena deklica "ni zgubila popolnoma -a zs od nosti ter je vkljub velikemu strahu pobetniila pri stranskih vratih k sosedom. To priliko je izrabil C'i:l: ter se polastil v veli se naha'ajočega kolega. Ko ?a je nato sosed dohitel ca dru-Tcra kolesu v bližini Vojnika. je vrgel okradeno kolo v stran ter pobegnil. — Okrožno sodišče preskrbelo nevarnemu postopaču J rre^pre težke :eče. g priporočljiv tovariš :e Franc Sam* -udar v Hrastniku. Nekega dno je prigovarjal dvema svojima tovarišema, r.a . gresta ž n:im v H-tdo jamo k gostilrr&ir-I ki Vivod. kjer se bodo vsi lahko polast:-• 'i vcč;e vsote denaria. Tovariša sta t" i ponudbo odločno odklenila ter «e pri-| • tavila. da nočeta hoditi po «P°ri!. dokler sta še zdrava za dnlo. Pri neki dru-ri priliki ju ca i?'-i način vabil v La-! -ko. kjer "je nameraval z D;uno pomoči ! po žc zasnovanem načrtu okrasti gostil-! ničarko v bližini pošte, frdal iima da -e nahaja v krčmi neka stara ženi.-a. s j katero bodo imeli lahek opravek. Tudi i to ponudbo eta tovariša odklonila, zad- -Ivo pa naznanila orožniftvu. Pred rkrc-j niai sodiščem v Celju je bil rudar F"' I Samec obsojea na 6 mesescv U-z.-.- «JUTRO» št. 175 © © © Radie duševno bolan? Tudi boljševiki bi se ga že radi odkrižali. Zagreb, 25. julija, r. Zadnje dni se širijo vesti, da je Radič na Ruskem težko obolel. Baje ga je zadela kap in ohromela mu je leva stran telesa. Govori se, da je tudi zunanje ministrstvo dobilo tozadevno poročilo. Iz bloka-čkib krogov širijo vest, da je Radič že v Londonu bolehal. Njegovo stanje se je poslabšalo za časa njegovega bivanja na Dunaju, pozneje pa toliko zbolj-šaJo, da je mogel oditi v Moskvo. Njegovi najintimnejši prijatelji so se že takrat bali, da je Radič duševno bolan. Koliko je resnice na. vesteh o Ra-didevi težki bolezni se ne da dognati. Pri vodstvu HRSS izjavljajo, da ne vedo nič in da jim tudi ni znano, kje Ee Radič sedaj nahaja. Beograd, 25. julija, r. Današnje »Vreme* priobčuje razgovor svojega dopisnika z varšavskim sovjetskim zastopnikom Besedovskim o moskovskem potovanju Radičovem. Besedov-ski je izrecno negiral vest, da je Radič odpotoval v Moskvo na poziv sovjeta. Sovjeti smatrajo vsako konspiratorsko delavnost proti Jugoslaviji za nepotrebno (!) in Besedovski je demontiral vesti, da hoče Moskva izkoristiti Radiča proti Jugoslaviji. Radič je Moskvo že zapustil in se nahaja najbrže v Ukrajini, da proučuje tamošnje razmere. Tudi je gosp. Besedovski poskušal zmanjšati resnost Radičevih akcij, na koncu se je pa izjavil za balkansko konfederacijo. Gosp. Besedovski je izjavil, da mu nič znanega ni o zvezah Radičevih z makedonskim voditeljem Čaulevim. Ekskurzija čeških zdravnikov v naša kopališča zmagala; če pa bomo nerodni, bodo imeli od tega dobiček naši opasni konkurenti Italijani. Smrt generala Lipovščaka V zagrebškem sanatorijn je umrl v sredo bivši general An te Lipovščak v 61. letu svoje starosti. Bil je to znan mož, ki je postal v avstrijski vojski general h graničarskega oficirja, kar mu je bil tudi oče. V avstrijski armadi se je odlikoval pri raznih prilikah, po političnem prepričanju je bil pa tak. kot vsi nekdanji graničarski oficirji: sicer Hrvat (po materi Srb), toda avstrijskega mišljenja skozinskoz. Ni čudo, da se ni mogel mnogo spremeniti niti ob avstrijskem polomu 1.1918., ko se je vrnil v Zagreb iz Lublina, r.a čelu mnogih hrvatskih oficirjev, ki so bili politično ravno tako orijentirani kot Lipovščak. To se je kmalu pokazalo. Ti ljudje so v zvezi z raznimi sumljivimi elementi poskušali napraviti epor proti Narodnemu Vijeou in proglasiti nekako vojaško republikansko" diktaturo, v zvezi z dunajskimi, peštansfeimi in. menda tudi italijanskimi krogi. Za zaroto se je kmalu zvedelo in voditelji so bili zaprti, med njimi tudi Lipovščak. Organizacija so je raztezala tudi nn Kar!ovac, Sisak itd., ali patrijotični nacijonalni oficirji so .jo hitro uničili. LpovScak jo bil nekaj tednov zaprt v zagrebškem vojaškem zaporu potem pa izgnan iz Zagreba in se je vrni! v glavno mesto približno pred šestimi mesecu Zapušča mater v 88. letu starosti Čez mesec dni priredi «Mlada gene-face lekafus. iz Prage ekskurzijo v naša kopališča na jadranski obali. Na ekskurzijo se poda okolu 70 zdravnikov iz vseh krajev češkoslovaške republike. Izlet se bo vršil zadnje dni avgusta in prve dni septembra. Zdravniki pridejo k nam, da si na lastne oči ogledajo kraje, ki prihajajo v poštev za lečenje njihovih paei-jentov, katerim je potrebno morjo in morski zrak. Spoznati hočejo deželo, ljudi in razmere, kamor pošiljajo svoje bolnike. Ta ekskurzija pa ne diši Italijanom. Čim se je doznalo v Rimu, da nameravajo praški zdravniki obiskati naša kopališča na Jadranu, se je takoj zganila rimska «Enit» (En!s Nazionale per le Industrie Turistiche) ter začela organizirati drugo ekskurzijo čeških zdravnikov v italijanska kopališča, seveda z namenom, da nam pokvari veselje, katerega so si od obiska zdravnikov obetala jugoslovanska sdravilišča. Italijani so poiskali vse načine, da bi zadovoljili češkoslovaške zdravnike v vsakem oziru: preskrbeli so jim poseben vlak I. razreda in predavatelje o higijeni v vsakem mestu. Konkurenca je torej zelo huda, zlasti, ker naše državne oMasti za propagando tujskega prometa store prav malo. Udeležniki ekskurzije se odpeljejo iz Prage 21. avgusta in se podajo najprej v Beograd, iz Beograda v Zagreb, iz Zagreba na Sušak. Tu začne prava turneja: prva etapa bo Trsat, druga Kraljeviča, tretja Crikveniea, Baska, Malinska, Split in Kotor. Dalmatinska kopališča, ki vedo ceniti pomen te ekskurzije, so sklenila dati tdravnikom čim večje ugodnosti. Baska bo zaračunala za stanovanja le polovično ceno in odbila 10 odstotkov pri hrani. A to še ni vse. Da bo imela ekskurzija zažeijene uspehe, mora pri tem obisku sodslovati celokupno jugoslovansko občinstvo z vljudnostjo in postrežljivosfjo, ki pomeni pri takih prilikah več kakor vsa pismena poročila. Ce se bo to izvršilo v redu, so jugoslovanska kopališča mešana Derventa je skromno mestece v Bosni ter leži nedaleč od Bosanskega inSIovon-skega Broda. Še bližje kot oba broda pa leži Prnjavor, kjer se od časa do časa vrše veliki živinski sejmi. V Derventi živi poleg mnogih drugih ljudi tudi debeli, ljubezni lačni, a skopušni mesar Buble. Praktično izkustvo je Bubleta uverilo. da se v Prnjavoru na živinskem sejmu izplača kupiti rogato živino. Zato je večkrat potoval tja, A čimvečkrat ja odšel iz Pmjavora, tem večkrat ga je vleklo nazaj. Dolgo, dolgo jn premišljal, kakšne so te uteži, ki mu ne dajo, da. bi izostal dolgo iz tega kraja. Naposled je odkril, da se mu je srce nenadoma vnelo za- sobarico nekega hotela, v katerem te vsako pot preiočeval. Bubletova sobarica pa ni bila le navadna sobarica, ampak ženska ki je zahtevala od svojih oboževalcev poleg običajnega obolusa v denarju tudi gotovo mero elegance in možatega nastopa. Predvsem pa je hotela znati, če niso njeni častilci oženjenL To je moralo biti za Bubleta strašno neprijetno, ko se ji je nalagal, da je še samec. V resnici je bil že oženjen in je imel celo otroke. Bubletovi ženi se je kmalu začelo dozdevati, da mož ne potuje v Prnjavor samo zaradi kupčije. Zavohala je, da mora za. tem ti Sati še kaj drugega. In res. Nekoč ko se je Buble odpravil na pot, je tudi žena. sedla na voz, pa hajdi za možem. Da mu pa ostane skrita, se je obleko po muslimanski šosri. Zakrila si je obraz s pačolanom. Tako sta se oba vozila v Prnjavor skoraj vštric, ne da bi mož vedel za svnjo polovico. V Prnjavoru sta oba popotnika izstopila. ter se nastanila pod streho istega hotela Beble, ki ni slutil koga ima. za hrbtom, se je kmalu spustil v prenežne od-nošaje s sobarico. To je opazili njegova žena, ki si jo brž strgala kopreno raz obraz-i ter navalila na sobarico, katero je nat-olcevala in obtoževala, da ji zapeljuje moža. Nastal jc pretep in vrišeanjo, nakar je hotelsko osohie nasprotnici ločilo ter Bubletovi ženi prepovedalo bi- šče tudi zdaj že iskalo. Bil je že parkrat j kelj je po odhodu dunajskega oficirji predkaznovan. Aretiran je bil danes zju- vse ovadbe uničil in nas rešil gotov« traj v Žalcu in nato prepeljan v celjske ! smrti. Sam v smrtni nevarnosti in oče še zapore kjer je že priznal več zločinov,j stih otrok je tvegal življenje za nas. Vs.- * . < - i l ....i__i__—: + : I r _ _ a. __:____ : „ *--r.-» r-n e*m 11 m/"v 71«. vanje v hotelu. Zena sc je odpeljala nazaj domov, mešaj: tudi, toda med njim in sobarico je poslej nastal takšen prepad, da ga ni bilo mogoče premostiti z besedami. Buble ni pozabil svojo simpatije zlahka. Začel .jo dvoriti, laziti okoli nje se ji dobri-kafi in prositi za obnovitev prijateljstva. Vse to ni nič zaleglo. Sobarica je imela več ponosa kot mesar. Slednjič se je Bubletu vendarle ponudila prilika, da se pred ogljufauo sobarico rehabilitira. Bilo ie to nekoč, ko je sobarica zbolela. Buble se je hotel ob tej priložnosti pokazati pravega gentiemana in je tele-grafično naročil bližnjega zdravnika k bolnici. Ker pa se jc bal, da bi na njegov poziv zdravnik ne prišel, se je poslužil prevare in jc podpisal nekega bogatega trgovca v Pni javoru. Zdravnik, vesten mož, sc je nemudoma podal na pot, toda ko je dospel na mesto ter se informiral 0 stvari, js doznal, da pri trgovcu, ki mu je l>a;o telegrafiral, ni nihče bolan. Babic pa jo špekulira! takole: Zdravnik sa pripelje v Prnjavor, jaz se mu približam na cesti z enim ali drugim izgovorom ter ga poprosim za obisk pri sobarici. Tako se bcm iztezal prav po ceni, sobarica pa bo nvaževala moj trud ter se bo z menoj zopet spravila... Toda iz tega ra bilo nič. Ko .je namreč mesar ugledal zdravnika sc je ustavil in je takoj°dal za preči ter se spustil v dir proti Derventi. Zdravnik pa, ki je menil, da ga je z brzojavko kdo izvabil, hoteč ga ubiti, je prosil žandarsko postajo v Prnjavoru za revolver in asistenco, ki bi mu za .jamčila sigurno potovanje. Tako so čez nekaj časa potovali vštric trije orožniki z zdravnikom in mesar Buble. seveda vsak na svojem vozu. Ko je Buble videl kaj se godi, je mislil, da gTe patrulja nanj. Preplašen je skočil s svojega voza ter bežal v šumo. Orožniki. ki so spremljali zdravnika so jo udarili za njim. Stvar se je kmalu razjasnila. Orožniki so se vrnili domov, zdravnik pa se je odpeljal v Dervento in zdaj toži mesarja, ker ga je potegnil in pa za stroške, katere mu je povzročil. Tako se je iztekla zgodba skopuškega mesarja, ki bo imela za, Bubleta še prav neprijetne denarne posledice. Seljaška tragedija Materine oči vedno nezmotljive. — Dozdevni Janez Krevelj slepar? Iz Trbovelj nam poročajo: Afera pri Krevijevih vzbuja seveda v vsej naši dolini veliko pozornost in mnogo diskusij. Ni pa točno, da v vrnivšem se »izgubljenem sinu* vsi znanci in prijatelji spoznavajo Janeza Krevlja. Nasprotno, mnogo jih je, ki pravijo, da so domači dobro videli, ko so rekli, da to ni njihov Janez. Največ zmote je napravila notica iz župnišča, ki je bila objavljena v »Slovencu* o identiteti Janeza Krevlja in ki so jo zlasti kmetje vzeli Mit nekako urad no potrdilo da je došlec res domači sin. Mnogo pohujšanja je vzbudil »Sloven-čev* nasvet naj se oba zakonska moža »zglihata*. Vse to jc spravilo tudi Krev-ljeve v največji strah pred sramoto in oviralo, da sc niso upali nastopiti z vso odločnostjo. Krevijeva rodbina je ena najuglednejših v občini in ni dvoma, da bi mati, brat in žena Janeza ne zatajili, ako bi bili prepričani, da Jc res on. Tako pa so trdno uverjenl, da je došlec tuj človek. Radi bi rekli, da je slepar, a vo-čigled trditvi od strani duhovnih gospodov se niso prav upali storiti energičnih korakov. Tako so prišli tudi na idejo, da je »Janez* morda umobolen človek in brat ga je peljal v Ljubljano. Celte, 25. julija, t. Dozdevni Janez Krevelj iz Trbovelj je sinoči prispel v Žalec. Tam je bil razkrinkan kot slepar. Piše sc Jožef Očkjn, je rodom iz Celja živel pa je večinoma v Ptuju. Klatil se je dalje časa po okoliških krajih in tudi po ostalem Štajerskem. Prišel je pri tem čc- 1 šče v konflikt z zakonom in ga ie sedi- mčd drugimi tudi, da je hotel osleparit Kreveljeve v Trbovljah. ZG. ŠIŠKA. Na dopise, ki jih zadn]. čas priobčuje »Kmetijski list>, nismo nameravali odgovarjati, toda ker vidimo, da nimiru in konca natolcevanju, se moramo oglasiti le v toliko, da povemo, naj se glede županskih volitev obrnejo na drugo mesto, če že tako težko čakajo na županski stolček. Samostojni! Obrnite se najpreje na lepega Jožeka, ki je menda prvi vložil pritožbo radi enega kandidata čast in priznanje temu vzornemu možu (Sledi 8 podpisov). POLJANSKA DOLINA. V dopisu iJ Škofje Loke v nedeljski številki »Slo venca» se med drugim trdi, da so name ravali Orjunaši iz Poljanske doline na. pasti Orle, vračajoče se s Krekovega ta. bora ali orlovske prireditve na Trati. Ta trditev je nesramna laž, naravnost name noma izmišljena. Tukajšnja Orjuna c tem nič ne ve. Nismo bogati in ne mo< ramo razpisavati kar 5000 Din nagradt za eno zastavo, kakor so to storili za> vezniki klerikalcev v Trbovljah, kljub te mu iznlačamo onemu, ki more to trditev dokazati 1000 Din. Našim članom, prav. zaprav somišljenikom, ki so se omenje. pivi VIUCLL plilUi/UV ---------------------iuJJlui JUUUJ"JVU1.W-| —--- JDS., češ da isti še ni izpolnil 24. leta.' nc orlovske prireditve udeležili, se jo Seveda bi bili drugi preveč dobri, ako bi! strogo zabičilo, da se morajo dostojno ne vložili pritožbe, ker so imeli , ki je bil pri rekla-macijski komisiji in skrbel, da bo vse pravilno vloženo. Če pa ni vedel kaj je zglasnica in kaj potrdilo, potem je pač slab adjutant, posebno če se vsede na županski stolček, kjer ne bo vedel kaj je. Gotovo ne bo sedel na njem 20 let, kakoi g. Zakotnik, ki je vodil županstvo vzorno, i kar se vidi na številu glasov, ki jih je dobil 170, kmetski adjutant pa samo 55. Zato tudi upamo, da se mu županski stolček prevrne kmalu. Glede dovoljevanja hoditi v gozdove, bi pa marsikateri lahko dovolil, ko bi dobil tako poceni gozdove, kakor sta jih dobila gg. zeleni general ia adjutant. Ni vsak človek tako slep kakor sta Jožek in Andrejček, da bi se vse-del k polni mizi, ki so jo jima drugi pripravili s krvavimi žulji. Glede agitacije pa naj se Jožek spomni, ko se je srečal s svojim nasprotnikom, ki mu je kljuko podal . . . Glede kandidature pa ima gotovo nadučitelj ravno toliko pravice kakor hlapec. Proti Orjuni pa mislimo, da se ne morete pritožiti, kajti samo spomnite se na zadnji Pucljev shod v Mestnem domu, kako je on agitiral za Orjuno in kako ste mu Vi pritrjevali in kako ste se bali komunistov. Vi, delavci, pa berite članek v glavicah. — Demokrat. LITIJA. Med vojno je bilo v Litiji in Gradecu polno vojaštva, največ Nemcev in Madžarov, katerim so poveljevali fa. natični zagrizeni nemški oficirji. Zavla. dal je tako hud vojaški terorizem, da si naprednjaki skoraj nismo upali na ce. sto. Ni se čuditi, da je marsikateri Slo. venec iz strahu molčal kot grob, ali se udal pritisku in hvalisal uspehe avstrij. ske armade na bojnem polju. Bili so grozni in nevarni časi. Da damo duška našim jugoslovanskim čutilom, smo se zbirali v trgovini g. I. Lapa v Gradecu pri Litiji in žigosali terorizem tukajšnje soldateskc in sploh nečuveno postopanje vojaških in civilnih oblasti. Vohuni so bili povsod in manjkalo jih tudi v Liti. ji ni. Ovadili so nas, da smo protidržav. ni elementi in upeljali so proti nam s pra. vo virtuoznostjo strašno preiskavo. Vsa. ki dan smo pričakovali, da nas odpelje, jo v zapore. V največji nevarnosti so bili: dr. Premrov, Ivan Lap, Ferdo To. mažin, Bernard Andoljšek in drugi. Žan. darmerijski poveljnik je prišel, da prei. skuje ovadbe. Vse je bilo pripravljeno in šuštelo je med ljudmi, da prvega od. peljejo dr. Premrova, tukajšnjega zdrav, nika. Med Nemci in nemškutarji je za. vladalo huronsko veselje. Pa prišlo jc drugače. Pošteni in vsega spoštovanja vredni tukajšnji stražmojster Josip Ran. [ plačcvalcev. renjo vas proti Žircm ter izzivali: Auf biks Orjuna, dol z Orjuno!« Po vsakem kriku pa so dobro pritisnili na pedala iz strahu, če sc le ne bi kdo pokazal, da jih kaznuje za njihovo izzivanje. In pripra« ve za napad v Srednji vasi, o katerem tu sploh nihče ne ve! Pa ta bahavost o stra« hu pred Orli! Eden aH dva dobro izur. jena člana akcijone bi napodila vse Or. le s sovami vred. SEMIČ. Dne 19. julija je moral naš slavnoznani klerikalni agitator doživeti pri županski volitvi hud poraz. Ves te. den se je trudil, da bi dosegel kompro« mis z odborniki podobčine Štrekljevec Prilušje. Ti so ga pa dobro potegnili. Bil je že popolnoma siguren, da bo izvoljen za župana. Toda zopet je odletel večni županski kandidat. Izvolili smo župana naprednega prepričanja. Čudimo sc, da noče tajništvo SLS v Semiču poročati^ v »Slovencu* o izidu županske volitve. Ka. kor je poročalo o volitvah občinskega odbora ter se zlagalo, da so demokrati dobili samo en mandat, dočim so jih do« bili pet Ti pa so odločili pri županski volitvi. GRAJSKA VAS. Glede vprašanja spomenika v vojni padlim vojakom na* znanj amo vsem, ki se za to zanimajo, da bo spomenik koncem avgusta dovršen in postavljen. Slovesno odkritje se vrši dne 7. septembra t. L Sosednja društva prosimo, da na dan odkritja ne prireja, jo svojih prireditev. — Odbor. MALA NEDELJA. V nedeljo dne 20. julija je tukajšnje Narodno kulturno društvo slovesno otvorilo svoj društveni dom. Zbrano mnogobrojno domače ob. činstvo in goste iz raznih krajev je pri. srčno pozdravil inž. Lupša, ki je tudi prebral za vzidanje pripravljene zgodo« vinske spominske spise društva. Z bur. nim odobravanjem je bil sprejet govor predsednika organizacije prekmurskih dobrovoljccv g. Horvata iz Beltinc. Kra* lju Aleksandru je bila cb navdušenih ovacijah za narodno dinastijo oaposla. na udanostna brzojavka. Med odmori so nastopili mešani pevski zbor, tambura. ški zbor in godba na pihala. Uprizorila se je tudi igra Milčinskega »Volkašin*. Kumica ga. Kupljen je podarila društvu 1000 Din. Njej in vsem sodelovalcem bodi izrečena najlepša zahvala. Z zado. ščenjem vidimo, da naš dosedanji trud ni bil zastonj, kar nam bo v spodbudo za nadaljne prosvetno delo. DOL. LENDAVA. V zadnjem času se dogaja, da se podjetja, ki spadajo pod kompctenco davčnega oblastva v Mur. ski Soboti, nadlegujejo v eni in isti za. devi še od strani davčne oblasti v Ma. riboru ter se od njih zahteva plačilo za. padlih obrokov poslovnega davka, če< ravno so stranke te obroke plačale pra. vočasno. Menimo, naj bi delegacija od. mero poslovnega in drugih davkov do. delila enemu oblastvu, ker bodo na tak način izostale nepotrebne šikane davko. urni Francozi in mi Po svetovni vojni se je naše intelektualno življenje otreslo prevladujočih nemških vplivov ter krenilo v francosko smer. Preobrat je docela utemeljen. Iv vršil sc je na zunaj pod vplivom politike, na znotraj pa kot reakcija na dolgotrajno tlačanstvo germanskemu duhu. Kulturni odnošaji med Jugoslovani in Traacozi šele poiagouia nastajajo. Zato ni žndco, da se v medsebojnem razmerju od čari do Jasa poleg, dobrih strani pojavljajo tudi napake, ki bi pri večji skrbnosti morale "in mogle izoslati. Tipičen primer za to nudi velika in mala enciklopedija Larousse, knjiga, ki je doma v vsaki francoski hiši in služi kot priročni informator v vseh zadevah. Če prelistaš Laronssea pa naletiš na iake reči, da se Ji zježe lasje na glavi. Govorec o naši državi, navaja Larousse za Zagreb naziv < Agrarni ter pravi, da sestoji naša država lz bivšo kraljevine Srbije, Črr.e gore, Bosne in Hercegovine ter enega de'a dal-jr-"tinskc ob?le. Še slabše se "v tem delu go li predvojni Srbiji in Hrvatski. O slednji dobesedno takole: ... Srbija eksistira za Larousssovo pnciklonediio simo do balkanskih voin leta 1912./1013. Potem sledi pika in — konec. Najgorostasnejše pa je dejstvo, da enciklopedija pogreša pravilne zemljepisne karte naše države in da predstavlja našo kraje z nekim predvojnim zemljevidom balkanskega poluotoka. Na tem zemljevidu ni na Dalmacije, ne Hrvatske, ne Slovenije. Spoznavanja naših krajev in dejanskih razmer torej Larousse baš ne pospešuje. Dolžnost vseh delavcev, ki propagirajo med nami francosko orientacijo ter negujejo realne stike s Francijo je sedaj ta, da pomagajo navedene nedo-dostatke čimprej odpraviti. Take podatke o nas, kakor jih navaja Larousseova enciklopedija, moramo že v interesu fran-cos'-o-jugoslovanske vzajemnosti odločno pobijati. Pariška revija Mere ure de Francem prinaša v svojem zadnjem zvezku pismo iz Jugoslavije, v katerem obdeluje neki Lioubo Sokolovitch naše književno življenje. Pisec omenja najprej srbskega romantika Branka Radičeviča, o katerem pravi, da je pesnik BjToncvsga in Puškinovega kova. Dalje rrovori o Prerado-viču in Prešernu, za katerim prebnja na sodobnost, v kateri odstopa prvo mesto Aleksi Šar.tiču, leto- umrlemu nacionalističnemu pesrrku Hercegovine in srb-stva. Sledi noclcd na Proka Jovkiča. pesnika energije in življenja, ki je izdal •cpjesme neba i zemlje* in zbirko cKnji-ga života i borbe:-. Za tem obdeluje pisec jugoslovanske regije. V prvi vrsti omneja Panduiovi-čevo Misao>, ki izhaja v Beogradu in je zbrala okolu sebe književnike: Tina Ujeviča, S- 'islava Stefanoviča, S. Mili-čiča, Iva Andriča. M. Crnjanskega, Danic Markovlčevo, Gustava Krkleca, To-dora Mojnoloviča, Miličeviča, Masssika ia druge. Hrvate zastopa trojo imen: Josip Kosor, Vladimir Nazor ia Filipovi«, Slovence pa reprezentirajo Oton Zupančič, Anton Debeljak in Ivo (pač Igo) Gruden ter propagator slovensko francoskih kulturnih stikov Pavel Kar'in. Psevdonimni Liorbo Sokolovitch.zaključuje svoj referat z omembo cLjubljanskega Zvona* in vDomn in Svrtn», ter obMubuje, da sa še povrne h književnim razmeram Srbov. Hrvatov in Slovencev. ske juridične fakultete, je pravkar dovršil svojo 25. knjigo. Revijo ureja od njenega početka do danes dekan beograjske pravne fakultete dr. čed. Mitrovič, so-trudniki pa so mu Srbi. Hrvati in Slovenci (po številu okolu dvesto). Tri unietnoslna predavanja na Bledu. de Falle, Joana Manena, Garettea, Grana-dosa in Albeniga. Rumuni so bili zastopani z dirigentom Enescom, ki -je vodil rumunski koncert. Na sporedu je imel Aleksandresca, Stan Golestana, Andresca in Oresca. Bulieev zbornik doliskan. V sredo Akademsko pevsko društvo sBalkan* V soboto 26. jul. odide na turnejo po južni Srbiji akademsko pevsko društvo «Bal-kan> iz Zagreba. Na potovanju obišče mesta: Šabac, Cačak, Užice. Vrnjačka Banja. Vranje, Kumanovo, Skoplje, Priština, Gostivar, Ohrid. Prilep, Veles in Stip, poleg tega pa še Sremsko Mitrovieo in Slavonski Brod. 25 knjig cArbiva za pravne in društvene nauke. Srbski strokovni časopis za pravno delo . orean beoerai- 111 UnJt.-UIU!"iUU pi i.iin ■ »..j« — -------- Akad kiparica Mila Vod, rodom iz Hrvat- 23. julija se je vršila v splitskem muzeju sk- priredi 4- 6. in 8. avgusta na Bledu I svečana izročitev don Buličevega zborm-tri predavanja iz zgodovine umetnosti. | ka jubilantu. Prisotnisobili: dr. AbrW Predavateljica je znana skulplorka ter je j in vseuči!. prof. dr. Hoflelcr iz Zagreba, I izvršila mnogo del v času pred svetovno univ. prof. dr. Viktor Novak iz Beograda, voiuo | zastopniki splitske operne in več drugin ' Štolrerjev uspeh v Dnnaaes<-hir.?enu. j odličnih meščanov. Zbornik je izročil slav-I Skladatelj Josip S'- " n-Slavenski iz Ca- ' Ijcncu podravnatelj splitskega muzeja i kovca ie dosegel s svojim godalnim kvar- dr. Abramič. Knjiga je vezana v fino ko-; »etom. ki se fe izvajal v nlleljo 20. juli- žo, obsega 7^ s.ran, 300 slik m pnna^ ja na mednarodnih glasbenih svečanostih 94 sestavkov, 40 ,z Jugoslav^e m 54 iz 1 v DonauescMngenu velik uspeh, o kate- irugih evropskih držav. Zbornik je v rem bomo še naknadno izpregovrriV. vsakem oziru redek dokaz iskrenega _spo- j- Utovanja, ki ga goje kulturni delavci do Mednarodna glasba na 0 .mp.jad, v , g J ^ ^ ^ ^ I P?. izu. O priliki letošnje Olimpijade v ; ' Pariza se vrši v francoski prestolici tudi nos • r,alSworhv-nir glasbenih prireditev mednarodnega J ^^^(Tte forest) je izšla v nem- značaja. je Ja trrdBUi" v . .. , izvajal pod dirigentom Damroschem vse Beethovnove simfonije. Damrosch je bil nalašč za to pozvan v Pariz naravnost iz Amerike. Niz. -enici so poslali v Pariz svoj (zbor in orkester). D.-.li so Beefhovenovo IX. simfonijo in Matevžev pasijon od J. B. Bacha. Španci so poslali v Francijo orkester Pabla Ca-salsa. Njegov program je obsegal moderno špansko muziko skladateliev Manuela _k prevodu in se uprizori prvič v drami hamburškega gledališča. Statistika novosadskeca gledališča. Statistika Narodnega gledališča v Novem Sadu izkazuje v prošli sezoni skupno ?88 predstav (159 večernih, 29 dnevnih in 15 dijašlrih-dramskih) ter 54 opernih in 100 operetnih uprizoritev. Drama je igrala sledeče novitete: Zona Zamfirova (Sre-mac). Novi (Jankovič). Pot okoli sveta«« * Švicarski konzulat v Zagreba v petek, ;'dn» 1. avgusta t. 1. ne uraduie, ker je ta dan švicarski državni praznik. * Promocija. Na gr.-^ki univerzi bo danes promoviran za doktorja prava g. Alojzij Sernec, kapitan trgovske mornarice. * Znižajo vstopnine na Ictošnjete velc-sejmu. Otvoritev letošnjega ljubljanskega velesejma se bliža z naglimi koraki. Važnost naše največje narodnogospodarske institucije te vrste je razvidna poleg drugega tudi iz tega, da je prevzel najvišji protektorat Nj. Veličanstvo kralj. Naloga ljubljanskega velesejma ni samo posredovati med producentom in konsumeatom, ustvarjati trgovske zveze, marveč je tudi največjega vzgojnega TK>meaa za vse sloje. Uprava ljubljanskega velesejma je sklenila znižati ceno vstopnic od lanskoletne vstopnine 15 Din na 10 Din, da se omogoči obisk vsakomur. Ta ukrep iskreno pozdravljamo zlasti iz razloga, ker se je lansko leto našemu srednjemu sloju posat tkoroda onemogočil. Velesejmske legitimacije, ki upravičujejo do polovične voz nje tudi na brzovlakih, se že prodajajo v vseh mestih naše države v denarnih zavodih za ceno 50 Din. V predprodaji se dobe že pri blagajni v veleseimskem uradu, pri Tourist-Office na Aleksandrovi ces'i in pri tvrdki Aloma Companv, d. z o. z. na Kongresnem trgu v Ljubljani. * Železniške olajšave za dijake. Ministrstvo saobračaja je odredilo, da se dijakom, ki ne bivajo v kraju, kjer obiskujejo Šolo, izdajo brezplačni železniški vozni listki za vožnjo od svojega bivališča do krrja, kjer se šolajo. * Predavanje o šolski administraciji. vinogradi Se uspešno zoperstavljajo. Vsekakor pa bo letošnji vinski pridelek minimalen. * Šola za izdelovanje preprog v Bosni. Muslimansko kulturno-prosvetno društvo «Gajret» v Sarajevu je pričelo akcijo za ustanovitev šol, ki bi pospeševale v Bosni že obstoječo domačo industrijo izdelovanja preprog. Prva taka šola se ustanovi v vzhodni Bosni. * Bogovi in boginje v žita. Macedonija ima mnogo ne samo prirodnega, nego tudi kulturnega blaga; polna je ostankov ne samo stare srbske, nego tudi grške in rimske prošlostL Mnogo je ruševin starih gradov, našlo se je mnogo kipov in podobnih predmetov iz rimske dobe. Sedanji veliki župan bitoljski g. Borisavlje-vič je organiziral raziskovanje po mace-donskih poljanah za starimi rimskimi kipi, bogovi in boginjami. Izkopanih je bilo mnogo starin: marmorni bogovi in boginje leže in stoje sedaj v žitu in ob potih. Izkopin je že sedaj za cel muzej. ^ * Preiskava proti Raste iger ju ustavljena. Dodatno k notici, ki je pred kratkim izšla v cJutru* o aretaciji g. Mihaela Ra-steigerja, nam iz Slovenske Bistrice poročajo, da je bila preiskava zoper g. Ra-stoigerja popolnoma ustavljena, ker se je izkazalo ,da so vse prvotne sumnje, da bi bil Rasteiger fingiral rop in denar sam poneveril, brez podlage. * Za omejitev krošniarenja. V raznih okrajih mariborske oblasti se je v zadnjem času krošnj renje zelo razpaslo. Krošnjarji pa se ne omejujejo le na prekupčevanje s predmeti, ki so v smislu dovoljeni, marveč dv©2* Nedelja 27. v krasni drami Mož*e Sibile stola. Gospa je ostala ca mestu mrtva. JJanes 26 MilaSinovič je potem z nožem še težko ranil Pinterovičevo sestro in nato pobegnil ter se skrival v gozdu. V sredo so ga orožniki izsledili in izročili sodišču. Vznemirjenje zaradi groznega zločina je v Po-žegi velikansko in splošno. * Grozen umor v Olševku pri Črnomlju. Pri tem zločinu, ki smo o njem še poročali, je bila na naravnost bestijalen način umorjena posestnica Petra Turka vdova. Mož je pred 14 dnevi utonil in je bil precej premožen. Mogoče je zverinskega napadalca nagnal pohlep po denarju, da je j storil grozen čin. Napadel je :ženo is kolom j P°---. ■ hišnih številk ali pa tom slovenskih društev v oicom in ji prizadel več ezkih udarcev po gfc-, Ljubljana*«to pet* ^ kald hnjdtlljo> Z3 nemške izlete v glavnih vlogah Lya Mara, Carl Anen. Predstave ob delavnikih ob pol 5., pol 8. in 9. uri — Ob nedeljah ob pol 11., 3., pol 5., 6„ pol 8. in 9. uri vi. V pasu je imela žena ubodljaj z no- ■ prijavitd^ tak^ grozno pa ji j« iu je ne ~*lKa tam imun. mm ,----j- r---- . - c— h.retanje naiezijivui u""--*^ - se je morala jako boriti, kjer je cela hiša I £ »tu Celju od 13. do 20. julija t. L Na škr VgLTiih mora itak vsakdo poznari. kakor žebeli Na sumu je neki slaboumni Koče-1 tudi graščino ah palačo, v katen Magc* var, mizar, kT se potika tam okoli žena | volijo prebivati S takimi površnostmi pa krvava in najbrž, da je ranjen tudi mo-; rilec. j poizvedovalnega posla in zavlačujejo ro ševanjc svojih zadev. u_ Mestni vojaški urad v Mestnem ^ — - - ! j____ nih krajih na deželi so času vedno pogosteji. 1 nmstorov zap-t, vsled česar oopaae u. sta dva mlada potepuha "drla v hišo ^ j ^^a vs7ko uradovanjc ! stran« tom slovenskih društev v okolico kleri- pa pr naš? jo brezplačno reklamo. Iz Celi a c— Kretanje nalezljivih bolezni v me. * Dva velika vloma na deželi. Po raz-; - ^j^ljari bo v pondeljek in to« iiajih na deželi so vlomi v zadnjem : dom«J Ljubi p , vedno pogoste,- Pred nekaj, dne« j -k, £ je »m jj^ ^ ^ sestnika Ivana Krepeka ca Slemenu pri Sv. Križu ia mu odnesla veliko raznih dragocenosti, orožja, gotovine, obleke ter srebrnega denarja v približni vrednosti 10.000 Din S plenom sta se nato umaknila čez mejo v Avstrijo. V Jurjev-skem vrhu pa se je neki nepoznani lat splazil v stanovanje posestnika Jurija Ču-čeka, vdrl v omaro in si prilastil listnico z 11.000 Din, samokres ter pobral še izpod strehe nekaj slanine in pšeničns moke. Skupna škoda znaša 12.490 Din. * Žepne tatvine v Metliki. Ob priliki sejma v Metliki je prišlo na sejem tudi več uzmovičev, bržkone iz Hrvatske, ki so izvršili več malih žepnih tatvin. Večjo srečo pa je imel edeu izmed njih pri posestniku Matiji Pezdirju. F,olegnil mu je dva dne ! kami. latici jih je ostalo bolanih 8, na novo je obolel 1, ozdravela sta 2, umrl jc 1, osta. ne jih torej v oskrbi 6. c_ Za možem ... Pred kratkim poročen par iz ccljske okolice — ona bivša vdova, a on mlad. brhek Amerikanec — i sta v sredo dne 23. t. m. popivala v ge et i»troVi Krako- i stilni . i« Mestna Orjuna št. Jakob , Krako. pričela nenadoma prepirati Truovo pozivlje vse svoje brate in » « P^ ^ ^ ^ ^ sestre na važen sestanek, k. se vr« v , P P y „ gostiIno. Ker , krošnjarskega patent. Glasom odredbe ministrstva prosvete se. trgujejo v veliki meri tudi z drugim, na bodo od početka prihodnjega šolskega le-1 primer manufakturnim blagom ali celo i,; namreč iz notranjega žepa suknjiča ruta na vseh učiteljiščih v naši državi vrši-' monopolnimi predmeti, ki so po večini meno usnjato listnico z vsebino okrog Ia predavanja o šolski administraciji. vtihotapljeni čez bližnjo državno mejo ali pa tudi ukradeni. Ker tako krošnjareiije ne presega le okvira zakona, marveč se čuti z njim legalno trgovstvo in obrtništvo tudi oškodovano, je izdal veliki župan mariborske oblasti vsem sreskim poglavarstvom potrebna navodila, da je v mariborski oblasti, čije sreze je v smislu § *1. krošnjarskega patenta smatrati za obmejne okraje, z vsemi zakonitimi sredstvi preprečiti zlorabo -krošnjarenja, nastopiti proti krivcem v smislu zadevnih predpisov in omejiti izdajo novih krošujarskih dovoljenj le na izredne in ozira vredne slučrje. * Odjek afere s poštnimi znamkami. — V zvezi z afero s poštnimi znamkami v Subotici se je predvčerajšnjim v Osijeku vršila hišna preiskava pri numizmatiku * Abiturijenti ljubljanske realke ra poučnem potovanju. Kakor nam javljajo iz Beograda, so abiturijenti ljubljanske državne realke odpotovali predvčerajšnjim nazaj v Slovenijo. V Beogradu so boravili dva dni ter si ogledali znamenitosti pre-F-.tolice. Na svoji ekskurziji so prepotoval: Dalmacijo, Bosno in Srbijo. * Olajšave za tujski promet. Težkoče in komplikacije, ki jih je moral prenašati, kdor si je pri naših konzulatih v inozemstvu hotel izposlovati vizum, so marsikaterega tujca odvrnile od obiska naše države. Odelenje za tujski promet, ki se je nedavno osnovalo v ministrstvu trgovine ia industrije, je pri vseh na tem vprašanju interesiranih ministrstvih pričelo živahno akcijo, da se čim prej odpomore temu nedostatku. V zadnjih dneh so se v Beogradu vršile konference zastopnikov trgovskega in finančnega ministrstva ter ministrstev vnanjih in notranjih zadev. Doseglo se je popolno soglasje v smeri, da se glede izdaje vizuma dovolijo znatne olajšave, o katerih se v najkrajšem času t; oves te naša zastopstva v inozemstvu. * Nova izdaja poštnih znamk. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da se: ni vsebino 7000 Din, in sicer popolnoma neopnženo. S svojim plenom se je nato odstranil popolnoma neovirano. * Od doma je ubežal 16 letni Janez Trunk iz Sv. Marjete, okraj Ptuj. Dečko je srednje postave, kostanjevih las in ima odzadaj na glavi 3 cm dolgo zarezano liso. Odšel je bržkone proti Ljubljani. soboto dne 26. t. m. ob 20. uri v g. g. Kavčiča. Privoz št. 4. Udeležba obvez« na. — Zdravo! u— Splošni upokojenci, nezgodni rent« niki in vdove! V teku nekoliko dni skli« čemo splošni shod pod našim imenom, da se na njem sklenejo nadaljni in zad« nji koraki za našo rešitev. Odlašati ne moremo več. O shodu boste potom ča< sopisja pravočasno obveščeni, da sc ga vsi do zadnjega udeležite. — Koalicijski odbor upokojencev. u— Priče se iščejo. Prejeli smo: Dama ki je bila v pondeljek dne 21. julija pri« _ ča tramvajske nezgode PJ^^dcževo I „lin|s .Hlltilitk tli 11 U! i lli ttill III ilHllUi i IMUlUltilimif^ trgovino na ljubljanskem Mestnem irgu ( ter spremila deklico Pod trančo, sc pro« | si, da javi svoj naslov očetu deklicc Alojziju Mcuserju, Zelena pot št 18. j u— Policijske prijave. Od četrtka na ! ° petek so bili prijavljeni policiji sledeči | " slučaji: 2 tavini, 3 kaljenja nočnega mi« j ru, 10 prestopkov cestnega policijskega ' e pa tam pričel zopet razgrajati, ga je oko postave zasledilo in spravilo na hladno. Osamela žena ga jc iskala po vsem mestu in končno zvedela, kaj sc je njenemu možu pripetilo. Prisopihali je na stražnico. Začela je kričati in raz« grajati, da hoče imeti svojega mladega moža nazaj, češ da ji brez njega ni ži= veti. Ker se vkljub vsem opominom ni dala ukrotiti, so tudi njo pridržali v za« poru. Prihodnji dan se je mora! on poko« riti s 100, a ona s 200 Din globe, ki gre v ubožni sklad za mestne reveže. Volneni jumperji reda, 4 prestopki pasjega kontumaca, 1 | _ j. telesna poškodba, 1 prodaja sumljivih UjfgfcKu predmetov, 1 sum požara in 1 nedovoljc« no zborovanje. u_ Nesreča na cesti. Neka neznana ko!esarica se jc zaletela na hodniku na Iz Ljubljane u— Asfaltiranje Aleksandrove ceste. Na Aleksandrovi cesti sc pripravlja p!a« num za asfaltiranje te ceste, ki vodi k .. ,. ti- i . ivu.cauiiva »v jv — —— ------ — največjemu ljubljanskemu zračnemu re« Dunavc£a"Je s'l.k Vnntrnlni nostaii v Štanjelu bo mo- nji gosiiiincar »umu jiuasiauvii jc i*, u.o- , — ------ ---- . t, jnc cel ščevanja zaradi deložacije iz stanovanja j senih vodovodnih cevi, ki so svoj čas na« ^ ^ Din> ^ odal> nato pa nezna.-zabodel s kuhinjskim nožem Amalijo pajale Robbov vodnjak pred magistra« , ^ ubcžaL ..... tom in so zajemale vodo raz tivo ske | Pinterovič, soprogo svetnika banskega Svetovna vojna, Sumljiv človek (Nušič), štiri burke Peciie Petroviča in Ljubinki-no ter ponovila šest predstav iz prejšnje sezone. Ansambel je gostoval 17 krat v Somboru, •IZ krat v Subotici, 12 krat v Šabcu in C krat v Rumi. Gledališče je odstopilo Iz Maribora a— Kriza mariborske razstave. travnike. Te lesene cevi so mestoma se i --ijako dobro ohraniene. V nekaj dnevih; cAkademijo sv. Cecilije* na podlagi dveh prične na Aleksandrovi cesti s svoim I a- Knza mariborske raz«ta^e ■ re-cNoel> (za mali or- i delom cestni valjar, nakar nastopi.o be« I do zvečer se je vršila seja razstavne a tonerji, da napravijo 18 cm visoko be« 1 odbor, ki ie bila zelo burna in r tra a- , ,, 11- j- o i «>■« ie ookaza tonsko podlogo, u— Ža pokritje stroškov potovanja predloženih skladb: kestar) in (za veliki orkester ia zbor). Amfiteatrov je študiral kompoziciju in kontrapunkt v Pragi pri prof. Kricky, por.n'je pa se je šolal ^ri Italijanu Respi-gohij j v Rimu. Komponist je šele 22 let star in listi mu olstajo lepo prihodnjosl. Njegov brat je goslač in je bil tudi goje-ncc -raške 3*-r" akademije. Novo delo Viktorja Margacritfca. — Avtor znane (Garconne) Viktor Margueritte je pravkar dovršil novo delo 'La derniera guerre>, roman. la do 2. zjutraj. Na seii se je pokazalo, da so priprave za letošnjo razstavo v sokolov na Olimpijado ie zbra'o sokol« | precejšnjem neredu, teko da je več &st-,ko omizje pri Brezovšku 1000 Din, ne« i nih funkcronarjev odložilo ^o^ mesta . ., .'. r. . , ____ x. , obrtniško društvo pa preklicalo Soko si . . - ki član iste družbe ic dal srn te 1000 i Slov. Dia in ga. Jelka Schvvabova tudi 1000 svoje pokroviteljstvo nad razstavo. Din. Iskrena hvala vsem! Da bi našli mnogo posnemalcev svoje prostore za večdnevno gostovanje v katerem je obdelal politično, gospodar- j Catherina Godvi Hudožestvenikom. Upravitelj gledališča i sko, diplomatsko in socijalno stran vojnih ; <-alj časa, da spo ie bil Bran. Vojir..,vič. Drama jo imela le! 1914.-1919. Knjiga izide za novo leto |'judi. u— V Ljubi ;ani se mudi tc dni znana nemška pisateljica Emy dc Sua« ; mu^detrgovcu j. rez, ki piše nav Kulturno darilo dr. Turnerja. Ma« [riborski rodoliub dr. Turncr je prodal svoje vinogradno posestvo z vilo v Fra« Ivanu Sostariču. Svo« lire. Tekme se lahko udeleži vsak kolesar. ki je član kakega slovenskega športnega ali drugega društva, ki goji kolesarstvo. • Važno ze upnike bivšega avstre-ogrskega erarja. Upniki bivšega avstro-ogrskega erarja se tem potom obveščajo, da zapade 21. avgusta 1924 rok za prijavo tozadevnih terjatev, v kolikor tc,i že niso prijavili. Vse terjatve, izvirajoče iz naslova zasebnega prava med državljani avstrijske republike in upniki Julijske Krajine v starih avstro-ogrskih kronah, v "kolikor so te terjatve obstojale pred 4. novembrom 1917., oziroma se nastale na podlagi pogodb sklenjenih do 10. avgusta 1921., je treba prijaviti pripre 32, opera pa 19 članov. Ins:—Evsiakovih sSlovanskih plesov*. Dvorakove cSlovar.ske plese* so na Češkem že enkrat poskusili spraviti na sceno. Bilo je to 1. 1901. pod glasbenim v 'sivem Karla Kovarevica in v režiji Ahila Viscusija. Inscenacija pa je kmalu doživela konec. Zdaj se je pojavil nov poskus te vrste. 15. julija se je vršila v Vvnohradskem gledališču premijera i'vojakovih ^Slovanskih plesov*. Glasbeno plat je upravljal dirigent Nedbal, toda ins-ena-ija ie bila t ko nepopolna, da jo r-ar-i tisk obsoja in so-lasno odklanja. l^peh rus!:e-.a skladatelja v Rinil. Ruski glasbenik Danijel Aleks. Amfiteatrov, sin znamenitega ruskega pisatelja, ie bil čred kratkim snreiet v rimsko v Parizu. Knjiga o Brueknerju. Povodom 100-letnice rojstva skladatelja Antona Bruck nerja je izšla v Monakovem izpod peres:: | Oskarja Langa knjiga t Anton Bru~kner, Wesen und Bedeutung>. Publikacijo je založila knjigarna C. H. Beck. Akcija za veliko opero v Lrndonu. Angleški komponist Isidore de Lara je razpisal subskripcijo za ustnnovitev -Kraljeva opere* v Londonu. Za dograditev poslopja je potreben en milijon funtov in ravno toliko bo veljala oprema zgr.adbc. Dc Lara se nadeja, da so njegova akcija posreči t?r da dobi London na ta nr.čin L - * *------------- - I viicumi ___________ i tega darovalce sta včeraj vodite'ia obeh kaz> da je upn,k ,0_ avgusta 1921 imel 1 kniižnic prof. dr. Kovačič in dr. Reisman | svoje b!va]j55e v Julijski Krajini. Prilc- a— DobrovoljcL ki posedujejo renje* in ref ektirajo na zemljo, naj do 1. avgusta t 1. osebno ali pismeno zah« tevajo tozadevne informacije pri tajni« ometa z vsem materialom in odraniem v notranjih prostorih mestne klavnice v Ljubljani. Delo se mora takoj rv e: Severno morje, ' Poslali so ih v posebno taborišče na | Grčnland, Severno ledena mane, Behr n-I otSu wiht kjer se smejo šc dosti svo- sova ožina, Vel ki ocean Avstralija, In- Kiofnie kot argument i ££ A -i- pa okra- j 16. svetovni espsrantski kon- X Človek, ki ima preveč krvi. V ju... Poročali smo žc o incidentu, ki se je, v _ dogodil prošli teden v parku blizu co- j ^otekt^^m^prčzidTnta I MontrlaTu'v"kanadi živi človek, ki trpi lombskega stadija, kjer so se vršile tek-; \-c.Dublike, letos od 7. do 14.' često na krvotoku. Ker je sicer zdrav, me za climpijsko prvenstvo v sabljanju.!'"J3™- ---j.1 -----„j„,,„a.i ,, rvnf»/-.»ni hnlnic a v; Madžar Kovacs, član razsodišča, jc — utjeležencev iz 45 držav, namreč izjavil, da odstopa s svojega me-sta, ker te prišel do uverenja, da so se izmed štirih italijanskih tekmovalcev, ki so dospeli v finale, trije dali brez odpo- ra na Dunaiu. Priglašenih jc že nad-; uporabljajo zdravniki v oadotni bolnici ' . , _■______ i,,: ♦roncfuiiin In v rešitev tnajo astronomi, da bodo tajinstveei planet čim lepše sprejeli. Ni ga planeta, o katerem bi se žo to- vr.jo, o njogov, .mooen, » « , „.'„„„ b[Bi0i kl se „„ bo nudila, d« to Madžara Garaja, ki je dosegel medtem pri sabljanju tretje mesto, v nekem pa ruškem music-hallu, je stopil Pulitti, ki se je nahajal v spremstvu viteza Pini.ia, k madžarskemu razsodniku in mu brez besede prisolil dve klofuti. Padle so tu njegovo kri za transiuzijo in v rešitev drugih bolnikov. Tako operacijo so na njem izvršili že 19krat. Ce se odvzame normalnemu človeku kri, sc ga polasti slabost ta človek pa je popolnoma čil. X Mednarodni kongres stenogra« Žov v LausannL Dvanajsti mednarodni kongres stenografov je sklican na dan 28. julija do dne 1. avgusta v Lausannc. besede prisoui ave kioiuu. i-auie so m- cf>v.tia bi di z obeh strani ne baš ljubeznive besede pališču v tekmovalm o^ki Scveda b iu nasprotnika sta si obljubila, da se se morala določiti .nagradaa teto da« i bosta še pogovorila na drugem mestu. — Wta« kovcem bi bih najmanj* a V nedeljo zvečer se je vračal Italijan bi napolnili ogromno biblioteko. j Našli so se trije zakonski pari, šest Saj pa je tudi proučavanje Marsa za j strastnih in preizkušenih švicarskih kosaš zemljane zelo zanimivo zbog mnogih; lesarjev, ki so se podali na pot s potnim tličnosti z našo zemljo, ki jih opažamo na' listom, kontrolno knjižico in puško, da bi "srn nebeškem telesu. Kakor na zemlji j zavojevali svet tia tandemu. Prvi par je i-ko je tudi na Marsu solnce edini vir j šel skozi zapadno Evropo, prepotoval Je vse energije, ki se javlja na njegovi po- j polovico Južne Amerike in ostal v Cilu. vršird — v nasprotju z Jupitrom in Sa-; Nastanil se je v VaiparaLsu, pustil vso furnom, ki sta tako rekoč šele v postanku čast, slavo in nagrado in našel na obali življenja. Kakor na zemlji tako plavajo Tihega oceana drugo domovino. tudi na Marsu belkasti oblaki v višini ] Drugi zakonski par je prepotoval na I SanieiiT" ki~poučuje na MadZarskem sab-kakib 8000 metrov nad tlemi. Kakor na kolesu pol sveta, prevrtel vso Severno j e •prekQ ,talije doraov. italijanski zemlji opažamo tudi na bratskem planetu j Afriko, vso Ameriko do ban Francisca ; saWja"a SQ obdo|žiij profesorja Santellija, belkaste pege v okolici tečajev, ki se po-. in prišel do Indije. Tam pa ga je vrgla | dg ■ fld govori, takrat s Kovacsem in zimi povečajo, poleti pa zmanjšujejo. Na malarija na bolniško posteljo. Žena je povzroQI da je bI] puntU izključen od Marsu opazujemo zelenkaste predele, ki umria v Bombayu, mož pa ie opustil na- ; tekmQVan'ia Ko ie dospei Santelli na tu-po dolgotrajnem vplivanju solnčne svet-. daljne potovanje, ostal pri grobu svoje ^^ ko]odvor> je stopil k njemu itaU-lofcs obledijo, pa se zopet stemns, kadar : žerie in se naselil ob robu dzungel. i jan profesor Colombetti in mu dal pose solnce oddalji, prav kakor na naši; Le tretji zakonski par, gospod Leuvet ^^ klofuL Vedenje itaIiianov tako pri zemlji, kjer vegetacijski predeli oblede,,in gospa, bo najbrže srečne prišel okoli tekmovanju kakor pozneje je resnega kadar solnce z vso močjo pripeka, pozimi, sveta na kolesu. Te dm sta prišla na , sportl)ika nPvredn0i ,e pa popolnoma v pa dobe zopet temnejšo barvo. Tudi na. Češkoslovaško, iz Olomuca v Brno, po-, cWadu z menta]itct0 fašistov, na katere Marsu opažamo raznobarvne pokrajine:. tem pa v Prago in naprej, «ako se na- j ^ pu,jtt) tudj skliceval, sive, indigomodre in črnkaste, kakor se, ma nič ne pripeti,, je rekel Leuvet nap Prccej'neprijetcn incident se ie zgodil umu, ko jc ■ * * X Advokat — papaz. Tc dm je izročil papežev nuncij Ccrctti pariškim advokatom papeški dar, ki je zanimiv. Je to slika, ki predstavlja francoskega advokata Guy Foucoulta. ki .ie bi! z imenom Klement Vi. izvoljen leta 1265. za papeža. To je edini advokat, ki je nosil na glavi papeško tiaro. T J Pov^ene"s7~vi' delele in pripuščeni «* IS^g^ei^^afski sistemi. ICraljest¥0 mode ^ . . prvo nagrado z ozirom na ckononujo Dama m prtljaga prost0ra. Pa tudi giede okusa Zanimivejše kakor gledati pestrost1 — ženskega sveta po kopališčih bi bilo pre* glulovanje damskih kovčegov. A ne po* samezno. Mislimo si to revijo oziroma revizijo kovčegov v kaken. velikem ko* UIUIBU1.IUM.V —--------------------------: »■•*«---->- -- pri nas morja in oceani ločijo v barvah i policijskem ravnateljstvu v po razl!Čuih globinah. Dalje opažamo na'predložil debelo knjigo, v k, robih sivih pokrajin prave deltaste estua- --*-•>»« — rije, kakor jih povzroča oseka pri izlivih rek, med njimi pa se vijejo tenke, nepravilne črte: na zemlji pa imamo odgovar- mo, katere kovčegi bi bili najmanjši, a bi vsebovali najelegantnejse, najckus= nejše in najprakičnejše izbrane toalete in vse zraven spadajoče pod-jbnosti. ^ V veUk kovčeg seveda lahko spraviš kar elegantna dama potrebuje. Ženijal* nost pa je treba priznati da ni, ki razu* me vsebino majhnih kovčegov sestaviti tako, da ima ne samo vse, kar pot.cbuje, temveč tudi bogato, a seveda harinomc* no spremembo. Ni treba še!e poudarjati, da jc *udi zunanjost kovčegov velike važnosti, ker znano je, da tujca ocenijo naiprcj po njegovi prtljagi. Praktična dama si bo, | Precej neprijeten inc.oent se ic zSuui., četudi gre na cclomcscčno , . . . - 1 tudi pri boksu. Pri boksanju polsrednje itak vzela vedno lc kupejsko prtljago, U ------------ - kateri si daje j ^ fe .tamre^ prisodilo razsodišče zma- naj bo v banmem skladu z njeno potrditi vse kraje, skozi katere se vozi. Delargeu, poraženi Mendez | potno toaleto m v obliki in vehkosti, da Sedaj gresta zakonca iz Prage v Gornjo £ ^ Argentinec. Odločba razsodišča j jo lahko sama preklada in cvent todi Slezijo, odted pa na Poljsko m potem ...... . . I - ------ —b^n, s tem na do ^--------------- — - - pa ,e D!J aigeiinnec. in trdili j Orleans, New Ycrk in San^ Francisco. so, da so oni plod gigantskega dela pre-' Prevrtela sta Japonsko, velik del Kitaj-bivalcev Marsa. " I ske Indijo, Mezopotamijo in Arabijo. Pri Od takrat so se astronomi je!i podrob-! Alepu so napadli zakonca beduini; Leu-neje pečati z Marsom in vsi teleskopi so vet jo je dobil s sekiro po glavi, žena sa obrnili proti rdečemu planetu. ! pa, ki je znala dobro streljati, mu je re- A kaj so opazili? Kanali, ki jih je vi- i Jila življenje. »Ustrelila je tri roparje,--delo oko skozi srednjemočne daljnoglede.! je pravil soprog, «kmaiu pa je prišla so izginili, čim so jih jeli opazovati skoz; ■ patrulja kolonijalnega polka z avtomobi- __ s elifee teleskope, "l orej so bili le nekaj« ! ]0m po puščavi in naju je prepeljala v šeti, kici optična prevara? Povedati moramo n.n j bolnišnico^-. Potem sta se peljala s ko-•cm mestu, da so tega mnenja skoraj vsi iesom preko Palestine, Anatolije in Bal- " ^^^ v i j- -, i---— - ------, .. , do dva mehka, zložljiva slamnika, široko progasto krilo, dve beli bluzi, površno jopico, dve do štiri toalete, potem svi* len solnčntk, tkzv. «antuka», ki obenem služi kot dežnik; njegov ročaj se lahko odvije, da ga tem lažje spraviš v kovčeg. , Dalir nooavice, rokavice, malo ročno Velika mornariška parada, na f^0^«,. ^leuo aH kožnato, in šc drugo drobnarijo. Biti pa mora v kovčegu prostora tudi šc za majhni po* je pri tekmi ugriznil svojega nasprotni ; ka v vTat, se je hrušč in trušč ponovil v še jačji meri. Morala je intervenirati policija, ki je enega izmed najhujših kri-čačev aretirala. m -iški astronomi in tudi nekateri Francozi. Kar se tiče različnih barvnih predelov, ki jih opažamo na Marsu, moramo priznati, da je to vpr^šan'e še nerešeno, kakor tudi še ne vemo nič natančnega o atmosferi, ki obdaja naš bratski planet. Kolik je zračni pritisk na Marsu? Brei dvoma silno majhen. Njegova toplota? Po vsej verjetnosti zelo nizka, morda celo 80 do 40 stopinj pod ničlo, sodeč po precejšnji razdalji solnca od Marsa. Kako pa si naj potem razlagamo bujno vegetacijo na Marsu? Mar zelenkasta barva nekaterih predelov na planetu ne znači rastlinstva? In prebivalci Marsa? Če sploh eksisti-rajo, so-li kakor mi? Ali pa je ustroj njihovega telesa prikrojen za slabotni zračni pritisk in za nizko temperaturo, v kateri mo-ajo živeti, in končno tudi za mnogo večjo dobo leta, ki traja na Marsu skoraj j kana v Beograd. Leuvet je pripovedoval, da v Mali Aziji sploh ni cest. Etapa od Mezopotamije do Bolgarske je bil Angleškem. Danes se priredi pred kra liem v Spitheadu velika mornariška pa- rada. Zbranih bo v tem znanem pristani- -'"^ ^rr-j. ;0 s ;pintom in kjer se je vršila malo pred izbru- potni hkalmk. U se se ie c s i hom vojne dotlej največja prireditev ta- s- ^ ^ vtk ke vrste na svetu, okroglo 200 vojnih la-;'ako da ne zavzamc dij, zasidranih v desetih ^stah od £ | ^^f^ ^^ h rlS •tST' obsega 1 ^ kako teLno^e^^ ou rauuiJuiiuuit —t.«.-..- — v . hrnrtnvip Pnveli- i je treba to au ono malenKost poiutau. najbolj naporu del njune dolge vožnje, atlantsko in lezervno brodovje Fmelj ^ omenjcne sn-an Rekla sta, da tudi na Slovaškem niso j stvo ima adm,ral sir John de Rcibeck na Ua P rfs jročni daffiski kovčeg. S -brc. Izborne pa so na Morav* Jbta Tvictoria^nd Alberti bo dopoldne ig. £ti blaf Leuvetova velika kontrolna knjiga ima plula s kraljem Jurijem vzdo^vseh bro- ! ^da^e^e -c^j ^ ^^^ že danes izredno vrednost, ker je pravi dovlj, v zrakpase oo dvignilo na stoti ^ ^ ^^ unikuni. Knjiga ima nad 6000 občinskih "e povodmh letal. Drugl kovčeg naj bo čisto majhen ta* pečatov in podpisov. Od newyorškega | X Pocitmce za jetnike., Angiezipri is Poletne težkoče Parižanov Dočim hodijo poleti dame kolikor mogoče malo in lahko oblečene po mestu, morajo prenašati gospodje v svojih vročih, lesnih oblekah in visokih ovratnikih neznosno vročino. Neki pariški novinar je vprašal enega prvih krojačev v Parizu, ako se ne bi dalo vpeljati za gospode poleti kakšno drugo oblačilo namesto vročega telovnika in suknjiča- In tu mu je odgovoril: — Poletna moda dopušča gospodom * mestu nekoliko ia::jšo in nekoliko svetlelo obleko, kakor po zimi. To je vse. V hudi vročini pa gredo itak na dezeio ali na letovišče in lani jim je prosto, da oblečejo lahek suknjič in hlače iz platna, flanele ali sličnega blaga. — To že! Kaj pa doti eni. ki morajo ostati v mestu, sli ne bi mogli zanje, ustvariti pripravnega oblačila, ki bi jih varovalo pred neprestanim potenjem?^ — Ni mogoče. Veduo je bilo tako, kolikor se jaz spominjam. Naj bo vročina še tako huda, se ne bo gospod, ki dm lia svojo korektno zunanjost, oblačil v metu v platno. V skrajni vročini je dovoljeno odložiti telovnik, pa tudi to je po mojem mnenju, v kvar celotnemu vtisu- - , ii. Novinar se je poslovil m sel nato k znanemu kralju ženske mode Pavlu Poi- re.tu. da bi zvedel za njegovo mnenje -lede moške polstne obleke. Toda Poiret je pokazal pesimista v tem oziru in rekel: . _ Moški ne zaslužijo, da se kdo bavi z njihovo modo. Dvajset let poslušam njihove tožbe ia prošnje, da bi jaz. kot ustva-ritc.lj ženske mode. uvedel tudi za gospode pripravno obUčilo za poletje nami" '--> vročega telovnika in suknjiča. Za svojo osebo sein rešil lo vprašanje. Nosim široko prikrojene obleke iz lahkega blaga, v katerih mi ni vroče in se predobro počuilin, toda gospodje se posme, hujejo tej predrznosti in ne pomislijo, kako prijetno bi se tudi oni v njej počutili. Zvečer oblečeni ohlapen plasc s širokimi rekavi. Gospodje se tudi temu posmehujejo in se še dalje oblačijo v tesna oblačila. Njih edina fantazija jo hlačna guba, večji ali manjši vozel pri kravati, dva ali štiri gumbe na rokavu. Ne, gospodje res ne zaslužijo, da bi se keo brigal za njih obleko. pečatov in podpisov. Od newyorškega I X Počitnice za jeraise. , d buje samo aneseser», to je vse Daši m ^olSm V S^bifi£ Mariboru in Tientsinu, od veleindustrijca Bate v Zh- ; Ulepedarce. in spalno srajčko, to pa za* ,D.,'ierkoli „reš mimo, lahko greš nu na Češkem, do šeriia (župana in oo-: -jr ril ft fl Y» 1 51 A« lahkn med potom prenoči nc da ST -r^^večji-kovg v hO'lJudi » =nado^ ^ *** £ te!. Da mora bM popotna obleka, plašč, j v«y p« ^ ^^ ^ da g. aleko,ekt. nu na Češkem, do šeriia (župana in ob enem občinskega sodnika) neke farmar- ske vasi pri rtu Slownu ob Atlantskem |----------------| tei_ i}a mora bn popoma uuh.^«, i"-™-1 -. * oceanu je zastopanih mnogo, mnogo žu- 7Z0rcib) aDgiežka ia češka, ozirajo ugled in j kiobuki čevi{ t.kavicc. nogavice v mir* j V ostalem pa veljajo očitki nsTU1v- pohvalna priznanja od slehernega, ki si je, ni> neirifet karvni harmoniji, menda ni : ■ modnih kraljev v polni ista nabavil pri tvrdki 1078/a trrbc posebej poudarjati. i mm sesisB, uajuaiii^^^^srss1 HS panov. Vsekakor so naravnost rekordni napori Leuvetoviii znameniti. Zanimivi so že s športnega stališča, in zato ju povsod prisrčno sprejemajo. Pred. Boutet: ;asso sp©znan|e (Iz francoščine.') b -Milan! No, ali boš prišel h kosilu £ Alma izpraše- Gostia Vesselot. ki je prišla tiho do vati: Kaj pravite? je vprašal začudeno mnogo trpela in da ki ga je našla se-preprifaa — pri tako moževe pisalne sobe, potem pa hrupno ;>dprla vrata, je jezno zaklicala te besede. Vesselot je skočil s stola, pri tem Pa naredil veliko packo na pismo, ki ie ravno končaval. — Moj Bog, kako si me prestrašila, Alma! Skomizgnila je z rameni: — Prava reč! Menda te ne bo konec radi tega! Ali je bilo treba, da sem te morala priti klicat sama ... ko te je že dvakrat klicala služkinja. — Samo pet minut, sem rekel, da počakajte, dokler ne skončam važnega pisma io . . . — Ti ne boš nič zapovedoval! Nobena služkinja ne bi ostala, ako bi se morala ravnati p0 tvojih kapricah ... Za koga m« imaš. da me pustiš tako dolTo čakati? Gledal jo je. kako je stnla pred tijim tako vitka, vzravnana na malih Tinžicab. K.iko je bila «TPkaria ... Toda njen značaj! . . . Moj Bog. ta despoti-zf-m. katerega je prc-našal Ze dve leti kot ubogljiv hlapec, a k> se mu ve™!^ ni mooslali vstoonk-e. ker se dijanskim plesom. — Toda premisli, prosim tc, draga Almira ... „ _ . _ Dolgočasiš me! Si razumel? Dolgočasiš me s svojimi sorodniki vred. Šla bova v gledališče . . . Zaradi zabave ki k) imam pri tem ... O seveda • Sploh pa dovolj besedi . . . Tako je in nič drugače ... nič dtuga-če In nikar me ne tirai do skrajnost. Enkrat sem se že ločila, zakaj se ne bi tudi drugič. Šla je iz sobe in zaloputnila vrata za seboj. Vesselot je žalosten oopil kavo in odšel po opravkih. Grožnja s katero je Alma že večkrat prišla, ga ie vselej potrta. Trnel je vsled samopač-nosti in strogosti svoje mlade žene. toda preveč jo je ljubil, da bi mogel živeti brez nie. Bila je res ločena ze enkrat in sicer pred tremi leti. predno jo je on poročil- V začetku je bil celo ljubosumen na njenega prvega moža. o katerem pa ni prav ničesar vedel. Ko I>a je spoznal Ahnin značaj in trpel i>od niim. kakor ood udarci biča. ie onmi si: ne lujem. Gotovo je delala ž njim kakor 'vi . . - svojim eo- dete sedaj z menoj dokler sej ga m : plem mtem fammjarnost„ toda bilo hočeš in se navelič-;-.. m ga zapodila . . . al paje l^rosuu j morala pretrpeti mo: me nič sam ušel. Toda jaz 3o preveč ljubimce Jod mojega surove- c Ua moža. Pravi tiran je biL Varal jo sam ušel. Toda jaz jo preveč lji da bi se mogel ločiti od nje.» Stokrat si je Vesselot že ponovil tc.^a = V"'". ~~ w gmeren in besede. Potrt ie pri^l v svojo tovarn^ Jo ^^J ^je y=ako ur0 p0. pregledal delo in dajal ukaze, potem ,trcg- Morala mu^e ^o. L v Pfeamo. Tu ga je pričakova lo-1 vedati. dc,^ene 3;ahaw. Vsi vec. ki se mu je predstavil m izra^ j ^ P ostos i, tio prav namen, skleniti s tovarno večje naro- tavda je ^a J^ ^ ^ čilo. Bil je jako živahen in zgovoren ™ ker sem sam človek od juga Vesselotu je bil takoj -imnatičen. cDcbro bi bilo. da ga povabim za jutri na kosilo.> si :e m csamo ako bo Alma zndovolma s tem. Toda. ker erre tudi za kupčijo, bo ona Totovo privolila.® Odl~-iI se je torej in ga povabil. — Sprejmem povabilo, je rekel tujec, z vesel ;em sprejmem, posebno še. ker mi je čast. da poznam vašo gospo soprogo še od takrat, ko je bila poročena s prvim možem, s katerim sva se dobro poznala in imela kupSjske zveze. , _ A tako! se začudi nekoliko vznemirjen Vesselot. — Da. Ah to je bil nesrečen za- hotel sem'vam Še potrditi, ker sem sam h?! vrči-:'t priča nir-r^vim surovim nastopom." Ona si ni upala ukazovati m ti služkinjam. Ker jo je tako trpinčil, sem prekinil zveze ž njim. Ako je vcas:: hotela kaj oporekati, ji je zlobne. pretil• «Saj se lahko ločiva!. In sleunajski trg z jajci (25. t. m.) Povpra« sevanje po svežem blagu jc sicer neko« liko živahnejše, v splošnem pa jc razpo« l^ženjc mlačno. Slabšega blaga je na tr« gu v obilici, svežega primanjkuje. Tudi na inozemskih tržiščih je majhno zani« manje. Notirajo: slabše kakovosti 1450 sK na debelo za komad. V trgovini na drobno se je plačalo slabše blago po 1450 aK, prvovrstno po 1550 aK , Seno na mariborskem trgu. V sredo dne 23. julija so kmetje pripeljali 9 vo« rov sena in 2 voza slame in so prodajali eno in drugo po 50 Din za 100 kg. Ko sc je pa okoli poldne nebo pooblačilo, so kmetje znižali ceno ter so zahtevali 37.50 drugi 30 in eden šc celo samo 25 Din za 100 kg; to pa samo zato, ker ga niso ho« teli voziti nazaj. Eden ga je pripeljal ce« 'o od avstrijske meje. To pot se je pro« flalo vse, pa tudi skoro vsi so imeli pri prodaji izgubo, ako se vpošteva delo, iz« guba časa, prevoz in drugi stroški. znal. Moja krivda je. Alma je bila navajena, da se ji jo zapovedovalo, njena narava je pač tako ustvarjena. Ko bi bil jaz takoj prvi dan energično nastopi!, bi bila lahko zelo srečna. Moja slabost, pomanjkanje energijo in moja ubogljivost, vse to jo je zapeljalo . . . Ni vedela, kaj naj stori, zgubila je glavo in postala brez pomisleka hudobna, misleč, da mi je to všeč, ker .jo ubogam . i . Sedaj pa, hvala Bojzn, sedaj bom nastopil drugače in to že nocoj,-; Prišel je zvečer po sedmi uri domov. malo vznemirjen, toda. odločen. — Zakaj si prišel tako pozna ga ije nahrulila žena. — Imel sem opravke, je odgovoril kolikor mogoče suho. No, ali si napravljena. da greva k moji sestri? — Kako praviš? je zajecljala ... Ti ge upaš? . . . Pogledala ga je pozorno v oči, da je aardel Tedaj ga je razumela. S prodiraj očim pogledom so mu je približala, lila je nehote odstopil, potem pa se zasmejal a snho: — Aha! 11 si srečal nekoga, ki ti je pravil, kakšen je bil moj om zakon in ti bi rad poskusil? ... A. mali, ne, ne, ti nisi za to! On, da . . . On. pa mline drugi! . . . Štiri leta sem bila ubogljiva . Sedaj si ti na vrsti, da ubogaš . . . Idi; in glej, da se takoj pre-Ofelcoeš, greva k indijskim plesom. j, =- Da. takol ie lajeeljal Vesselot = Premestitev carinarnice z Rakeka. Pišejo nam: Glavna carinarnica na Reke-kn se bo s 15. avgustom premestila v Logatec; enako z njo zvezani železniški in špedicijski aparat. Premestitev utemeljuje s tem, da je zaradi nezadostnega prostora. oviralo nakladanje lesa. Resnica je, dn kljub večkratnim zahtevam rj želez-riška uprava zgradila niti meter tira ter sploh ni imela kredite za Rakek. Zgradila bi tudi lako z razmeroma malimi stroški moderno lesno skladišče. Povdarja.ti pa. moramo, da bodo dvo obmejni postaji stali upravo nedvomno reč kot samo ena. S tem, da izgubi Rakek glavno carinarnico, izgubi veliko novodošlfh obrti svojo eksistenco česar posledica bo velika nezaposlenost. Prizadeti apeliramo na železniško upravo da natančno prouči posledice preden prestavi ta ogromen aparat, ter prepreči oškodovanje državne blaganje in obmejnega prebivalstva ter zamudno carinsko in železniško obratovanje. = Dobave. Pr; ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila 14. avgusta ofertalna licitacija glede dobave telefonske centrale, akumulatorjev ter delov za centralo in akumulatorje, ter glede dobave telefonov in delov za telefonsko centralo. — Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila 14. avgusta ofertalna licitacija glede dobave risalnega materijah, potrebnega za tehniški odsek odelenja za mornarico-v Zemunu. — Natančnejše se poizve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Likvidacija delniške družbe. Sarajevska d. d. »Industrija« se nahaja v likvidaciji. V družbi jo udeležen dunajski kapital s polovico delnic. = Poljoprivredni Glasnik, št. 15. vsebuje: Ljubomir Stjepanovic: Bosanska šljiva. — Miroslav Steinhausz: 0 ins3kti-ma ko j i uništavajo lucernu. — Blag. D. Todorovič: Preroda jagoda. — Gjorgjo Manačevič: Sa poljeprivredne izložbe u Hamburg-u. —• J. Miovič: Vapneni dušik. — Dr. E. S. Popovič Pecija: Važnost n potrebe veštačkih djubriva. — Prof. dr. 2. Kovačevič: Soviče pozemljuae. Nadalje vsebuje zvezek mad dragimi: Stanje melja u Bački. — Stanje repe u Vojvodini. — Svetska proizvodnja pamuka itd. _Letno stane za posameznike 130, a /a društva, čitalnice itd- 160 Din. Uredništvo se nahaja v Novem Sadu. ulica Petra Zrinjskega broj 2. — Sirarska kriza v Italiji. V Milanu so imeli sirnrski strokovnjaki več posvetovanj, kako naj se reši kriza razpečevanja" mlečnih izdelkov, predvsem sira, po katerem je izredno malo povpraševanja. — Gradnja solarne v Ulcinju. Komisija strokovnjakov za proučevanje šolam je zaključila svoj pfrsel. Pregledala in proučila je solarne v Italiji, Franciji in ^unisu. Komisija so nahaja še na potu, in sicer jo sedaj v Rimu Kakor javljajo, bo prispela v početku avgusta v Dlcinj, kjor bo zao9la s pripravami za zgradbo veliko moderno solarno, ki ne bo samo krila domače potrebe, nego bo mogla prodnfirati tudi znatne kcllčine za izvoz. V komisiji se nahajata med drugimi in-ženjerja Grisogono in Radovič. Solarno bo zgradila naša uprava monopolov. Stroški gradnja so prora&inani na 50 milijonov dinarjev. = Vnovčevanje žita v Avstraliji. Zakadi pomanjkanja ugodnih prometnih sredstev jo avstralski poljcdelec svoječasno lo malo izkupil za svoj pridelek- Zato je država sama pričela misliti na odpomoč. S posebnim zakonom se je ustanovila žitna vnovčevalnica, in sicer le ena- za celo državo. Vsi poljedelci morajo oddati svoj prebitek le v skladišča vnovčeval-nice, ki jim takoj ob prevzemu izplača okrog'tri četrtine kupnine. Po železnicah in z drugimi javnimi prevoznimi sredstvi s« ne sme prevažati niti en kg žita, ako ni za to izdano dovoljenje vnovčevalni-ce. Na ta način jo skoro izključena vsaka zasebna špekulacija. Vnovčevalnica si je s pomočjo državne banke, ki ji daje redno na razpolago potrebne kredite, uredila danes svoje poslovanje že tako, r';a dobijo avstralski producenti povprečno 20 stotink dolarja več za bušel nego ameriški. To dosega vnovčevalnica v glavnem s tem, da ne vrže naenkrat vsega žita na trg. Vnovčevalnico vodi pot izvoljenih poljedelcev iu eden od vlade imenovani ravnatelj. — Odobrenja za uvoz žita In moke v Češkoslovaško. Čeprav je v Češkoslovaški za uvoz žita in moke potrebno odobre-njo, vendar razne firme delajo zaključke brez predhodno dobljenega odobrenja. Čim je blago na potu ali v carinarnici, prosijo za uvozno odobren je, izjavljajoč, da je kupčija žs zaključena. Češkoslovaško trgovinsko ministrstvo, oddelek za n^oz in izvoz pojasnjuje da se take izjave v prošnjih za uvoz nič več ne vzamejo v obzir. Škodo, ki nastane iz takega postopanja, morajo krivci pripisati le sebi. — Svetovna produkcija petroleja. Po ameriški statistiki je leto 1923. bilo prvo, v katerem jc svetovna produkcija petroleja prekoračila milijardo uarilov in sicer je znašala 1,.014,413.000 barilor, na nram 854.S09.W0 barilov v 1. 1922., kar pomeni porast za 18.« odstotkov. Glavna dežela, Id producira petrolej, so Zedinje-no države katerih petrolejka produkcija v lanskem letu je znašala 735 milijonov barilov, potem slede: Mehika 150 milijonov brrilo.-, Rusija S9,450.000, Perzija 27.300.000. Istočna holnndska Indija 13.500,000, Ruumuiia. 10,700.000, In&Lia 7,500.000, Peru 5,508.000, Poljska 5 milijonov, Venezuela 4,000.000. Sarawk (angleški del otoka Borneo) S,800.000, Argentini ja 3.200 000. Trinidad 3,660.000, Japonska 1.900.000, Egipt 1,010.000 barilov. Manje količine producirajo še: Francija, Kolumbija., Nemčija, Kanada, Ekvador in Češkoslovaška, dalje neznatne količine Italija, Alžtr, Anglija in nekatere drage države — Položaj kovinske industrije v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo: Železna in draga kovinska industrija Madžarske dosega po sedanjem stanji 60 odstotkov predvojne produkcije. Poleg različnih vzrokov manjše produkcije Se navaja tudi ta, da povprečni delavec v Madžarski izvede sedaj v splošnem le 75 odstotkov svojeca predvojnega dela. ob enakem Času. So pa tudi mezde nižje kar se utemeljuje s tem, da bi pri večjih mezdah morala kovinska industrija propasti, ker bi postala spričo ostalih ogromnih produkcijskih stroškov nezmožna konkurence — Naraščanje bonkurzov v Nemčiji. Število konkurzov v Nemčiji se je v juniju daljo znatno povečalo in je znašalo 586 napram 326 v maju; to pomeni porast. za. 80 odstotkov. Rapidno naraščanje konkurzov v zadnjem letu ;'e razvidno iz tega, da je bilo prijavljenih v juniju lanskega leta 35, v marcu t. 1. 139 konrnir-zov. Posebno veliko je pomnoženjo kon-kuTZOv odprti trgovinskih družb, ki so so z 51 potrojili napram 17 v mesecu maju. — Ustavitev obrata v tvornicah barv v H5chstu. Iz Berlina .javljajo: Zaradi brezupnega položaja na trgu z barvami so bile tvornic« barv v HOcbstu ob Malnu prisiljene, da so ustavile obrat. Delavstvo je bilo deloma drugje nameščeno, deloma pa odpuščeno. = Pred ponovno otvoritvijo zlatih iu srebrnih rudnikov v Srbiji. D. d- »Rudnik« v Reojrradu je dobila dovoljenje za preiskanjo in izkoriščanje rudnih zalog v Novem Brdu, največjem srebrnem rudniku zlata in srebra, v srednjem veku. Dola so ee ž« pričela. — Ameriška fetev bo letos slaba, kakor že ni bila dvanajst let. Vzrok je bil hladni maj v vzhodni Ameriki, katerega povprečna toplota je padla na najnižjo stopinjo v jraslcdnjih 30 letih, iu velika vročina zahodno od Rockv Mountalns, kakršne ni bilo že 27 let- Pridelke cenijo komaj na 2 trotjiai običajno žetve. Tudi sadje slabo kaže. = Vzorčni sejem v Napolju. VI. mednarodni sejem vzorcev v Napolju se bo vršil od 16. do 30. septembra t 1. = IV. Iztočni veliki sejem v Lvovu se bo vršil obenem s prvo splošno poljedelsko razstaro od 5. do 15. septembra t" 1. Informacije daje Centralni biro, Lwow, Jagiellonska 1. ki je posebno z vajo na krogih očaral vse. Nestrokovnjak nrti ne opazi Štuklje-vih težkih prvin, ker so njegova izvajanja. tako lahkotna kakor bi delal najenostavnejšo in najlažjo vajo. K sklepu je nastopila še enkrat celotna vrsta in vadila raznožko črez konja vzdolž in črez predstoječo Uitvioo. Za krasie skoke, ki so se stopnjevali v višino, so želi tekmovalci zopet žicahno pohvalo. Zadovoljno nad lepim užitkom, ki so ga nudili naši sokolski tekmovalci se je razšlo mnopobrojno občinstvo, hvaležno, da je dobila vsaj priličen vtis o poteku pariške tekme. Sokolsko društvo Stopanja ras prirs-di na žegnanjsko nedeljo dne 27. t. m. na svojem obsežnem letnem telovadišču (na Planirju) polecj gostile brata Briclja v ft.-panji vasi javno telovadbo, spojeno z veliko ljudsko veselico. Začetel: s koncertom ob 15. uri. telovadba ob 16. uri. Sodeluje godba Dravske diviziiske oblasti pod osebnim vodstvom gospoda kapelni-ka dr. Čerins. Bratska sokolska društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo se vabi k obilni udeležbi. Zdravo! Odbor. Pokolskn društvo v Stražišcu pri Kranju priredi svoj redni javni nastop dne 24. avgusta t. 1. Po telovadbi se >o vršila velika ljudska veselica. Opozarjamo vse prijatelje društva že danes na to prireditev. Zdravo! Sokol Nastop olimpijske vrste Včeraj ob 7. zvečer je nastopila v Ljubljani olimpijska tekmovalna vrsta na Taboru, da ]>okaže. kako približno je tekmovala ua olimpijadi. Od pol 7. ure dalje je igrala vojaška godba, konoertne točke pod osebnim vodstvom g. kapelni-ka dr. Čerina. Nepretrgana vrsta občinstva se je pomikala proti Taboru že krmilu po šesti ari in ob sedmih .ie bilo prostorno taborsko telovadišče popolnoma napolnjeno. Točno ob sedmih ju prikorakala kompletna vi sta n? (eiovadišče, vodil jo je namestnik saveznega načelnika br. Po-ženel kakor v Parizu. Strumnih korakov, v enakomerni razdalji, kakor odmerjeni, je stopalo 12 krasnih in lepo sorazmerno razvitih teles preko telovadišfe. Po kratkih poviljih br. vodnika je stala vr*ta kakor izkleeana in čakala na začetek Burno je pozdravljalo občinstvo mlade mednarodne borce, posebno aklamiran je bil br. Sfcukelj. Vse je napeto pričakovalo začetka in v elegantnem zaieto in piožnega koraka se požene najrečji tekmovalec br. Zupan in izvede lep premet čez konja na šir. Hitro so sledili drug drugemu in kff' iu jc stala vrsta zopet na svojem mestu K vrsti pristopi predsednik ljubljanskega olimpijskega pododbora gg. dr. Souvan. dr. Jesenko in Gore« z dvema lovor je vima vencema. Predsednik olimpijskega pododbora g. dr. Souvan je nagovoril br. Štuklja, čestital mn k sijajnemu usptbu ter mu izročil v rnak priznanja lep lovorjev vetiec z jugoslovansko trobojnico, ki nosi napis: »Prvemu jugo slovanskemu olimpijoniku — Jugoslovanski olimpijski odbor«. Podober ve-i nec izroči g. dr. Souvan tudi vodniku i vrste br. Poženelu in čestita vrsti na ča-i stnem u*pehu. Venec za vrsto ima napis: I »Častnim zmagovalcem na olimpijadi — ! Jugoslovanski olimpijski odbor.« Sedaj se j° vrstila telovadba na orodju: j drog. bradlja, koni na šir r. ročaji in kropi. Na vsakem orodju je izvajalo pet ali šest tekmovalcev obvezno ali poljubno vajo. Občinstvo so je divilo posameznim telovadcem strokovnjak pa, ki se razume na težkoče vaje in jih pravilno oceniti, je užival ca teh krasrib izvod bah. Ni mogoče podrobno ooenjavati vsakega posameznika, splošno moramo izreči priznanje vsem, zlasti pa šo ugajale vac« na. drogu in krogih. Posamezniki so bili živahno, d/uvalieni, zlatti J&ft.ta—fitukeli« Spori Glimpijada Naši kolesarji na olimpijadi. Prve vesti ki smo jih dobili o nastopu naših kolesarjev na olimpijadi, so javljale, da je Jugoslavija v tej športni disciplini dosegla deseto mesto. Naknadne vesti pa javljajo, da so naši kolesarji dosegli še lepši uspeh. Prišli so 11 a deveto mesto pred čehoslovaško, Ameriko, Egiptom, Finsko, Poljsko itd. Cas naših tre-h najboljših dirkačev znaša 21:57:22 tri petine. Cesta, na kateri se ie vršila dirka, je bila v iselo slabem stanju. Naš kolesarski šport je, kakor pri nas vse športne panoge mlad, čeprav le bil pri nas kot prvi upeljan. Naši kolesarji niso imeli od nikogar nober.e podpore. Z lastnimi sredstvi in z lastnimi močmi se je razvijal naš kolesarski šport Od naših tekmovalcev je Kosniatin (Primorje) dospel prvi na cilj, in sicer je zasedel v splošni klasifikaciji posameznikov 36. mesto. Drugi je bil Trubati (Orao) na 49. mestu. Italijani, ki so pričakovali zmago svojega moštva, priznavalo sedaj, da so bili docela pravilno premagani. Svoj poraz pripisujejo med drugim tudi dejstvu, da je vsak od njihovih dirkačev dirkal na čas in ne na placement celega moštva, kakor so pač oni navajeni. Organizacija tekme ni bila baš najboljša. Službene objave LNP (Tz seje upr. odbora 18. t, m. Redna glavna skupščina LNP se sklicuje na temelju §§ 12.-16. podsaveznih pravil na dan 10. avgusta ob 10. uri dopoldne v Ljubljani. Lokal se obiavi kasneje. — Funkcije tajulka I. je prevzel z 18. t. m. g. E. Betetto. — V zadevi igrišča, SK Trbovlje bo interveniralo pred-sedništvo LNP m merodaioem mestu. — Dopis g. S, Pretnarja od 1.4 t, m. se odstopa v izjavo SK Ilirija. — Po § 10. o. p. .TNS «e dovoljuje takojšnje nastopanje v prijat. in mednarodnih igrah MielSič Maksu sa SK Ilirija. Kazenskemu odboru se preda igr. AL Bregar vsled prijave SK Primorje. — Kaznuje se SK Jadran z globo Din 50, ker v zahtevanem roku ni položil obračuna prvenstvene tekme Jadran - Ilirija. Poziva se SK Jadran ponovno, da do 30. t- m. položi zahtevani obračun in prebitek, sicer zapade ponovni kazni in izgubi pravico do deleža na prebitku prv. tekem. — Kaznuje se SK Primorje s štiritedensko zabrano igre od 97. IV. do 24. V. po § 51. kaz. prav. ndi nastopa t neverificiranim igrače« Matejefkom dne 20. in 21. V. v Trstu ter 26. IV. v Celovcu. V dobo wbrane spadaoče prv. tekme se mu anulirajo ter verificirajo s S : 0 za protivEika. Prihodnja seja upr. odbora se "Si dne 1. avgusta cb 20. uri; odgovorne referente se BP.pro-ša da predlože na tej seji noročila za'redno glavno skupščino. — Člana upr. o. ir. E. Rajglja se do nada!]-neg.i sespendira od vseh sej podsavezmh odborov. — Tajnik I. Ljubliaaa-Bled 12S km. Start v Celja na Ljubljanski cesti ob 6. uri. Prihod prvih dirkačev v Ljubljano ob S. uri 30. min glavna kontrola na Gosposvetsk3 cesti pred kavarno Evropa. Prijavljenih i« okolu 30 dirkačev in sicer iz Maribora, Celia, Zagreba, Bjelovara, Ježice !n ia Ljubljane. Cilj na Bledu okoli 10. ure pri gostilni Ažman. Ob 11.30 skupna vožnja vseh dirkačev in izletnikov okola jezera. Ob 12.30 skupni obed in razdelitev nagrad v restavraciji «Strgulec» na Bledu; pri tej priliki bo zdraviliška komisija zmagovalcu poklonila častno darilo Bleda. Kolesarske dirka S. K. Primorja, ki se vrši v nedeljo, dne 27. t m. na progi Ljubliana-Vransko-Ljubljana, ie preneše-na na 2. uro popoldan. Start ob 2. pri km 2 na Dunajski cesti; cilj istotam ob pol 5. popoldne. Izredni občni zbor S. K■ Siovana sa vrši v nedeijo, 27. t. m. ob 9. uri dopoldne v salonu restavracije Lloyd. Ker je dnevni red zelo važen, se pozivajo vsi člani brez izjeme da se občnega zbora v polnem številu udeleže! i Športni dan v Celju. — S. K. Celje priredi v nedeijo 27. t. m. športni dan s sledečim sporedom: ob 9.30 propagandna štafeta skozi Celje, ob 10. uri otvoritev novih igrišč za tenis in medklubski turnir, ob 11. uri se prične promenadni koncert v parku, ob 17. url nogometna tekma Ilirija (Ljubljana) : Celje. V dopoldanskih urah se vrši razen tega cvetlični dan. V programu sodelujejo S. K. Ilirija in vsi celjski klubi. Posebno veliko zanimanje vlada za štafeto skozi Celje in za nogometno tekmo, v kateri nastopi S. K. Celje v precej cjačeni postavi. S. K- Ilirija nastopi v nedeljo v Ce-lju v nastopni postavi: Mlklavčič-Bcl-tram, Pogačar-Grllc, Tavčar, Lado-Pe, valek II, Bregar, Učak, Otnan, Zupančič I. Sestanek teh igralcev danes ob 7. url zvečer v garderobi. Ptrpar v Pragi. Danes in v nedeljo starta naš prvak na kratke prege Per-par na mednarodnem lahkoatletskem mitingu A. C. Sparta v Pragi, in sicer na 100 111 ln 220 jardov. Po dosedanjih poročilih bodo startali tudi Finci, Ameri-kanci, ki so nastopili na olimpijadi, io najboljši atleti iz Nemčije. Dunajski nogometaši v Zagrebu premagani. V četrtek je v Zagrebu gostovala rezerva dunajskega Sportkluba proti klubu Derby, ki je v I. b razredu zagrebških klubov, ter bila poražena z 2 : 0 (1 : 0). v Sah ŠAHOVSKI TURNIR V PARIZU. V okviru olimpijskih iger v Parizu m; je vršil tudi internaeiionalni šahovski turnir amaterjev. Udeležili so se ga igralci najrazličnejših narodov. Zaključen jo bil turnir v nedeljo zvečer. Za šampijona šahistov-amaterjev VIIL olimpijade je bil proglašen Letonec Mattison. Na drugem mestu jo Letonec Apšeneek s 5 točkami, tretji je Belgijec Collc (41'-), četrti Ho-landec Luve (4), peti Madžar Vajda (4), šesti Finec čorpunoff (4), sedmi Argen-tinec Palaa (3< y, osmi Španec C-olmavo (3), deveti Madžar Hčvasi (2V:). Jugoslovani so se tudi udeležbi tega turnirja, a nabenemu izmad njih se ni posrečilo plasirati se na eno izmed prvili mes'. Zmagovalec, g. Henunis Mattisson. Je urednik letouskega lista Latvis; rojen je 28. decembra 1894. in je torej star 30 le'. Klasifikacija posameznih narodov je sledeča: 1. češkoslovaška 31 točk 2. Madžarska 30 < 3. Švica 29 < 4. in 5. Argentinija ia Le-tonska 27U < 6. Italija 26V;, < 7., 8. in 9. Francija, Finska in Poljska 25V; c 10. Belgija 24 < 11. Španija 19 < 12. Bumunija 18l/2 < 13. Ansrlija 12 < 14. Irska o1^ < 15. Kanada 5 < 16. Rusija 44^ c 17. JngcsIaTijn 2V-. « Bivši francoski minister Mosureur, ki je predsedoval šahovskemu turnirju, jc izročil zastopnikom Češkoslovaške kot zmajovalcem, dalje prvim trem najboljšim posameznikom in razsodniku mojstru Aljehinu, recordmr.nu v igranju slepih partij, plakete, ki jih je v ta namen darovalo francosko minlstrs'vo zunanjih zadev. Ob zaključku turnirja sc jc na pobu-l« francoske šahovske fclerscijo ustanovita Internacijonlca šahovska federacija. Lastnik in izdajatelj Konznrrij «.1i::ra>, Oi igo verni uredr7'- Fr. B r o z o » i *, Tisk DelniSVe ti Kolesarski podsavez Slovenije v liani. V nedeljo, dne 27. t. m., se vt- velika cestna dirka na progi Celje- ____ Vreme jm s Si: o poročilo Ljibljana 25 iulija 1924.__r.jnbl^na nnd irorie r^.... 1 h raj ob | opaz'i»aTi;& Ljubljana . 7. I/iubljana . 14. i Ljubljana . 21. Zapreb , . 7. j Beograd . 7. Dunaj . . V. j t-rafa . . 7. 1 Inomost . 7. Zračni Zračna Veter tlak temperatura 762 2 14 0 brezvetra 763-6 252 ser. vzli. 764 4 123 M 758 5 120 jugozap. Oblačno 0—10 megla teč. oblač oblačno Padavino mui 37 7.0 Solnce Tzbaja ob 4-31. labaia ob 10*40 Dunajsko vremensko poročile. Pritisk, Avstriji je hladno in deževno. Napoved na »everozapadu je povzročil dotok mrz-i rm soboto: Večinama nejasno, deloma dež, lCfiji znaka od Severnega.fliocia- .krone v ihladno. viharni aanadm »Uovi. Sobcta 26. VII. 1924 Živali, ljudje? bogovi Med knjigami, ki so v zadnjih letih dosegle največjo svetovno naklado v izvirniku in v prevodih, ima posebno mesto spis Ferdinanda Ossendowskega ,Beats, Men and Gods» (Živali, ljudje in bogovi). V anglosaškem svetu je knjiga siino priljubljena, nemški prevod se bliža nakladi 100.000, francoski prevod je izšel nedavno, takisto hrvaški, v druge kulturne jezike pa je knjiga že preložena ali pa se prevod še pripravlja. V dobi ko dosezajo podoben uspeh perverzni romani a la «Gar?onne», bi človek sodil, da je tudi ta spis eden Izmed onih, ki laskajo razdraženim občutkom povojnega človeka. Do neke mere je res tak, vendar pa je užitek, k! ga ima povprečen bralec nad knjigo Ossendowskega, nekoliko žlahtnejši in zdravejši. Osen-dowski je doživel fantastičnejše reči nego jih ie videl Karel Mav v fantaziji. Pravzaprav to, kar človek doživi in kar se ne dogaja v njegovi domišljiji, ne more biti iantastično. Tcda ljudje, ki jih omenjena knjiga najbolj naslaja, žive v urejenih, civiliziranih razmerah in so ta- j ko daleč od avanturizma, da se jim do-1 življaji Ossendowskega zdijo kakor bizarne povesti Balzaca in Poea ali fanta- j stična potovanja Karla Maya. «Beats, Men and Gods* je knjiga, s katero pisec ni imel literarnih namenov. Ossendowski je Amerikanec — po ime- nu soditi, poljskega pokolenja — in po poklicu znastvenik. Med vojno jc bil v službi ruske vlade; ko pa se je iz revolucije razvila državljanska vojna, je vstopil v službo protirevolucijonarja Kolča-ka. Poraz Kolčakove vojske ga je zalotil v Sibiriji, kjer je znanstveno proučeval tla in vode. To je bil, kajpa, dovolj tehten vzrok, da bi ga boljševiki ustrelili, če bi ga bili dobili živega v roke. V času najtežje državljanske vojne in popolne anarhije na vzhodu Rusije, v njenih težko prehodnih azijatskih provincah, je Ossendovvski bežal k Tihemu oceanu, da si reši golo življenje. To, kar je doživel, nam daje vsled svoje neobi-čajnosti resen povod, da podvomimo v resničnost in stvarnost njegovega pripovedovanja. Ai! v uvodu nam pojasni Mr. Lewis Stanton Palen, eden najboljših poznavalcev Vzhodne Azije, da ie on sam nagovoril Ossendcvvskega, naj spiše svoje doživljaje ter da je Ossendowskl pre-resen znanstvenik, da bl nam pod kritiko lastnih doživljajev podajal izmišljotine. Ni seveda mogoče, da bi tu opisali naj važnejše doživljaje Ossendowskega. To tudi ni naš namen. Nočemo niti preveč pohvaliti imenovano knjigo. Človeku, ki je vajen finih literarnih umotvorov, ne "nudi »nič posebnega«. Onemu, ki išče v knjigah ugodja, nc daje niti enega lju-bavnega prizora. Tcda iz spisa Osen-dovvskega veje filozofija, ki je daleč od vseh sistemov in akademij, katera pa ima prav tako pravico, da izrazi svojo modrost o Bogu, življenju in človeku. Ossendovski ie spoznaval ljudi v nenormalnih razmerah iu na civilizačno nizki stopnji, vendar jc resume njegovih doživljajev, ki pa si ga mora napraviti čitatelj sam, občcčloveški: človek je odlična zverina! Bolj kot ljudi vzljubimo živali, ki nosijo pisatelja čez mongolske stepe in tibetske puščave, ali ki živijo z njim v zavetju sibirskili gozdov. Tihe, potrpežljive živali, ki toliko trpijo,; toliko garajo, pa jim priroda ni dala prav j ničesar: ne radosti, ne uma, ne zavesti samega sebe. Ali v nesreči sta si človek in žival bližja kot človek in človek, neprimerno bližja. Ilomo homini lupus! — tega starega reka je knjiga Ossendovv-skega polna, dasi ga nikjer ne omenja. Ljudje se ubijajo in mučijo do neskončnosti zaradi nekih barv (»rdečk — »beli«) in političnih nazorov, ki so jih za-: nesli med nje fantasti. preroki, puntarji j in zločinci in ki lih nihče ne razume. Ni s! mogoče misliti večje obsodbe boljše-viškega terorja nego so doživljaji Ossen-dov/skega. Toda pisec ni imel namena, zariti ost v boljševizem. Prav nič ne prikriva krvoločnosti in zverinske zaslepljenosti tkzv. belega terorja. Človeka hočemo, ne zverino! — se nam izviie iz rrsi. In b koncu dolgotrajne poti nas Ossendovvski popelje k ljudem — bo-1 povem. Vstopimo v tajinstvene samostane na tleh Mongolije, »zibeljke narodov, domovine največjega osvojevalca sveta Džingiskana.® Občutimo hlad mongolsko kitajsko-tibetanskega misticizma, zmesi Buddhovih in Konfucijevili naukov ter prastarih vraž in zablod, k! segajo v Spi-iic pračloveka. A kakšni so Ijudic-bogo-vi? Niiemerna človeška neumnost sc nam razgali v Urgi, mestu živečih bogov, v katerem biva 60.000 menihov. Ti menihi se dan za dnem klanjajo človeku, ki ga smatra io za vtelešenega Bud-dho, za živečega boga. Ossendowski nam razkrije mnogo pravih in nepravih mi-sterijev. In glej: za človekom, ki obvladuje tkzv. okultne moči, kakor je hipno-tizem, sugestija, živalski magnetizem in kateri ima vpliv na mišljenje in čustvovanje več sto milijonov ljudi — za tem budističnim papežem ugledamo omejenega alkoholika, ki se smeje gramofonu in c!efctriz;ra svoje sluge... Vanitas vani-tatum... In med živimi bogovi in polbogovi, varuhi prastarega azijskega misticizma, vlada pekoča zavist: pošiljajo si zastrupljene jedi, spravljajo s sveta tekmece in" nasprotnike. — Urga v 20. stoletju, Rim v 16. stoletju, Babilon 2000 let pred Kr..... Večno eno in isto: kje si človek? Kajti šele tedaj, ko najdemc človeka. si drznemo povprašati po Begu ... Da, človek je bestija! To jc bistvo vsega, kar je doživel Ossendowski. eden izmed maloštevilnih, ki so res veliko doživeli Toda knjiga nima zgolj negativne filozofije o človeku. V uii je povdarjena tudi pozitivna stran. Silna volja živeti in se rešiti nevarnosti vodi Osseudovv-skega k največjim naporom, nečuveni odločnosti in zavidanja vredni moči. Najprej preživi Osstndovvski vso sibirsko zimo ped podrtim deblom nekega drevesnega orjaka; prebije jo kot moderni Robuison brez vseh sredstev, ki jih nudi človeku civilizacija. Potem se napoti čez najmanj prehodne kraje in skozi stotero nevarnosti s strani ljudi in prirode v divjo Mongolijo. Zopet stotere nevarnosti. Skuša priti čez puščavo Gobi v Tibet, ali razbojniki pobijejo polovico njegovih tovarišev in ga prisilijo k povratku v Mongolijo. Tu prebije najtežje boje med boljševiki in kontrarevolnci-. jonarji, samostojnimi Mongolci in kitar-i skimi uzurpatorjL Najdrainatičnejši je j sestanek s ianatičnim protirevolucijo-' narjem baronom Ungerjem v Urgi, ki je i hotel organizirati notranje azijske naro-j de za boj proti boljševizmu. Iz Urge pride srečno na kitajska tla in odtod v domovino. V neštevilnih nevarnostih ga rešuje izredna volja do življenja in lahko rečemo, da ta volja, ki se mora neprestano boriti z razkrojevalnimi vplivi izobraženega uma, dela prave pravcate čudeže. Volja rešuje človeka! Spoznanje človeške bestijalnosti in ni-čemernosti ter povišanje volje na najvišji regulativ, ki mu je podrejen tudi um — to sta dva stara izsledka človeške misli. Doživljaji ameriškega pisatelja na enem najtežjih in najstrahotnejših torišč najnovejše zgodovine pa jima dajejo tisto živo prepričevalnost, ki je močna kot sama resničnost. B. Borko. » %m lV](t„TOr w rosnlpui&cijRka pristojbina O nio).__ i Redka prilika! Prodam žago veneoiankc I (Kreutzsiittersage) s končnico, bito s fcltlrltril stanova-1 nji, novo zidauo In z opeko krito, povsod elektr. ra-svet-Uava; vse v dobrem stioju in Da telo prometnem mestu, brez konkuren-e. Dve mlnuu od postaje Kozje-Fram. Cena 250.000 Din. Josip Sernko, Račje St. 33 pri Mariboru 14757 Opremljeno sobo iiče mirna rospa z odraslo hčerko, no možnosti z uporabo kluvirja- Ponudbe ca upr. .Jutra" pod šifro .Avgust". 15103 Modistka Z Gorjane & Co.. Ljubljana. St Petra ce»ta St. 27 poleg boreis ..Tratnik'' sprejema vsafcovrstua popravila slamnikov in svilenih klobukov. Postrežba točna. 1003 Pozor! Obvestilo. Pozor! Krojaška delavnica C§3 J. Kvasa išP ji pre»eli koncem julija v Klorinjansko ulico St. 3 (nasproti šentjakobske šole) in bc priporoča za nadaljnjo naklonjenost. 14S40 Žagarja i samostojnega delavca na ve-! necijaflskem jarmu, se takoj j sprejme. Plača po sposobno-I sti lu dogovoru. Stanovanje Ln če potrebno tudi prosta brana. ©skrbništvo na .Slo-mu", pošta Ponikva ob južni železnici. 15166 j Mesarskega vajenca močnega in zdravega, sprejme Adolf 2abjek. tuesar io prekajevalec, Poljanska cesta ' št. 55. Pogoji ustmeno. 15202 I Pleskarski pomočniki dobro Izurjeni, se sprejmejo takoj pri tvrdki Brata Eborl naši." Martine, Cerne & Co.. družba z o. z., pleskarstvo in črkosllkarstvo — Ljubljana. Igriška ulica 6. 151B7 (dobe) Korespondentinjo ali Uorespondenta, se sprejme — Pogoji: znanje srbuhrv. v govoru m pisavi in stenografije. Ivan Prešern, Cirčlce pri Kranja. 15111 Dva kleparska vajenca sprejme Jožko Videtlč, Mirna 15096 Mojster !a večje stavbno ključavničarstvo, popolnoma samostojen, energičen, vesten, starejši. zmožen moderne kalkulacije, se išče za takojšen vstop. Prednost imajo oni, Ui se razumejo na izdelavo Htanzvverkzeuge. — V slučaju dobrega vodstva pozneje delež pri dobičku. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb, zahtevo plače ln fotografijo na upravo „Jutra" pod eitro ..Stalno mesto". 150S3 Sluga se lš£e za večjo zavarovalno družbo. Nastop službe takoj. Naslov pove uprava .Jutra" 15181 Služkinjo iiče rodbina v večjem trgu. Naslov pove uprava „Jutra" 15139 Konces. stavbenik ali zidarski mojster, se sprejme kot poslovodja, pozneje ni izključen vstop kot družabnik. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Stavbenik". 151S Miada prodajalka tudi začetnica, se Iščo za takojšnji nastop za Bled. Predstaviti se je v soboto 26. t- m. od pol 8. do pol 10, ure dopoldne v kavarn! ,.Evropa". 15160 Za hišnika g-re družina dveh oseb v boljšo hišo. — Ponudbe pod .Demokratična" na upravo „Jutra". 12506 Carinski deklarant bivši carinski uradnik s ca-rnskiin Izpitom, i?če r.i. »lo. Ponudbe je poslaU na uprave ..Jutra" pod šifro „Carln»kl dekiarant". 15158 J Dobro ohranjen voz ' na vzmetih, pripraven za trgovca ali za mlekarno za izvažanje mleka, sc po nizlii ceni proda pri sospe Ani i Rauter v Ivanjcih. Istotam ; se proda centrifugalni siroj 1 z mlečnimi posodami In mlečnimi vrči. 15163 Oficirski lakastl škornji žt. 41, v izložbi pri Szaat-nerju, so naprodaj. 14641 Prodajalka že izurjena, išče mesta oa Moško kolo Hišica z vrtom enodružinska, v okolici Ljub-' ljane, so kupi. Ponudbe ua upravo .Jutra" pod Slfro ..Pokoj". 15056 1 Hiša v Slov. Bistrici s 665 m vrta, na prometnem mestu ob kolodvoru, kl Jc i pripravna za vsako obrt. se proda. Cela hiša takoj pro-J =ta — Ponudbe na naslov: Rudolt Kaufko. Slov. Bistrica. 14377 Gozd in njiva Opremljeno sobo iSče samostojen trgovec. — Cenjene ponudbe se prosi pod ..Miren 30" na upravo I ..Jutra". 15194 Zamenjam stanovanje soba ln kuhinja s pritikll-uaml v mestu, z enakim. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ,.Zamenjava 1924". 15142 «Dvigni Seznam.» 15155 V sredini puščave osamljena prekrasna rožica. Zahrepeni srce ji po junaku, ki bi Jo rešil osamljenosti. Pod mačko ..Milo kakor luno svit" na upravo „Jutr»". 16132 Psičke pristne volčje pasme, ugodno proda 2I11Č, Logatec. 1515G že izurjena, lsče mesta na — • deželi. Nastop 1. avgusta. — se proda za 1500 Diu na se proda v Šenčurju rr. Ponudbe na upravo ..Jutra' i Blefvvelsovi cesti štev. 3/1, Kranju. iouai. pod ..Izobražena". 15183 soba 4. 15148 :---- Prosto stanovanje do smrti, lepo opremljeno, ima gospodična srednjih let. \ dobrosrčna, neomadeževana. j iz poštene ln ugledne hiše. 1 ki jt v gospodinjstvu in trgovsko naobražena. Išče znanja. najraje s trgovcem ali tudi z viSjim uradnikom od 35—45 let. Dopise pod ..Do smrti" na upravo .Jutra'. 15143 Trnov, premem ia drva clobavlia 1103 družba ..Ilirija", Ljubljana Kralja Petra trg it. 8. Plačilo tudi na obrike. Telefon 220. Lesni manipulant s pisarniško prakso, želi pre-meniti mesto. Nastop službe takoj. Cenjene ponudbe pod Slfro ..Marljiv 23" na upravo ..Jutra". 1513S Elektromonter oženjen, dolgoletna praksa, popolnoma samostojen, išče stalno službo. — Ponudbe na podružnico „Jutra" v Celju pod ,,Elektromonter". 15121 Vzgojiteljica Reducirana ^pomožna učiteljica, 20 tet stara, želi vstopiti kot vzgojiteljica k 1—2 otrokoma. — Vajena je tudi hišnih del kakor: šivanja, likanja ln kuhanja. Službo nastopi lailko takoj. Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava .Jutra". 14938 Bolniški stol (voz) se proda. Naslov povo upr. „Jutra'\ 15184 Kompletna spalnica dobro ohranjena, se proda. Cena po dogovoru. Poizve sc na Opekarski cesti St. 43/1. 15128 Enonadstropna vila ' moderno zidana z velikim vrtom, se radi selitve ugodno proda v najlepšem predmuet-1 ju Ljubljane. Kupcu Je takoj 1 na razpolago. — Plamene ponudbe pod ..Ugodno 500.000 Din" na upravo „Jutra". 15130 Hiša v Mariboru B 3 stanovanji, majhen tado-nosnlk, velika njiva, se proda za 85 000 Din. Pripravno za obrtnika. Kupec dobi stanovanje. — Naslov: DamiS, Maribor. Zrinskega cesta 1. Studenci. 15053 Gostilničarka samostojna, samska, želi znanja s srednje premožnim gospodom. - Naslov v upravi Jutra" pod Slfro ..Srečna bodočnost". 151o3 5000 Din rabim za leto dni. proti ugodnemu obrestovanju. — Vsaki teden 100 Din najmanj, po dogovoru lahko Še več. Pismene ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Lepe obresti takoj". 15069 Lesni trgovci, pozor! Praktično tabelo za kublra-cje rezilnega, tesanega ln okroglega lesa, kjer ne r»- bite nobene kubične računi' ce dobite ia 7 Din, poštnine prosto pri Dragotinu Koro-: šec. Rečica ob Paki. Denar se pošlje naprej. 1487. ; Vsakovrstne vožnje po najnižjih cenah, sprejem* : .[. Komar, prevoznik, Ljub-j ljana. Krakovska ulica 13 15104 Zelo lep paviljon se proda ali odda v naje® na ljubljanskem velesejmu p:. najnižji ceni- — Paviljon jt ■>elo primeren za restavracije ali vsšako obrt- — Naslov pov< uprava „Jutra". 1520S Družabnika ISče radi družinskih razmer ' stara, dobro vpeljana trgo- in barako za trafiko, se vrii vina, z udeležbo na kapitalu. T torc)l 29. julija ob S-^um Naslov pove uprava „Jutra' 15025 Javna prodaja pohištva V torCK -v. JUI..O U" ---v Cegnarjcvl ulici 8. 15141 «Pridna roka» Pismo prepozno prejel. Na-snačito nov sestanek. — Z. 15150 Sprejmem zastopstva i kakršnekoli »troke iz tuzem* I stva ali inozemstva, za Slo-Koncertne citre 1 venljo. Ponudbe na Aloma kupim, - Naslov v upravi —Ljubljani.^ Plačilna natakarica fpretna in poStena, se sprej-takoj. Ponudbe na upravo ...Jutra" pod in?. St. 15077 (iščejo) Absolvcntinja trg. tečaja, želi vstopiti v _ , „ .. I trgovino, večjo podjetje ali Trgovskega pOmGenuta j odvetniško pisarno kot prak-tlkantinja, brezplačno. Vešča Je slov. stenografije, strojepisja, korespondence in kon-tornega dela. Cenj. pismene ponudbe na upravo „Jutra" pod 25". 14S01 zelesninarja in špecerista, za neajjivega, pridnega in poltenega, za takojšen nastop, sprejme tvrdka Jos. Tolla/.zl v Logatcu. 10065 Potnike giviTa "Kline ln solidne, za ljub- ' ljansko okolico Išče tvrdka za obleke ln perilo, gre 61- Singer, Setenburgova ul. 3. do»;. 1. Su«UlP^ 1506*7 „si%llja je pustiti v ________ upravi „Jutra". 15067 Pekovski pomočnik prvovrsten mešač (mišerj.se sprejuie pri Antonu Preskar-ju, Ljubljana, Dunajska c. št. 7. 15021 5e'"Tskesra pomočnika veščega vseh tapetniških. 11-čarskib In druslb aedlarskib del. Išče 7.a takojšnji nastop Ifcnao Knnc, sedlar, Jesenice. Gorenjsko. 14985 Trgovski pomočnik roešane stroke, dobro lzurje-moč, se sprejme v "■.jn trgovino oa deželi. -P.eannst ,ma,0 dofcr, ulc4. tem aranierji. Ponudbe na upravo .Jmra.. pod iil900 ". 14973 Kot nrn'-f'"-~-želi vstopiti izobražena gospodična z dežele v kako pisarno, al' za blagajnlčarko. Več po dogovoru. — Naslov pod značko ..Zanesljiva 24" pri upravi ,.Jutra". 15041 Kot "Ot'1''' iščem zastopstva dobro ido-čib predmetov. Ponudbe pod ..Potnik" na Aloma C"" oa-ny v Ljubljani. 15011 | Trgovska pomočnica starejša moč. zmotna zastopati t"di šefa. žoll mesta — na.;ra'c 32 ueicli. P uudbe pod .,Zanes'iiva" ca upravo ..Jutra" v Celju. 15167 Werthelra blagajne priporoča ..Ljubljanska ko-mercijalna družba' . Ljubljana. Blenvetsova cesta št. 18. 1063 Tovorna avtomobila 3—i tone, Fiat Torino, 18 Bl. generalno popravljen, 2 do 3 tone Fiat Torino, IS Bi., t popravilu se nahajajoči, ceno naprodaj. Jugo - Auto, Ljubljana. 14954 Nov motocikel „Indian Scout", 5/7 H. P., prodam radi bolezni. Naslov v upravi „Jutra". 14341 Zlato broško staro, z 11 krasno bruSenlml dijamanti In več biseri, posebno primerno za narodne noše, prodam Vprašati je na GosimsvetskI cesti štev. 12, pritličje levo. 14645 Ored;e za ribiče mreže itd., se ceno proda. Naslov pove uprava „Jutra 148S7 Luksuzni avto Btlriscdežen. ki se je rabil največ eno leto ter je najnovejšega typa, sc kupi, — Ponudbe z navedbo cene ln znamke je poslati na upravo .Jutra' pod šifro „Avto 400" 14848 T . ... Majhen lokal Lokomohllo pl5arn0i z eno stanovanj 10—12 k. s., stabilno ali mon- 8obo, na prometnem kra-tirano na vozu. kupim. — jU Ljubljane, se išče. Ponud-Ponudbe z natančnim opisom |je pod ..Pisarna" na Aloma in navedbo cene na upravo Company, LJubljana. 15015 ..Jutra" pod Ins. št. 15079 _ ______________ Trgovski lekai na prometni costi Ljubljane, se Išče, Ponudbe z navedbo vseh podrobnosti in cenc na Aloma Cocipany. Ljubljana, pod ..rTrgoiokai ". 15007 ,,Jutra". Gospodične dvignite pismo v npr. ,Jutra' pod ..Veselje". ISloS Stroji ta sirešno cementno opeko. Kupim v najkrajšem časti 2 čisto nova stroja za zarezano strešno cementno opeko, sistema zadnje novosti, s 1200 modeli. Tovarne katere izdelujejo ali Imajo stroje v zalogi, naj pošljejo cenik ali naElov na: Franc Mule j, mojster cementnih izdelkov, Los-Boštanj ob Savi, Dolenjsko. 15153 Punca al! TI je kaj dolgčas? Ako si mlada in lepa, piši po recept pod ..Janko. Marko, Jure" na upravo „Jutra". 1512G 12 iugoslov. «Kolo» i Paviljon A „„ „■>,,i, Prired'1 'krasen, kompletno opremljc9, ^ ^ te cSa - na vinskem 'prostoru velvsej- r^ RO TMn Naročila s kup- ma, se ugodno proda. Poizve Cena 80 Din. Naredila s Kup Teiesejmskem uradu, nlno naj se pošljejo na na- oa 1517 Slov : Kapclnik dr. Jo«. Cerin ; v Ljubljani. 15189 Štiri ljubke golohičice v postlnji osamljene, iščejo znanja z boljStmi naobražo-nimi gospodi. Pod značko: .Krasnooka, Plavolasa. Nožna kakor vijolica. Lepa kakor angelček" na upravo „Jutra". 15133 Izgubil je iz Zaereba do Ljubljane 12. I julija" dokumente in krstni i list. Najditelj se prosi, da j najdeno vrne proti povrnitvi I stroškov na naslov : Mibael j Bosak, Kolczijska ulica 16, | Ljubljana. 15146' \mM Brez kvarjenja blaga Se-inično Buaženje ia vsakovrstno barvanje oblek Anton Boc ljubljena, šelenbarcoiari. 6, I. RaOSIii «+/» filiDSB-HiČ 48. Manjšo blagajno kontrolno ali registrirno, kupim za ceno do 3000 Din. — Ponudbe na M. K r a m a r, Kamnik. 15130 Vreče od soli I Majhno prodajalno z mnSanim blagom ali gostilno prevzamem, event. kupim v mestu ali na deželi, kjer bi moralo zraven biti na razpolago majhno stanovanje : za družino brez otrok, b 1. [ septembrom ali po dogovoru. 1 ; — Tozadevne ponudbe z na-' vedbo cene Je poslati pod ..Bodočnost 1325" na upravo ..Jutra", katera pove tu-J! naslov. 15171 Prostor za delavnico za zelo mirno obrt. ISčem K?e cele. oprane ln neoprane, ku- v mestu. Popravim ali pre- Sj _ . ____x,__r,-..... -I^arr, n. ovni* .trnfi^P - 511 M pimo vsako množino. Ponud be z navedbo množine in cenc pod ..Solnate vrečo" na upr. .Jutra". 15134 Železne rezervare 2—3 m3 vsebine, kupimo. — Tvr.rnico ,,Zlatorop" v Mariboru. 15117 Suha drva odrezke od parket, bukova in hrastova, prodala po znižani ceni Ivan Šiška, tovarna narket in parna taca Ljubljana. Metelkova ulica št. 4. T*rt odjemu vsai eneca voza dostavim Iste na dom. — Kupuje se tudi vsako množi no hrastnvib ia bukovih hlo dov za zaco, po najvišjih dnevnih cenah. - Ponudbe ' otnačbo cene. kvalitet* ln množine franko vagon. 14535 zidam na svoje stroške-Ponudbe pod ..Prostor ' na upravo .Jutra". 15209 Mlekarno z Inventarjem ali brez istega, v obratu ali ne. vzamem v najem. Ponudbe z oplsc.m Inventarja ln ceno na naslov SkljarcvakiJ, Karlovac. Kdor rad Sita lepe povesiš, naj naioJi priljubljene romane „JUTRA" Do sedaj so izšli sledeči: FEREAL CUENDAS: Veliki inkvizitor Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije. Cena Din 30.—. po pošti Din 2.— več. HARRV SfiEFE: Hči papeža Izurjen l-or.iorist *! je zmožen samostojno voditi pisarno pri večjem podjetja na deieii. M sp^ja,«. prednost imajo samci ki s" zmožni stenografije, nemščine la laščltie. C ..Jutra" pod .Prvovrstna mot". 151S7 B-rkova drva lepo klana, popolnoma suha. franVo vagon postala na Dolenjskem, proti takojšnjemu plačilu po 110. Vprašan i a na Aloma Companv. Litlblja-na pod ..Bukova drva". 15009 ' ">i"-d3:a se v Rr" SI" hiša, blev in 8 johov zeinije, ki se liana -a na: gozd. travnik in njive. Vpeljati se da tudi eicktrKua razsvetljav u Prodaja se radi bolezni po zelo zmerni cen:. Potrebne Informacije: Spodnje Sedovo St. 60 pri Triglavu. 150S8 Rt(d':a T»rflJ'-a! Torarna slamnikov in klobukov. obstoječa iz kompletne garniture strojev In modelov, tovartiiške stavbe, stanovanjske bise ia vrta, v lepem trgu. Je napr- iaj za 250.000 Din. Nasiov lastnika v upr. ..Jutra" 150SS Pianistinjo uorejme kavarniško podjetjo'. Plača OO dogovoru. Naslov v unravi .Jetra". 15102 Ster.oTratinta in Strojepiska, kl obvladuje ropolnoma slovenščino ir. nemščino v govoru ln pisavi ter pije tudi perfektno po j dlktatu na stroj, z veliko prakso. ISče mesta. Gre t'idi Ga deželo. Poslov ped značlso ..Perfektna" v podrtiSnlcl ..Jatra," t Celju. 15119 1 lV?r+C*--0 '"olo znamke T. N . 4 clllnderskl s predstavami, proriam po dogovoru. — Josip Prttsnik Kamnik. 14960 Dva vozova 1 majhen » dlio in 1 tajsel. nova, se ogodno prodasia- — Naslov oov« unrava Zatnenjsm veliko enonadstrepno bIBn z devetimi stanovaujl — takoj prosto - ter t zraven pripadajočo Špecerijsko tJ govlno ter vino- ln pivo-točem, velik vrt, za 4 v e majhni hiti v LJubljani, Zagrebu ali Mariboru. aH pa prodam. Ptsmtne ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Zamenjam'V 1485" Elegaritno sotin s posebnim vhodom, ISče samostojen gospod i« pri boUSI dr-.:2'nl. Ponudbe na upravo ..Jutra pod .Elegantna soba". 14034 Stanovati'e z eno sobo in kuhinjo ali prazno sr bo s souporabo kuhinje. Iščem. P:»'jhi za -več mesecev naprej. Naslov v upravi „ Jutra". 15047 S v-"*r. jc r dvema posteljama, dektr. razsvet 'avo In prostim vhodom, se odda dv-eit-.a boljšima gobj.cdoma Naslov pove uprava .Jutra". 15164 Stanovar'o obstoječe I« 2 sob ln kuhinje. sc od o a v podnajem dotlčnemu. kl piafa najemnino za dve leti naprej, —j Ponudbe na upravo ..Jut™ j pod iifro »la!loT* jj*7|j | Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost ra nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30.—, vezano Din 36, po pošti Dm 2.— več. CLAUDEE FARRERE: QuSarji Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20.—, po pošti Din 1.50 vec. FR. HELLER: . B \s.v&\ n a velikega vojvoae Roman. Cena Din 15.—, po pošti Din 1-50 več. , FR. HELLER: , ^ _ Prigode gospoda Šaliiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10.—, po pošti Din 1-50 več. Kajige se naročajo pri upravništvo .JUTRA» v Ljubljani, Prešernova uilca 54. HI f -Snt =r«JUTRO'»-sf. 175 3 Sobota 26. Vn. 1924 AdamiS: Cvet - «Se hudujaš name? Prav slučajno, da ▼e§,» se mu je pridružil Rajko. «Ne, nisem.® Velikodušno mu je ponudil cigareto. Kaj mu je mar pritlikav ca, reveža, ki ne v6, kako jc njen poljub sladak! Preveč, je bil zaposlen s samim seboj in niti Di opazil, kdaj je Ra.jko zavil svojo pot. Doma ga je mati prijela v trde: »Kje so šolske knjige?-.- — Saj res, knjige je bi! docela pozabil! «V šali san jih pusti!. moral sem jih vendar vrniti, ko je sklep,> se jo odrezal. »Boš priznal — ti si mi vzel denar!® »Kaj je meni do vašega denarja! Sem li jaz njegov varih?® Hi: o se je okre-nil, da ga ne bi izdala rdečica. »Bog pomagaj! Pa kdo me ji "kral po tem takeni? — Gospa-, ste morda vi videli koga —?® Vihrala je iz sobe k sosedovim; Ivan pa na ce6to. Do noči je čakal pod kostanji, a nje ni bilo od nikoder. Tudi naslednji dan i.c . . . Minilo je že tri ali štiri dni. Sola s? je završila. Ivan je prinesel domov — 'trojko. Pa kaj spričevalo, — strgal ga ie —. L« Pepina mu je brodila po glavi in njeno vedenje. Čemu se ga izogiblje? Hrepenel je no njej. in. se trapi!. * * * Ivan in Rajko sta slonela vsak ob svojem kostanju. V motnem vrbovju je pel »Šinkovec. rac« in gosi so se gaga-joč prepeljavale ob obrežju, perice so Specijalna Manična delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev s* i treskale ob perilu i ke in ožemale v dat, dvakratni tat! Lastno mater si STitke okradel, tej! Zavrženec, vagabund ma-»Zakaj je ni prav nič več na spre- lopridni!» Vsa saripla' je vpila, da so -led?® je potožil Iran. se zgrinjale sosede v stanovale. Mati ° »Ve vem! kar skriva se. Tudi jaz je pa je kazala s prstom na sina: »Le po-ne vidim. Menda ne sme nikamor z glejte ga, tatu! Okradel je mater, da je domas smrkavec kupil dekletu prstan. Njena cO ni to tvoje delo —!» mati je bila tu in me je prosila, naj ga »Ne bodi nespameten. Grdo je, da primem v strah. Kako naj živimo, če si mi jo prevzel . . . Menit, da ne človek redi takega gada na svojih prvem? - Kupil si jo!® sili? - Denar nazaj ali pa izpred o& ® »Kupil?® se k' zdrznil Ivan. ■ Babišča so sklepale roke nad pred-»Kdaj pa je bila tvoja?® pašniki, se križale in odhajale. Na Iva-cBila. bila bi. da se nisi vteknil ti! na »o padale besede hujeeod udarcev s Kdo te je klical!-. kladivom. Ke-r so bHe zalučane vnnčo 4fina"__ tam —» se je zastrmol Ivan tujih ljudi, so ga pobile na tia. kot začaran na drugo stran vode. Pe- j Ivan jo ležal na postelji. Ko se je Dina i« brezbrižno s šivanjem v roki Pavlina razjokala, je sedla poleg n^fea 1 ..........ju jn pripovedovala. On se jo^zaril z i._____ ____1 „ TI- in 1 n 1 stopila iz hiše in se bližala nabrežju. Nič ni pekimala na to stran. Kot na mig sta se zgenila zaljubljenca-, molče sta hitela ob vodi do mostu. obrazom y zglavnik in jc poslušal. »Sam v oš, kaj si daroval Pepim. Kdo bi si mislil! Saj si še otrok ca, moioe t« h uuom. "" ' -------. . , -.,i„ i.*s Se preden pa sta prišla preko mostu. Vsi smo se otroci. To je Ma sala. ka.j-ie Pepina zbežala domov. j ne, ampak zelo čudna. Ne razumem. " — Kaj naj to pomeni? Premetaval Kaj ti je šinilo v glavo, da. a denar se je po ležišču pozno v noč ob temni vzel — in materi r Kaj ne ve?, ^ako slutnji . radi nje Čemu je toliko tvegal nehvaJe-žniee . . .! To nedeljo opoldne pa so bili «vsi križi doli®. Pred materjo je klečal in prosil milosti. Vsa penasta jo vihtela poleno nad njim. Nekaj udarcev je prenesel, potem .jo je zagrabil za vihte-čo roko. »Jaz sem nedolžen, slišite:® levil se ,5 je in planil proti svoji sobici. Polono mu je priletelo v hrbet. Mati za njim. =mo revni? — Ne? O, sreoni ... no. zdaj boš drugih misli . . . Torej: Pepina je bila radovedna, če jo zlato pristno in ne medenina ali steklo.^ kot. tale moj prstan ... In. ali ti je ni nesrečni si ti čaj ali pa hudobec, zvabil k nmemu zlatarju, kjer si prejšnji dan kupoval obesek . . .! Obesek si plačal, prstan pa — (Zgenila se je.) Ve«, bri-Ijanti, pristni so v njem . . . Sedaj pa pomisli sramote za Pepino! Toliko, da ie niso za,orli . . . Opravičevala se je. i se jokala, a tvojega imena ni izdala. , Rajši je pustila Ee obesek pri zlatarju! 'Obesek, ki si ga pošteno plačal Ta Pepina! Ali ni pametna? Prav hvaležna sem ji. Le škoda, 'ia tudi mane ne pogleda več . . . Skrbi me pa zdaj in kar misliti se ne morem, kako povrneš materi denar. Kako, kako, povej —!» Vzdihnila je in ga pobožala po temenu. »Kako, kako — kaj v*m!» Dvignil se je z ležišča. »Ukral ga bom, saj znam, ko sem zavržen.® »Bog te obvaruj! Ne misli tak<\ Posvetuje se. — Glej, jaz imam nekaj čipk.® »Nikar ne čenčaj! Tebe da bi goifl? Ne. Mene skrbi kaj druzegn!® »Kaj? Za božjo voljo.® »Če se zve. potem —stisnil je pest in io zaeuknil na dosoo. »Le nič so ne boj. Prosit pojdemo.® Vstal je'in se trudno nasmehnil: »Kaj pa Rajko? Menda je ta —» »Čakaj, da ti še to povem.® Sestra je dvignila obe roki. »Mara mu je po-. vodala, včeraj zjutraj; sem že bila danes pri nje i. — Jedva da mu je odgovarjala, veš. — Da si dal Pepini zlit/ nino, je vedel. In potem. oj. kako je poskočil! Jezikav je. — Oh, kot ogenj je šlo po hiši. Takoj je zvedela tudi njena mati. Ne veš. kako se je drla dopoldne pri nas! Našim je bilo hipoma vse jasno in potem tako naprej; veš sam.® Drugi dan sta mati in Pavlina moledoval/ pri zlatarju. Gospod je nekaj mrmral in ju je odpravil z zatrdilom: »Ce me bo kdo kaj pražal. porečem. da n« vem ničesar. Saj škode nimam.® Ivan je obesi! šolo na klin. Sel je po svetu, se povrnil kot trgovec, toda še danes ie zamišljen samec, trdeč, da je ženska izvor vsega zla. F i n i a. Ali hočete spoznati krvoločnost klerikalcev? Čitajte! Kaj so ti hinavci in zločinci delali v dobi »Svete inkvizicije®, ko so 34.656 Hudi živih na grmadi zažgali 28.496 ljudi na gaierah in v ječah pomoril i- Čltajto! ljubezenski roman iz najsramotnejše dobe človeške zsodovine. Naročajte ga pri upravi »Jutra® v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Vele-zanimiva knjiga st?.ne 30 Din, s poštnino vred 32 Din. Organizacije in poedinci, ki olačaio najmanj 10 izvodov. dobe knjige po 20 Din. Zobozdravnik dr. Puher Poljanska sssta 16 OoMinfinO seo3 B8 ordi!!i?3 od 27. Jo!!>a do H. aspsla Modna trgovina Ljubljana iosdiv Mestni trg 19. ivsrovolnico u Ljubljani sprejme pod iaho ugodnimi pogoji iiljo slavnega zastopstva v Mariboru m na najpametnejšem prostoru v sredini mesta je naprodaj. Lepe stanovanje je tudi na razpolago. — Potreben kapital blizu 180.000 Din. Ponudbe na upravo „Jutraa v Mariboru pod ,:Zasiguraua eksistenca 1886 . 3943,a Proda s© vodjo glavnega zastopstva v Celja. Za Maribor pisarniški lokal že rezerviran. Za Celje imajo prednost oni, ki razpolagajo s poslovnim lokalom. Ponudbe pod ,Zavarovalnica v Ljubljani" na upravo .Jutra". 3639/a §|ilill|||lll!llll!llllllllllllllillllilIil!!lllllll!lllillil«lliilillllillll!llllilHU!!llinn | K morju hočete! J Morje Vam je potrebno! 1 Zanimajte se za ugodno in g | poceni bivališče; g | to pa so 1 1 Selce ob severnem Jadranu, g | hotel penzija „Rokan", § 1 Id daje brezplačno navodila. | | io95 Dfrekcifa. f ^liitiiiitiifiiiiiiaiisiigfiriiiiititiižirtfriiiiaiiiiiiniiiiiiiiii^nrrižtiniiiiimmnii.i^ ce nudi posestnikom, sosebno onim, ki imajo hise s slamo krite, ker si lahko nabavijo v Celjski opekami E. Unger-Ullmann prvovrstno strešno kakor vsakovrstno drugo opeko danes najceneje. Opeka je ceneje kakor slama. Pisarna: Celje, Razlagova ulica štev. 4. Tovarna: Spodnja Hudinja pri Celja. Za cenjena naročila se najvljudneje priporoča 3&ž7/a Celjska opekarna E. Unger-Ullmann. vseh vrst pisemski, kaneelljskl, koaceplni, trgovski, svilen, krep, gladUnl, stekleni, ovojni, md-dobnl, pergament, kredenci ln tifet (banan) papir, papirnate senl-jete, vplsalne knjižice, notese ter Sanice priporoča veletrgovina v obratu. Event se proda naprava posebej. i I Za ekporteije posebno primerno. S Naslov: Hamburger Jeggvar, Subo-tica, Eačka, SH3. 3683/a ftaspis prodajo. - vpodne družbe in pristanišča, ki Jih njihove ladje obiskujejo ter približen čas njihovega plovenja. Oglasi tvrdk, ki žele svoje zveze razširiti ali onih, ki iščejo agentupska zastopstva se tiskajo v velikosti ene cole (2-6 cm) za 1, 10 sh O d (1 funt Iterlhig 10 šilingov) z. vsaKo uvrSCcn če se to zgodi pod raznimi oddelki. Večji oglasi od 2 £ do 16 £. Omenjeni adresar Je neobhodno potreben vsakemu, ki se zanima za prekomorsko trgovino, ter stane 1 izvod 2 fanta poštnine prosto, ako se denar pošlje Istočasno z naročilom. The London Directory Co., Ltd., 25, Abchurch Lane London, L C. 4, England. Naročila za adresar In oglas« sprojama ALOMA COMPANY. tapetnih ls 1 defeorater L106-a [I Maribor Šolska ntloa štev. 6 Oblastveno zapriseženi strokovnjak. Priporoča svojo bogato zalogo pobižtva. spalnic, žimnie, preprosr, sob za gospodo, hotelskih tob, divanov, z usojeni preoblečenih ktubovih garnitur itd. itd. Lastni solidni izdelki od preproste do najfinejše izvršitve. Za zaročence posebne ugodnosti. 3635/a Inserirajte v „ Jutru" Izhajati Je začel znamenit! Sienkiewiczev zgodovinski roman Onnajska eesta St.W Telelon št 3?s mestni tesarski mojster TeIefon st 573 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t d Gradba lesenih mostov, jezov b mlinov. Parna ža-a. t Tovarna furniria. Roman, ki je okrašen z lepimi ilustracijami. t>o obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izhaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25'— Din. Celemu romann bo pozneje cena v knjigotrštvu za 309/o višja. Prvi zvezek je že izšel. Naročnino je treba poslati vsaj za en zvezek naprej. Narc5i!a sprejema TISKOVNA ZADRUGA v LJubljani, f*f- AT PreJerncva ulica 5$> Naroeaite. čitaite in razširjajte JUTRO"!