TRGOVSKI LIST telo XXIII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za '/»leta 90 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska v m m m m m m • « • Hača intoži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 47. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 33. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri postni hranilnici v Ljubljani M* 11.953. Izhaia vsak proedeijek, »znafd sredo in petek Llubllana, sreda24. Cena Številki din 1-50 Industrializacija in iavna uprava Industrializacija dežele se more izvršiti v glavnem le na tri načine: Prvi način je, da domači trgovci, obrtniki in drugi zasebniki v zvezi z domačimi denarnimi zavodi ustanove nova ind. podjetja ali razširijo stara. Drugi način je, da se ustanove nova podjetja s pomočjo tujega kapitala. Tretji način pa je, da prevzame ustanavljanje novih tovarn država, kakor se to dogaja v mnogih državah, zlasti v Turčiji in Rusiji, deloma pa tudi pri nas (Jugo-Celik). Jasno je, da je najboljši način prvi, ker je v tem primeru industrija popolnoma v domačih rokah, poleg tega pa je tudi dano jamstvo, da se ne ustanove podjetja, ki padajo na breme celote, ker se morajo podjetja v zasebnih rokah rentirati ali pa propadejo. Poleg tegq je jasno, da so v korist javnosti državna podjetja le takrat, kadar je državna uprava zelo dobra in strokovno na višku. Kjer ni upravni aparat dober, tam ni niti misliti na to, da bi državna podjetja dobro uspevala. Vse to je izkušnja pri nas dokazala več ko v zadostni meri in slabi finančni uspehi naših državnih podjetij so že notorični. Celo z vsemi mogo-Privilegiji podprta državna iskarna ni mogla v vseh povojnih državi nuditi nič drugega ko približno stomilijonski' primanjkljaj. Niti najmanj pa ni treba še posebej dokazovati, da je drugi način industrializacije, t. j. s tujim kapitalom pri nas še posebno škodljiv. Treba navesti samo par imen kakor Bor, Trepče, »La Dal-matienne« itd., pa se vidi, kako tuji kapital pri nas dela na isti način, kakor je v navadi le v kolonijah. Skoraj nobenih primerov pa nimamo, da bi mogli biti z de lovanjem tujega kapitala ie v skromni meri zadovoljni. Na podlagi vseh izkušenj je mogoče reči le eno, da smo tem manj gospodarsko neodvisni, čim več imamo v državi s tujim kapitalom ustanovljenih podjetij. Edino jamstvo za našo gospodarsko neodvisnost in za naš gospodarski razvoj so samo podjetja, ki so čisto v domačih rokah. Iz tega pa sledi po neizprosni logiki, da nam bo industrializacija v korist le, če se bo izvedla z domačim kapitalom, z domačimi strokovnjaki in z domačimi silami. Ta način industrializacije države se mora torej predvsem pospeševati, ker je edino ta način v interesu celote ter države. Državne oblasti bi zato morale nastanek in razvoj domače industrijske delavnosti z vsemi sredstvi pospeševati, ker pomeni vsaka nova domača tovarna novo domačo gospodarsko trd- za naš0 tev. podarsko osamosvoji- Namesto tega pa vidimo, da delajo nase oblasti dostikrat d čim podjetjem mnogo večje težTve ko tujim. Mnoga velika tuja podjetja — in med njimi kapitalno silno močna — morejo uvažati še danes njim potrebne stroje carine prosto, naša morajo pa plačevati carine. Še posebej pa se vidi različno postopanje drž. oblasti pri obdačevanju tujih in domačih podjetij. 0 tem so bila v javnosti in tudi v našem listu objavljena že tako številna in tako kričeča dej- stva, da res ni treba, da bi o tem razpravljali še podrobneje. Odnos javne uprave do domače podjetnosti ni pravilen in naša javna uprava se ne zaveda, da mora domačo podjetnost pospeševati z vsemi sredstvi. Ker nastaja iz tega škoda za celoto, je nujno, da se ta odnos popravi in da se javna uprava postavi v službo industrializacije države. Od te zahteve nikakor ni mogoče odnehati, ker bi sicer bil ves gospodarski napredek države onemogočen. Če pa je vzrok slabega odnosa javne uprave do domače podjetnosti v tem, ker smatrajo vodilni možje javne uprave za pravilno samo industrializacijo, ki se izvede s pomočjo države, potem morajo biti tudi toliko avtokritični, da spoznajo, da se ta brez temeljitega zboljšanja državne in samoupravne uprave ne more izvesti. V enem ko v drugem primeru je jasno, da je reforma javne uprave conditio sine qua non. Brez zboljšanja javne uprave se ne more razviti niti domača podjetnost, še manj pa je mogoče, da bi se izvedla industrializacija države. Brez dobrega upravnega aparata mora pomeniti državna industrializacija le novo davčno breme za davkoplačevalca, ki bo moral plačevati neizogibni deficit državnih podjetij. Reforma državne uprave je najosnovnejši pogoj za naš gospodarski napredek in zato se mora ta reforma izvesti na vsak način. Ta reforma je celo tako zelo nujna, da se mora izvesti in čeprav bi se vodilni možje javne uprave tej re, formi upirali. men. Zaslišanje gospodarskih ljudi bo ali le teoretičnega pomena ali pa se ne bodo njih predlogi upoštevali. Gospodarski ljudje pa hočejo, da aktivno sodelujejo pri delu direkcije in da bodo tudi imeli vpliv na njeno poslovanje. Gospodarski ljudje nočejo, da bi bili v direkciji le nekaka štafaža, ki bi bila brez vsake odločujoče moči. Posebej pa moramo nastopiti tudi proti temu, da ni med štirimi ravnokar imenovanimi načelniki direkcij niti enega Slovenca!. Zahteve trgovstva Resoluella Centralnega zvez trgovskih Dne 20. aprila je bila v Beogradu seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj, katere so se udeležili delegati zvez iz Beograda, Sarajeva, Ljubljane, Banjaluke, Skoplja in Novega Sada. Za zvezo trgovskih združenj sta se udeležila seje podpredsednik Zveze Anton Verbič in tajnik dr. Ivko Pustišek. Po vsestranski proučitvi gospodarskih razmer, v katerih se nahaja naša nacionalna trgovina, so se delegati zvez soglasno zedinili v naslednjih zahtevah: 1. Ponovno se zahteva ukinitev predpisov davčne novele z dne 23. decembra 1939. v duhu resolucije Centralnega predstavništva z dne 7. februarja 1940. Te določbe so ne samo škodljive, krivične in protiustavne ter zadevajo tako manjše ko velike trgovce, temveč so v praksi tudi neizvedljive zaradi svoje neokretnosti, to tem bolj, ker za njih izvedbo ni strokovno izobraženega uradniškega aparata. Te določbe s svojimi strogimi sankcijami brez pravice na pritožbo silijo naše najboljše gospodarstvenike, da svoje posle likvidirajo, s čimer se pripravljajo tla za invazijo tujcev in s čimer se uničujejo zagotovljeni viri državnih dohodkov, ker bodo tujci, kakor vemo iz dosedanjih izkušenj, našli pola in načine, da se izognejo izvrševanju obveznosti do naše države, ki jim je tuja. Reorganizacija davčnega sistema je potrebna, toda izvršiti se mora na pravični podlagi, da omogoči neoviran razvoj našega domačega gospodarstva, da bi bilo to sposobno v vseh razmerah nuditi državi potrebna materialna sredstva. 2. Delo Prisada se mora reorganizirati, ker se ne želi njegova likvidacija, in sicer v tem smislu da se najprej zagotovi potrebna količina živil za prehrano prebivalstva v državi in da se šele potem izvozil morebitni presežek. Da bi> imela kontrola cen moke svoj pravi smisel, je potrebno takoj uvesti tudi kontrolo nad cenami pšenice, ki se v glavnem ne nahaja več v rokah proizvajalcev. 3. Zagotoviti se mora popolno in neovirano oskrbovanje ljudskih množic s petrolejem po detajlnih trgovcih ter z odpravo privilegijev tujih družb se mora omogočiti uvoz petroleja tudi domačim podjetjem. Da bi bila ta oskrba nemotena, se mora maloprodajalcem zagotoviti pristojen zaslužek. • zakonom se mora prisiliti encinski kartel, da mora bencinsko mešanico prodajati vsem tr- govcem-maloprodajalčem ter jim dati 10% bruto-zaslužka od litra od vsakokratne prodajne cene. 5. Državna podjetja za izdelavo gradbenega materiala morajo zagotoviti ugodne cene v notranjem prometu, da bi se s tem pospeševala domača gradbena delavnost. 6. Uredba o veleblagovnicah, ki velja za banovino Hrvatsko, se mora razširiti na vso državo. 7. Prepovedati se mora in popolnoma onemogočiti krošnjarstvo, ker je zavzelo že prevelik obseg in ker so se v zadnjem času pojavili kot krošnjarji tudi tujci, ki pridejo pod krinko krošnjarjev povsod in tudi tja, kamor ne bi smeli ter dobe na ta način razne podatke, kar vse bi moglo usodno^ biti za našo državo in njene interese. 8. Uprava Narodne banke naj po svojih podružnicah najde pota in načine, da pomaga s krediti srednjim in malim gospodarskim ljudem v naši državi, zlasti pa onim v pasivnih krajih. 9. Vendar enkrat naj se začne reševati vprašanje splošnega in obveznega socialnega zavarovanja trgovcev za primer bolezni in starosti. Organizacija tega zavarovanja naj bo izvedena na avtonomni podlagi, rajonirano po banovinah. 10. Odbori za zatiranje draginje v posameznih krajih naj bolj hitro izdajajo svoje odloke kakor pa se to dogaja danes. 0 vseh teh vprašanjih pa bo Centralno vprašanje poslalo pristojnim oblastvom še posebne motivirane predstavke v prepriča nju, da bodo odločujoči vendarle pravilno ocenili to do skrajnosti vzdržno stališče trgovskega stanu, ki tudi pri tej priliki dokazuje, kako zelo upošteva splošne inte rese v sedanji težki situaciji ter se zato za zaščito svojih interesov ne poslužuje tudi drugih sredstev, ki jih sicer ima na razpolago. Izvoz goveje živine in svinj* 1 Položaj glede izvoza goveje živine in svinj se ni zboljšal ter je izvoz še nadalje v zastoju. Po mnenju gospodarskih ljudi se' ne more dvigniti izvoz na prejšnjo višino do jeseni, ko bodo dorasle svinje, ki so jih začeli sedaj rediti živinorejci. Koruza, ki se suši na, naraven način, pride šele sedaj na trg in šele potem se more računati z večjo rejo svinj, če bodo seveda cene ugodne. Ni pa v zastoju le izvoz svinj, temveč tudi masti in slanine. Mesna industrija ne more priti do čisto zrelega blaga, nezrele svinje pa dajejo za 10% manj masti. Poleg tega tudi v tujini dosežene cene ne jamčijo za rentabilnost posla. Protektorat je sicer zvišal cene slanini in masti, toda premalo. Goveja živina se izvaža skoraj v istem obsegu ko v prejšnjih mesecih, čeprav se kontingent z a Nemčijo v višini 400 grl na teden, ne izkorišča v celoti. Vendar pa je izvozne živine za Nemčijo dovolj, ker ne gledajo Nemci posebno na kakovost. Gospodarstvo ciia za zunanio trgovino Pri nas dobiva dirigirano gospodarstvo vedno večjo veljavo, kar se vsak dan bolj jasno vidi. Če pa se že uvaja dirigirano gospodarstvo, potem javnost tudi pričakuje, da bo imelo od tega gospodarstvo tudi korist. Kakor pa se pri nas uvaja dirigirano gospodarstvo, se moramo bati, da gospodarstvo od tega ne bo imelo nikakih koristi. Tako je bila pred kratkim razglašena irredba o ustanovitvi direkcije za zunanjo trgovino. Ta uredba pomeni, da prideta ves uvoz in ves izvoz pod državno kontrolo. Vse izvozne in uvozne posle bo torej vodila ta direkcija. Če katera ustanova, potem bi morala torej zlasti direkcija za zunanjo trgovino delovati čisto po trgovskih načelih in biti organizirana tako, kakor so organizirana največja zasebna podjetja, ki se bavijp s težko in tvegano zunanjo trgovino. Zato bi bilo pričakovati, da bodo tudi v tej direkciji imeli odločilno besedo gospodarski ljudje, kf zunanjo trgovino res poznajo in ki so težš kemu izvoznemu in uvoznemu poslu tudi popolnoma dorasli. Namesto tega pa vidimo, da tvorijo svet za zunanjo trgovino: zastopniki trgovinskega, zunanjega vojnega, finančnega prometnega, kmetijskega in gozdarsko-rudniškega ministrstva, nadalje zastopniki banovine Hrvatske, Narodne banke, Prizada, Zavoda za pospeševanje zunanje trgpvine ter dhektor nove direkcije. Torej skoraj brez izjeme samo zastopniki javne uprave, ne pa tudi: zastop- niki zasebnega gospodarstva, ki imajo glavno zaslugo, da se je naš izvoz mogel razvijati. Uredba sicer predpisuje, da se morajo poleg rednih sej vršiti tudi konference z zastopniki gospodarskih zbornic, zadružnih zvez in drugih organizacij zaradi razpravljanja o vprašanjih zunanje trgovine. Te konference se bodo sklicevale po potrebi, najmanj pa dvomesečno. Iz tega se vidi, da bodo dirigirali vse delo v direkciji samo uradniki. Gospodarski ljudje pa, ki so dejanski akterji vse naše zunanje trgovine, ki vedo za vse težave izvozne in uvozne trgovine, pa nimajo nobenega stalnega mesta v tem upravnem odboru direkcije. Gospodarske ljudi navdaja ta činjenica z zelo velikimi skrbmi, ker morejo nastati zelo neljube posledice, če se izroče vsi posli težke zunanje trgovine teoretikom. Če kje, potem velja za zunanjo trgovino pravilo, da vse lepe teorije prav nič ne pomagajo, če se prav ne zagrabi za posel. Da pa se bo to zgodilo, morejo jamčiti samo naši praktični gospodarski ljudje, ker samo ti poznajo izvozno in uvozno trgovino v resnici dobro. Edino pravilno bi zato bilo, če bi dobili gospodarski strokovnjaki prav posebno nalogo v direkciji za zunanjo trgovino. Določba, da se morajo vsaj vsaka dva meseca sklicevati konference z zastopniki gospodarskih organizacij nikakor ne more zadovoljiti, ker je znano, da bodo imele takšne konference le teoretičen po- Ngv plačilni način z Grčijo Finančni minister je izdal naslednji sklep: 1. Vsa obojestranska plačila med Jugoslavijo in Grčijo se morajo opravljati začenši z 21. aprilom 1940 v svobodnih devizah. 2. Plačila uvoženega blaga iz Grčije se smejo vršiti le v bonih na drahme, dokler niso ti popolnoma izčrpani. 3. Ves uvoz blaga iz Grčije pride od 21. aprila dalje pod uvozno kontrolo v smislu odloka št. 52976/ /VIII. z dne 7. septembra 1939. 4. Pooblašča se devizna direkcija Narodne banke, da izda potrebna navodila. Vprašanje kvalitete jekla Nemški list »Deutsche Berg-vverkszeitung« z dne 30. marca je objavil članek, v katerem razpravlja o kakovosti jekla z ozirom na pomanjkanje kroma in jekla v Nemčiji, ki se potrebujeta za proizvodnjo visokovrednega jekla. List je mnenja, da je mogoče, da se doseže enako dobro jeklo tudi brez obeh teh predmetov, ker tehnika stalno napreduje. To je do*-kazala tudi iznajdba Thomasovega postopka, s katerim se je moglo izdelati zelo dobro železo. Ni treba, da bi sprememba zlitine tudi nujno povzročila poslabšanje kakovosti. Naloga predelovalne iiir dustrije je, da se najde nov postopek. List pa tudi opozarja, dat je s pametnim varčevanjem mogoče doseči* da se visokovredno jeklo uporablja samo tam, kjer je to1 neobhodno potrebno. Na ta način bi se mogli doseči veliki prihranki: Položai naše industrije Iz poslovnega poročila generalnega tajnika dr. Goli e na petkovem občnem zboru Zveze industrijcev Poslovno poročilo omenja najprej razne svetovne politične dogodke ter njih vpliv na naše gospodarstvo. Ena najtežjih posledic teh dogodkov je bila, da je nastalo občutno pomanjkanje surovin. Zveza industrijcev je porabila vsako priliko, da je opozorila na važnost preskrbe industrije z zadostnimi surovinami. V ta namen je zlasti potrebno, da se pospešuje izvoz v devizne države. Zato je 21 predlagala uvedbo izvoznih premij, kar se je končno tudi zgodilo ter so se uvedle izvozne premije na nekatere lesne izdelke ter nekatere druge predmete. Doseglo se je nadalje, da se je odpravila izvozna davščina z zaračunavanjem izvozniških deviz po znižanem uradnem tečaju. V sedanjih razmerah so sicer izgubile izvozne premije na pomenu, vendar bodo po vrnitvi normalnih razmer zopet igrale važno vlogo. Izbruh vojne v septembru je povečal težave glede preskrbe industrije s surovinami. ZI je ponovno opozorila na to pereče vprašanje. Po dolgem prizadevanju se je doseglo, da je sklicalo ministrstvo posebne ankete o preskrbi posameznih industrij s surovinami. Glavni uspeh teh anket je ustanovitev posvetovalnih odborov za tekstilno, kovinsko in usnjarsko stroko. V posebno težaven položaj je prišla tekstilna industrija, ker je nastala nabava bombažne volne in preje iz Nemčije in Ceško-Moravske nemogoča. Na podlagi starih zaključkov bi morali dobiti iz Nemčije 200.000 kg bombažne in 50.000 kg volnene preje. Zaradi tega so se vodila številna pogajanja, ki pa še niso privedla do popolnega uspeha. >■ Š£ znatno večji so bili stari zaključki naših tekstilnih tovarn z italijanskimi predilnicami. Zaradi ureditve tega vprašanja je odpotovala posebna delegacija naše tekstilne industrije v Rim, ki se je sporazumela z zastopniki Zveze italijanske tekstilne industrije v Milanu, da se k rednemu kontingentu za izvoz bombažne preje iz Italije v Jugoslavijo v vrednosti 17.000.000 lir za zadnje četrtletje 1939 prizna še dodatni kontingent v vrednosti 20 miljionov lir. Po novih pogajanjih je ministrstvo za valute v Rimu pristalo na dodatni kontingent v višini 10 milijonov lir, naša industrija pa je morala pristati na višje cene. Ugodnejša rešitev ni bila dosegljiva. Pogajanja so se kasneje morala znova obnoviti ter se je vprašanje starih zaključkov likvidiralo na ta način, da so se italijanske predilnice zavezale, da bodo dobavile polovico starih zaključkov po novih cenah. Ker bi se po plačilu v devizah dosegle najbrže mnogo ugodnejše cene, bomo na prihodnjem zasedanju ital. jugo-slov. gospodarskega odbora pred lagali ukinitev klirinškega plačilnega sistema. Nekatera tekstilna podjetja so skušala nadomestiti uvoz bombažne preje iz Nemčije in Italije z uvozom iz Anglije. Poslovno poročilo navaja nato prizadevanja usnjarske in čevljarsko industrije zaradi zadostne nabave surovin ter ustanovitev posvetovalnega odbora za usnjarsko stroko. A tudi druge industrije so imele velike težave pri nabavah surovin. Resno težavo za preskrbo naše industrije s surovinami pomeni tudi blokadna kontrola. Čeprav so si podjetja oskrbela pri zavezni ških konzulatih vse predpisane li stine in storile vse, kar se je za htevalo, so se- vendar mnoge pošiljke surovin zaplenile. Intervencije za oprostitev surovin so ime le navadno le malo uspeha, čeprav je bil izključen vsak dvom, da bi odšlo blago v katero vojskujočo se državo. Tako se je zgodilo, da je moralo neko naše industrijsko podjetje, kateremu so bile zaplenjene velike količine surovin, vsemu delavstvu odpovedati, ker je ostalo brez vseh surovin. Zboljšale pa so se razmere glede dodeljevanja deviz za nabavo surovin. Tako se je povečal kontingent za uvoz surovega bombaža. Doseglo se je tudi to, da se jemlje kot podlaga za dodelitev deviz vsa količina, ki jo je uvozilo podjetje v preteklem letu in ne samo ona, ki je prišla iz klirinških držav. Ker je nadaljnji razvoj negotov, bi bilo potrebno, da se industriji omogoči zadostna preskrba s surovinami ne samo za tekoče potrebe, temveč tudi za ustvaritev večjih rezerv. Več pozornosti bi se tudi moralo posvečati kompenzacijskim poslom in naj bi se dotične prošnje industrij obravnavale z večjo dobrohotnostjo. Prošnje za uvozna dovoljenja ter za dodeljevanje deviz naj se rešujejo pospešeno in brez nepotrebnega birokratizma. Mnogo težav je povzročilo tudi pomanjkanje bencina. Omejitve prometa z motornimi vozili so zlasti zadela podjetja, ki prevažajo surovine in izdelke z motornimi vozili in ki imajo organizirano prodajo svojih izdelkov po trg. potnikih. Z uvedbo bencinskih nakaznic se težave niso odpravile. Z zvišanjem količin ben->;ina za posamezne kategorije motornih vozil se je položaj sicer nekoliko zboljšal, toda za poslovne rainene te zvišane količine bencina še ne zadostujejo. ZI bo zato nadaljevala svoja prizadevanja za ugouno rešitev tega vprašanja. Nasa zunania trgovina se je po izbruhu vojne hitro opomogla, da smo mogli že v decembru izravnati ves izpadek v prvih mesecih vojne. Na splošno se naša izvozna trgovina dobro razvija. Zaradi pomanjkanja vagonov se izvozna konjunktura ni mogla vedno izkoristiti. Zunanja trgovinska politika je kazala veliko delavnost. Sklenilo se je več trgovinskih pogodb. Več sej sta tudi imela jugoslovansko-nemški in ital.-jugoslov. stalna gospodarska odbora. Na teh pogajanjih smo med drugim dosegli, da nam je Nemčija priznala kontingent 300.000 ton koksa, in da so se zvišale cene za naš les. Izvršitev teh dobav pa je zadela na razne težkoče. Znatno so bili povečani izvozni kontingenti za naš les v Italijo. Razen z Nemčijo in Italijo smo sklenili nove trg. pogodbe s Francijo, Grčijo, Romunijo, Vel. Britanijo in Madžarsko. O vseh trgovinskih pogajanjih je ZI sproti obveščala svoje člane. Pripravljajo se tudi trg. pogajanja s Španijo in zadnjem času so se začela trg. pogajanja s Sovjetsko Rusijo. Ker je bilo zaradi slabe organizacije naše zunanje trgovinske politike mnogo ugovorov, zlasti zaradi razcepljenosti kompetenc na razne resore, se je z uredbo z dne 28. marca ustanovila direkcija za zunanjo trgovino. S to uredbo se je ustanovil tudi poseben sosvet za zunanjo trgovino. Upamo, da bo delovanje direkcije uspešno. Da bi se pospešil izvoz v nekli-rinške države je sklenil upravni odbor Narodne banke, da se dovolijo izvoznikom posebni izvozniški krediti po znižani obrestni meri na podlagi izvozniških dokumen tov ter proti žiru banke, priznane po eskontnem odboru. Proti takemu načinu kreditiranja pa so se pojavili razni pomisleki ter so predlagali naši izvozniki, da bi Narodna banka dovoljevala osebne kredite po znižani obrestni meri na podlagi zaključnic ali menic, ker bi se s tem omogočilo sklepanje večjih zaključkov z daljšim dobavnim rokom. — Nedavno je upravni odbor Narodne banke sklenil, da se finansira, podobno kakor izvozniški krediti tudi uvoz surovin. Pričakovalo se je, da se bo ta sistem tudi začel uvajati, a so menda nastale nove težkoče. Na konferenci z guvernerjem NB dr. Protičem je ZI predlagala poenostavitev poslovanja banke zlasti v vseh izvoznih zadevah. Predlagali smo nadalje, da se izdaja izvoznih potrdil zlasti za mehki les prepusti zopet pooblaščenim denarnim zavodom oz. da se prenese na podružnice Nar. banke. Poročilo govori nato o davčni politiki, zlasti o davčni reformi. Industrija se zaveda svojih dolž nosti do države ter se noče odte govati večjim prispevkom za kritje zaradi narodne obrambe potrebnih državnih izdatkov. Vendar pa se morajo vsi davkoplačevalci enako obdačiti. Tudi nismo mogli soglašati s tem, da bi moralo vsako industrijsko podjetje voditi knjige. ZI se je udeležila konference gospodarskih zbornic. Nekatere zahteve te konference so se uveljavile z davčno novelo z dne 30. marca. Zaradi obveznega vodenja poslovnih knjig je nastala zahteva, da se poenostavi način vodenja teh knjig. Izdajo naj se tudi natančna navodila, katere knjige se morajo voditi. Po mnenju ZI zadostuje, če se vodijo te knjige: blagajniška, knjigi upnikov in dolžnikov ter inventurna knjiga. Izšla je tudi uredba o spremembah predpisov o skupnem davku na poslovni promet, ki predvideva novo obremenitev surovin ter vmesnih proizvodov. Odločno smo se proti temu izjavili, v fin. ministrstvu ni razpoloženja za spremembo teh določb. Priporoča se podjetjem, ki so zaradi tega posebno prizadeta, da se obrnejo zaradi oprostitve z obrazloženo prošnjo na fin. ministrstvo. Tudi ne moremo soglašati z novimi določbami o skupnem davku, ki predvidevajo višje postavke za industrijske ko za obrtne izdelke. A tudi tarifa skupnega davka se je za posamezne industrijske izdelke pretirano zvišala. Posebej je treba omeniti spremembo pri plačevanju taks za tožbe na upravno sodišče. Naše stališče je bilo v toliko uveljavljeno, da se plača pri vložitvi tožbe samo taksa 30 din, taksa 1 °/o od vrednosti spornega predmeta pa se plača le, če se tožba zavrne. A.ŠARABON ECO. LJUBLJANA I *----------- Z uredbo z dne 13. XI. se je uvedel posebni 1 */• prispevek za narodni invalidski fond, ki se mora odbijati pri vseh izplačilih za izvršene dobave v poslih državne-obrambe. Na podlagi tehtnih razlogov smo zahtevali, da se ta prispevek odbija samo pri dobavah, ki so se sklenile po uveljavljenju uredbe. To je tudi edino v skladu z zakonom o drž. računovodstvu. Nadejamo se, da bo naši zahtevi ustreženo. Veliko presenečenje je bila spre-menitev uvozne in izvozne carinske tarife, ki se je izvršilo brez zaslišanja gospodarskih krogov. Posebno škodljive so izvozne carine na obdelan les, ker se z njimi zmanjšuje naša konkurenčna sposobnost. Tudi dotok deviz more zaradi zmanjšanja, izvoza trpeti. Cisto se je prezrlo tudi to, da je še precej neizvršenih zaključkov po nizki ceni in da zato zvišanje carine izvoznik ne bo mogel prevaliti na tujega uvoznika. Zvišanje uvoznih carin tudi na razne surovine ter pomožna sredstva mora zvišati tudi produkcijske stroške. Trošarinska politika posameznih občin povzroča še danes teža-Ve kljub navodilom fin. ministrstva ter banske uprave. Protestirali smo proti uvedbi obč. trošarin na surovine in pomožna sredstva ter zahtevali od banske uprave, da teh trošarin ne dovoli. Omeniti je treba, da je dobila banska uprava z določbo § 79. uredbe o proračunskih dvanajstinah pravico, da sme veljavno spreminjati tudi posamezne postavke obč. proračunov. Enako smo se pritožili zaradi previsokega odstotka cestnih doklad. železniške tarife se nameravajo po najnovejših informacijah povečati linearno za 20 °/o, kar bi po mnenju železniške direkcije bilo v skladu za dvig cen večine blaga. Za blago, ki se je posebno podražilo, se namerava izvesti tudi nova klasifikacija. Zvišanje železniških tarif bo nedvomno povzročilo tudi podražitev blaga. V času, ko skuša država s kontrolo cen preprečiti dvig cen, pač ni zvišanje železniških tarif na mestu. Načrt tarifne reforme pa bo predložen tarifnemu odboru. Tako se bodo mogle gospodarske organizacije o njem izjaviti. Poročilo ZI govori nato o gospodarski zakonodaji ter omenja razne uredbe in naredbe, ki so izšle v zadnjem času. Omenja tudi sporazum s Hrvati. S sporazumom je postalo zopet aktualno vprašanje decentralizacije socialnega za varovanja, za katero se izreka tudi slovenska industrija. Zahteva industrije Slovenije je, da se prizna OUZD v Ljubljani svojstvo samostojnega urada. Poslovno poročilo se zaključuje zahvalo vsem, ki so podpirali delo Zveze. V vseh važnih vprašanjih je sodelovala ZI z drugimi gospodarskimi organizacijami, zlasti z Zbornico za TOI v Ljubljani. Pri vseh prizadevanjih, da ščiti industrijo, pa ni Zveza nikdar pozabila na splošne interese narodnega gospodarstva. Uwoi Kolonijam robe Veletrgovina s Špecerijo Velcprožarao » kavo Milni zadISave Glavna zaloga rudnin* skih vodi Brzojavni naalov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon St. 26-66 Politične vesti Predsednik bolgarske vlade Filov je imel v severni Bolgarski pred kmetovalci govor, v j® dotaknil tudi zunanje politike. Med drugim Je dejal, da more na podlagi tehtnih razlogov zagotoviti da bodo Bolgarska in tudi vse balkanske države še dolgo uživale mir. Ni nobenih razlogov, ie nadaljeval, da bi se morali bati, da bi bil naš mir narušen. Stališče Italije do vojne ostane še nadalje neizpretnenjeno kljub brennerskemu sestanku in ostremu pisanju italijanskih listov proti za veznikom. Zbornica fašijev in kor poraclj je namreč nadaljevala svoje zasedanje ter razpravljala c proračunu zunanjega ministrstva Zun. minister Ciano ni izjemoma podal nobenega ekspozeja. Namesto njega pa je bilo predloženo zbornici poročilo poslanca Mazzi-naglasa, da je bilo stališče Italije podano ze 1. septembra v sporočilu ministrskega sveta in da je to stalisce potrdil veliki fašistični svet dne 7. decembra To stališče je preprečilo, da bfse vojna razširila na juznovzhodno Evropo in na Sredozemlje. Poročilo nadalje naglasa, da sedaj ni čas da bi se analizirali odnošaji Italije do drugih držav. Angleška in francoska vlada sta sporočili italijanski vladi, da ne bi ?“akor mogli dopustiti kakršne oii enostransko začete izpremem- liu S!fQat-j*ga stanJ'a v Sredozem-ešeini i* ga se v neposredni so-Vsaka akcija vojne do razširienia ročno na to oflcialno spo- ročilo angleške in francoske vin- de še ni prišel noben odgovor Ker se med tem ni spremenila zaveznikom sovražna Pi^va italijanskih listov, računajo v Londonu in Parizu s tem, da bi se mogla itali-;anska nevtralnost oz. italijansko nevmešavanje v vojno spremeniti nakrat v korist Nemčije. Mussolini je Hitlerju čestital k njegovemu rojstnemu dnevu ter brzojavki poudaril, da je prepričan, da bo izšla Nemčija iz sedanje vojne kot zmagovalka. Mussolinijeva brzojavka je povzročila v zavezniških krogih številne komentarje. Splošno se poudarja, da pomeni brzojavka nadaljnji odmik iiTu e od nJ€ne nevtralnostne po-vendar pa mislijo, da vse-? Italija ni • odločena da bi vstopila v vojno > * i J ■ ■ ■ * . Ar 'V./* *.i .* Nemški krogi pravijo, da bodo skušali zavezniki vplivati na Italijo s tem, da bodo z njo postopale blokadne oblasti tako ko z vsemi drugimi nevtralnimi državami ter ji vzeli vse ugodnosti. Nemški veleposlanik v Rimu v. Mackensen je nenadoma odpotoval v Berlin. Trdi se, da je Hitler pred dnevi poslal Mussoliniju posebno spomenico o sedanjem položaju Nemcev ter njih vojnih ciljih in da je Mackensen prinesel Hitlerju odgovor Mussolinija. Na Švedskem vlada velika zaskrbljenost, da bi mogla biti švedska zapletena v vojno. To sklepajo iz tega, ker v zadnjih dneh nemški tisk vedno bolj energično napada švedsko, češ da švedsko časopisje žali nemško armado, ko piše, da streljajo nemška letala na civilno prebivalstvo. Nemci nadalje zahtevajo od švedske, da dovoli prehod nemških čet skozi švedsko. Tudi vsak dan se ponavljajoči poleti nemških letal nad švedsko vznemirjajo švedsko javnost. Tudi Franciji in Angliji smatrajo, da ie švedska sedaj na vrsti. Množe se vesti, da sovjetska vlada z veliko čuječnostjo opazuje razvoj dogodkov v Skandinaviji. Okupacijo Danske niso sovjeti sprejeli prijazno, ker je z njo Baltiško morje po Nemčiji zaprto, še bolj neprijetno je bil v Moskvi sprejet pohod proti Norveški, ker bi z osvojitvijo Norveške dobila • Nemčija v roke ključ do Baltiškega morja. Okupacija švedske bi izhod Rusije iz Baltiškega morja še bolj zaprla in zato sodijo, da Sovjetska Rusija ne bi mogla trpeti zasedbo švedske po Nemčiji. V tem vidijo tudi na švedskem največjo nado, da se Nemčija vendarle ne bo upala udariti na švedsko. V Parizu se je sestal zavezniški vrhovni vojni svet. Seje se je udeležil tudi zastopnik norveške vlade. Angleški finančni minister je predložil parlamentu novi proračun višini 2 milijard funtov, h katerim je treba prišteti še 667 milijonov funtov rednih izdatkov. Menda še ni bil v zgodovini predložen kateremu parlamentu tako visok proračun. Kritje tega velikanskega proračuna pa je zagotovljeno, seveda pa bo morala Anglija uvesti nove ■davke, med njimi tudi davek na poslovni promet. Tudi zvišani bodo nekateri davki.^ Na norveškem bojišču so se razvile tri glavne fronte: pri Narviku, kjer so nemški vojaki že skoraj popolnoma obkoljeni, pri Trond-heimu, kjer se razvija vedno večja bitka ter pri Lillehammerju. Angleški listi zlasti podčrtujejo naglo prodiranje zavezniških čet, da so ze v južni Norveški stopile v boj z nemškimi četami. Izkrcavanje zavezniških čet na Norveškem se nadaljuje. Švedska poročila pravijo, da so angleško-norveške čete zasedle mesto Hamar. Norveško poročilo to vest potrjuje, vendar pa Nemci poročajo, da je to mesto še vedno v njihovih rokah. Nemci poročajo, da njih čete še nadalje prodirajo severno od Osla. Angleško vojno ministrstvo je objavilo vest, da so prišle angleške čete pri svojih operacijah na Norveškem že na več mestih v stik z norveškimi četami, katere so na vse mogoče načine podprle. Angleži poročajo, da so od začetka vojnih operacij na Norveškem zbili najmanj 100 nemških letal. Štev. 47: Denarstva i i ti nmlniKota obe »tran-1 poslovnih avtomobilov prve vrste, konu bi se ustanovila posebna ro- britanskih pristai^ih^lešk_| gov®^ , ^ J J\ ^ ,nv ' 1 se o tem že razpravlja. Da bi se povečal iz Anglije 1 ga zakona . Gostinska podjetja na Hrvat- tekstilnih izdelkov je trgovinsk! i g ^ uredbo z dne 15. marca Skem so začela akcijo, da se usta-minister Duncan omejil oskrbo -1 . Dre(jvideno obročno plače- novi posebna zbornica za gostinska vam s surovinami za izdelavo pio- • j h službcnc p0g(Mlbe. podjetja. izvodov za domači trg. j T? * . , v. p i liriki Pazite na sovražne agente m vo- Egiptska vlada je prepovedala za v snuslu opombe 6. k navedeni I hune, štab dravske divizijske dobo štirih mesecev vsak izvoz|,nr številki «p more nobirati taksa 1 nwiaci-.i v T.inhlinni onozaria nre- Uredbo z zakonsko močjo o organizaciji in poslovanju bank pri-Pravlja banska uprava v Zagrebu. Cena zlata v Romuniji je bila s posebnim dekretom zvišana od teJcv za kg čistega zlata za 50% na 229.000 lejev. S tem je omogočeno Narodni banki, da znatno poveča obtok bankovcev. Norveško zlato, ki ga je bilo za 23 milijonov funtov, je bilo pravočasno poslano v Ameriko, deloma pa se je moglo še pred nemško zasedbo spraviti iz Osla. Ni pa znano, kaj je z danskim zlatom, ki ga je bilo za približno 12 milijonov funtov. Plačilna bilanca Kanade je bila 1. 1939. aktivna za 209 milijonov kanadskih dolarjev, dočim je bila 1. 1938. samo za 180 milijonov. ftgiptana je , „1 * ---- . i nune: vtcii. uia»sM vucaijonv dobo štirih mesecev vsakizvoz tar_ številki se more pobirati taksa oblasti v Ljubljani opozarja pre-bombaža. Prepoved je bila izaana, enakih mesečnih bivalstvo, da nemudoma sporoči ^miopreveč <*»"*“ obroklh> in 5icet rt srenih -'godbah, zavezanih na 1%, ko pre-1 sebno pozornost naj posveti pre- ——--------------------------------------------------- _ isega taksa (500 din, pri službenih bivalstvo tudi tujim agentom in mjm Mrazmerjih, zavezanih na 'A % taksi vohunom! Dostikrat so tudi ttavi- Kakšne faKje iemorcnw kada[ia se. veda pri enem sluAb°Jemalcu in pred vohuni in tujimi agenti, ki ne pr^ službodajalcu. Če se ta skušajo napraviti med prebival- po službenih razmerjih ' “SE prejemkov, reto ,,a je treba «Hrakon. plačati poleg redne takse “pu5U! Ma- zati, da je ze bila platana še kazenska taksa v višini enkrat- barsko in se vrnejo v Ameriko, za prej dosežene prejemke ali pa, n(?^a zneska dotičnega obroka. Pri mestu Dombos so spustili da je obstojala oprostitev od te Tud- za sjužbena razmerja, ki I Nemci s padali 200 dobro oboro- takse po predpisih, ki J dosedaj niso bila zavezana tej KVobtoMi ter %]f°Nem- veljali. Če pa dobi nameščencu « takg. ^ pr službena ramerja ob- ci nadalje poročajo, da so v boju istega službodajalca ali njegovega drugih javnopravnih na- na nož zavzeli mesti G-jovlk in pravnega naslednika službo z ena- J meggencev v nekaterih pravnih I Lillehammer ter gorski greben kimi prejemki, tedaj se področjih), so po sedanjih predpi- H£rdnjava Hegra v bližini Trond- mo stalna taksa 20 din za v »uk. i ^ tej taksi, ter za služ- heima, ki jo brani okoli 100 nor- polo, in sicer v kolkih. bena razmerja, za katera do 23. veških prostovoljcev, je dosedaj od- 4. Razen službe kontraktualnih decembra 1939. taksa ni bila pla- I ^vi^rski^mhU^b je poslal uradnikov pri državi in banovini gana, a 90 bila po prejšnjih pied- vsem trgovinam opozorilo, da ne niso zavezani tei taksi službena pjsih taksi zavezana ter presega prodajajo v tujino zemljepisnih razmerja na podlagi zakona o (500 din oz. pri delavcih 100 din, P°fz uradnikih in drugih državnih na- se more taksa pobrati v štirih ena-lsmtkov švicarskega ozemlja meščencev meščanskega reda, za- hih mesečnih obrokih, računaj I sovjeti so začeli na vzhodnih kona o državnem prometnem oseb- od ( marca 1940. pobočjih Urala ter ob Bajkalskem ju, zakona o ustroju vojske in mor- 7> Končn<) se opozarja na pred- jezeru nova vrtanja po nafji._ narice, nadalje službena razmerja pige toč. 9. do 14. čl. 216. taksnega I ^ orožJe material duhovnikov vseh prignanih vero-1 7>akona in pristojbinskega pravu- mltniCij0> poleg tega pa je bilo izpovedi ter vajenski dogovori na nika da se ta taksa plača v goto- ^ Lsti namen ustanovljenih še 20 podlagi § 436. odst. 2. toč. 3. obrt- Wni \pri pristojni davčni upravi, orjaških državnih| nega zakona. stalna taksa 20 din po <>P<>mbi 4. godbeCIiz^čib sovjetskim oblastem 5 Pri službenili razmerjih glede k navedeni tar. št. pa v kolkih. 792 sovje^h vojnih ujetnikov. nos lov ki i i h navadno opravljajo Pojasnila, ki šobila ev. ze iz- Novo mesto kemije delajo v oko- poslov, ki jih navadno op '] d tem predmetu, veljajo še lici Rima. Mesto bo zavzemalo po- dnevničarji, dninarji, hišno slu dana o tem 1 , n g vršlno 700 ha. Tvomice v tem me- žabništvo, delavci itd., obstoji taks- nadalje sam , . g J stu bodo delale samo za vojsko. Na Finskem je bilo v zadnji vojni uničenih nad 100 mostov ter razrušenih nad 1250 raznih industrijskih poslopij. barva plesira ia Ze»24 urah rr itd. Skrobi in •vetlolika »rajee. ovratnike io manšete Pere. suSi. mouga io lika domače perilo ;ovarna J O S. R EIC H Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 6 Telelon St 22-72. Zunanja Drz. železnice so dosegle, da se kreozotno olje, ki ga v veliki meri potrebujejo železnice, ne more več izvažati. Zato se tudi v trg. pogodbi z Madžarsko ne predvidevajo nobeni izvozni kontingenti za kreozotno olje. Vodijo se pogajanja, da bi uvozili iz Bolgarske 5000 vagonov koruze. Baje bodo pogajanja v kratkem ugodno zaključena. Izvozniki jajc se opozarjajo, da ne pripravljajo nobenih jajc za hladilnike za izvoz v Nemčijo, ker je prejela direkcija za zunanjo trgovino od nemške Reichsstelle vest, da iz naše države poslana jajca ne ustrezajo popolnoma nemškim zahtevam glede kakovosti in da se zato nemški urad še ni mogel odločiti, da bi prevzel poslana jajca. Nova angleška družba za trgovino z Balkanom se je preimenovala in se ne imenuje več »ENCO«, United Kingdom G17ni- tov ali okoli 100 fun‘ Bolgarska vhSa^^din. železa na Bolgarsko vsake ^arm? Te dni se pričakuje «a Bolgarskem nova pošiljka sovjetskega bombaža, kakor je bilo sklenjeno z novo trgovinsko pogodbo. Marca meseca je izvozila Romu nija blaga v vrednosti 3549 milijonov lejev proti 2105 milijonom v letu 1939. Na prvem mestu je glede romunskega izvoza Nemčija s češkomoravsko, kamor je izvozila Romunija blaga za 1214 milijonov lejev. Na drugem mestu je Anglija, nato pa Italija in Turčija. Romunska vlada pripravlja po seben zakon e izkoriščanju nekaterih državnih gozdov. Po tem za- Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pod št. 18.012/111 z dne 26. marca naslednjo okrožnico na vse finančne direkcije: 1. Po tar. post. 20. taksnega zakona je predpisano, da se službene pogodbe, s katerimi se kdo zavezuje vršiti kakšno službo ali izvršiti kakšno delo za določeno nagrado, plačuje taksa od skupnega zneska vseh nagrad, zvezanih s službo ter izračunanih v smislu čl. 20. taksnega zakona v višini 1%. Po opombi 3. citiranega predpisa se plača taksa po tej tar. post. brez ozira na to, če je pravno listino (namestitveni dekret, pismo o imenovanju, zapisnik o izvolitvi ali kakor koli bi se že glasila) sestavil sam službodajalec ali pa se je o tem sestavil dogovor, ki ga podpišeta obe stranki ali če se akt o imenovanju spravi v arhiv. Ta taksa se torej plača za ustanovitev službenega odnosa na pod lagi pravnih listin, t. j. potrdil, na katerih sloni službeno razmerje. Ce ni listine v tem smislu, tudi ni takse. Zaradi tega se ne smatrajo kot listine, zavezane taksi po navedeni tarifni postavki: podpisani ali nepodpisani plačilni seznami, pobotnice, beležke izplačil prejemkov v knjigah, nepodpisani službeni razporedi, nepodpisane osebne listine. Dalje niso zavezani tej taksi zapisniki o seji upravnega odbora, v katerih se direkcija samo pooblašča, da sme izvesti imenovanja, kakšno konkretno imenovanje pa ni nikjer navedeno, poslovni red, ki ne vsebuje nobenega konkretnega imenovanja in čeprav ga je službojemalec jmdpisal, a se nahaja v rokah službodajalca, nadalje zapisnik o seji, na kateri se je samo odobril načrt o ureditvi uradniških prejemkov, nadalje predpisi o tem, kako se mora dobiček razdeliti po pravilih med uradnike. Navednene listine bi bile zavezane taksi samo v primeru, kadar bi vsebovale tudi podatke, s katerimi sc konkretno službeno razmerje ustanavlja. Poslovne knjižice, prijave pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ali pri Pokojninskem zavodu za nameščence kakor tudi seznami nameščencev, s katerimi delodajalci prijavljajo pristojni davčni upravi uslužbenski davek, niso zavezani tej taksi, ker to niso potrdila v zasebnem prometu. 2. Pri izračunanju vrednosti ponavljajočih se koristi in uslug se mora postopati po čl. 20. taksnega zakona, razen v primerih po opombi 1. k citirani tar. post. Kajti za javnopravne službe (na primer one, ki so osnovane na občinskem zakonu iz 1. 1933. ali po zakonu o mestnih občinah iz 1. 1934.), kakor tudi za javnopravne službene od-nošaje pri raznih zbornicah ali drugih javnopravnih ustanovah, v kolikor ni s kakšnim posebnim zakonom drugače določeno, kakor tudi za službena razmerja kontraktualnih uradnikov pri državi ali banovinah, se plača taksa samo po vrednosti enoletnih prejemkov brez ozira za kakšen čas se ustanavlja služba. 3. Kadar dobi nameščenec od istega službodajatelja ali njegove ga pravnega naslednika kakšno drugo službo z večjimi prejemki, se plača taksa samo od povišice na dolžnost samo za pismene do-1 temi pojasnili. Povpraševanja po našem blagu v tujini 209a — Buenos Aires: posušene telečje želodce, svinčnike, grafit, igrače, slivovko, aluminij išče nujno zastopnik argentinske uvozne tvrdke, ki se trenutno mudi v Beogradu, 210 — Berlin-Wilmersdorf: zastopniška tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki kmetijskih proizvodov, 211 — Philadelphia (U. S. A.): išče se zveza z našimi izvozniki, 212 — Dunaj: živila, oljnata semena, soja, fižol in drugi kmetijski proizvodi, 213 — Montevideo: ponuja se zastopnik jugoslovanskim izvoznikom v Urugvaj, 214 — Stettin: >Delovna zajed-nica« tvrdk, ki so zainteresirane na zunanji trgovini skozi pristanišče Stettin, nudi interesentom svoje usluge, Ponudbe tujega blaga: 41 _ London-Willesden: ognje-močno steklo, 42 _ New York: surov kavčuk, 43 — Tallin: denaturiran ben cin, katran, 44 — Slovaška: laneni in volneni odpadki, 46 — Riga: predelana koža z dlako (telečja), 46 — Berlin: električni in radijski material, 47 — Rim: zastopnik velike ita-ijanske tovarne želi plasirati proizvode te tovarne v Jugoslaviji, in sicer: aparate za dezinfekcijo in destilacijo, hangarje, kotle, sušilnice, cevi in druge razne konstrukcije iz pločevine in železa, 48 — Bratislava: išče se zastopnik za plasiranje perforirane pločevine za razne industrije, 49 — Hamburg: norveško industrijsko in zdravilno ribje olje, 50 — Niirnberg: išče se dobro uveden zastopnik za aluminijev prah in aluminijevo barvo, bronče no barvo, kovinsko blago in igrače 51 _ Berlin-Wilmersdorf: veliki sodi iz valovite pločevine za vskla-diščenje tekočih goriv in drugih tekočin ko tudi za žitarice v silosih, Doma in po svetu Min. predsednik Cvetkovič je dal dopisniku pariškega lista »Paris-Soir« izjavo, v kateri najprej na-glaša svoje zadovoljstvo, da se trgovinski odnošaji s Francijo tako ugodno razvijajo. Jugoslavija varuje svojo gospodarsko svobodo in zato gleda na to, da ohrani vsa svoja prejšnja tržišča. Min. predsednik Cvetkovič Je nato prešel na jugoslovansko zunanjo politiko ter naglašal, da hoče Jugoslavija ohraniti svojo nevtralnost. Od nobenega svojega soseda nič ne iščemo, zato pa smo tudi že večkrat povedali, da nikomur nič ne damo od svojega. Vsak napad na naše meje nas bo našel Pripravljene, da se z orožjem branimo. Kar smo ustvarili dosedaj, ne bomo nikdar dopustili, da bi nam to kdo vzel. Mislim, da sem govoril dovolj jasno! Nemški poslanik v. Heeren je razpolago gradbenega materiala za 100.000 RM. Trgovinski minister dr. Andres je sprejel delegacijo španskih gospodarskih ljudi, ki so prišli v Beograd zaradi obnove trgovinske pogodbe med Španijo in Jugoslavijo. Jugoslovanska trgovinska delegacija se je na poti v Moskvo usta^ vila v Bukarešti, kjer je njej na čast priredil kosilo jugoslovanski poslanik Dučič. Iz Bukareštejede -legacija že odpotovala v Moskvo Z naredbo bana dr*. bile razpisane v podeželskih občinah banovine Hrvatske občinske volitve za 19- maj. Uredba o nadzorstvu nad tujci le bila z -banovo naredbo razšir-ena tudi na banovino Hrvatsko. Za predsednika sveta za zunanjo trgovino je bil imenovan pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič. Bivši notranji minister Milan Ačimovič, pristaš dr. Milana Stoja dinovlča, Je bil interniran. Oddelek za tekoče gorivo je po vesti >Jugoslov. Kurirja« sprejel zahtevo industrijskih korporacij, da obiskal zun. ministra Cincar-Mar- ukv« koviča in mu sporočil da je dala se Pot^M avtomobm ^durtri nemška vlada za poplavljence na I skih podjetij uvrste v kategorijo Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Celju ima VIII. redni letni občni zbor v nedeljo 28. aprila ob 8. uri dop. restavraciji Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročila funkcionarjev. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Poročilo delegatov iz Ljubljane. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Ako se ob določeni uri ne sestane za sklepčnost potrebno število članstva, bo občni zbor veljavno sklepal pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo bre& predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Ad št. 1696/P—1940. Razglas Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po čl.' 11. nared,t>e gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928., št. 14.402/111, o legitimiranju trgovcev, industrij-cev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avg. 1928., št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. januarja 1940. do 31. marca 1940., naslednje nove legitimacije: 37. Sehonbaum Rihard, Zagreb — Predionica i tkaonica a. d., Beograd, predilnica, tkalnica inapre-tura, Maribor. 88. Cervenka Lucijan, Celje — Leč-nik Anton, urarstvo, Celje. 39. Peternel Franc, Žiri 25 — Tiskarna »Kolektor« Albin Pogačnik, akcidenčua tiskarna, Stra- ; , žjšče. . 40. Abram inž. Gustav, Beograd -• Marx Ljudevit, tovarna lakov d d., tovarna lakov, Domžale. 41. Bonča Anton. Ljubljana — 1. C. Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana. 42. Lah Franc, Ljubljana — I- C. Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana. 43. Pirman Ivan, Ljubljana — Medič-Miklavc, tekstilna industrijska družba z o. z., tekstilna tovarna, Medvode. 44. Lubec Ivan, Maribor — Reich Jos.,, tovarna kemičnih izdelkov, Maribor. 45. Adlerstein Herman, Senta — R.eich Jos., tovarna kemičnih izdelkov, Maribor. 46. Ljubojevič Lazar, Zagreb — Reich Jos., tovarna kemičnih izdelkov, Maribor. 47. Begedin Josip, Zagreb — Reich Jos., tovarna kemičnih izdelkov, Maribor. 48. Lenščak Anton, Ljubljana - Krisper Ant., veletrgovina z galanterijo, Ljubljana. 49. Pajk Anton, Celje — Krisper Ant., veletrgovina z galanterijo, Ljubljana. 50. Kos. Ivo I., Zagreb — Tvornice Zlatorog, tovarna mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 51. Miljevič Bogdan, Zagreb — Tvornice Zlatorog, tovarna mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 52. Pojavnik Ivo, Celje — Tvornice Zlatorog, tovarna mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 53. Novak Mavrici j, Zagreb — Tvornice Zlatorog, tovarna mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 54 Mol« Tomo, Ljubljana — Tvornice Zlatorog, tovarna mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 55. Pejnovič Milan, Beograd — Tvornice Zlatorog, tovarna mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 56. Wirth Josip, Slovenske Konjice — Tvornice Zlatorog, tovarna mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 57. Jug Avgust, Maribor — Tvornice Zlatorog, tovarna mila, sveč, so-dp, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 58. Toth Mirko, Zagreb — Tvornice Zlatorog, tovarna mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 59. Maier Julij, Breg pri Ptuju — Tvornice Zlatorog, tovarna mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 60. Isajev Peter, Novi Sad — Tvornike Zlatorog, tovarna mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 61. Završnik Alojzij, Ljubljana — Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana. 62. Finci Moric, Split — Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hfibar, tvornica pletenin m tkanin, Ljubljana. 63. Rus Slavko, Celje — Lečnik Anton, urarstvo, Celje. 64. Jontes Ivo, Ljubljana — Krisper Ant., veletrgovina z galanterijo, Ljubljana. 65. Jgg Rudolf, Maribor — Pinter Anton, tekstilno tehnična pisarna, Maribor. 66. Skušek Rudolf; Maribor — Samec Ivan, trgovina i z galanterijo, Ljubljana. 67. Rudolf Ivo, Maribor — »Mirim« družba z o. z., tovarna hranil, Maribor. 68. Mihailovič Nikola J., Sremska Mitroviča — »Mirim* družba z o. z., tovarna hranil, Maribor. 69. Kordeš Valentin, Ljubljana Lindič Jbsip, trgovina z galante- 79 84. rijskim blagom in nestrupenimi sredstvi za pokončavanje mrčesa, Ljubljana. 70. Mušič Viktor, Maribor — Ehrlich Avgust, vigogne predilnica, tkalnica in tvornica vate, Maribor. 71. Simčič Ivan, Maribor — Pugel & Rossmann, veletrgovina z vinom, Maribor. 72. Kandič Milosav, Niš — »Mirim« tvornica hranil, družba z o. z., tovarna hranil, Maribor. 73. Kunschitz Avgust, Ljubljana — »Štora« d. d., tovarna zaves, Št. Vid nad Ljubljano. 74. Iglič Avgust, Ljubljana — Bar-lič Viktor, izdelovanje galanterijskih usnjenih izdelkov, Ljubljana. 75. Kranjc Blasius, Maribor — Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor. 76. l)r. Šalgo Bela, Zagreb — Novak Janko, tovarna pletenin, Radovljica. 77. Štraus Viktor, Kranj — Prešern Ivan, tvornica čevljev, trgovina s čevlji, usnjem in čevljarskimi potrebščinami, Kranj. 78. Klaič Franjo, Zagreb — Ornik & Mitrovič, mehanična tkalnica, apretura in barvarna, Otiški vrh Ravnik Mihael, Ljubljana — Ro-sija-Fonsier, zavarovalnica in pozavarovalnica, Ljubljana. 80. Kolenc Albin, Zagreb — Greinitz industrija željeza d. d., Železarna Muta, industrija železa, Muta ob Dravi. 81. Strassberger Mirko, Beograd — Rosner Marko, tekstilna industrija in trgovina z manufaktur-nim blagom, Maribor. 82. Miloranovič Branko, Beograd — Medič-Miklavc družba z o. z., tekstilna industrija, Medvode. 83. Ožeg Franjo, Split — Pinter & Lenard družba z o. z., veletrgovina z železnino, Maribor. Žura Marjan, Novo mesto 37 — Medic Ivan, industrija perila, Novo mesto. 85. Klein Viktor, Split — Titan d. d., tovarna železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik. 86. Knezy Peter, Novi Sad — Titan d. d., tovarna železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik. 87. Griinhaum Adolf, Osijek — »Jur gosvila« družba z o. z., tvornica svile, Maribor. 88. Griinbaum Franjo, Osijek — »Ju-gosvila« družba z o. z., tvornica svile, Maribor. 89. Paternost Metod, Ljubljana - Vič — Ogorevc Anton, izdelovanje usnjenih izdelkov, Ljubljana. 90. Rotar Avgust, Hrastnik št. 21. — Radio d. z o. z., trgovina z radio aparati, Ljubljana. Zajc Andrej, Vižmarje 78 — I. Knez, trgovina z žitom in deželnimi pridelki, Ljubljana. Radovanovič Milenko, Novi Sad — Medič-Miklavc tekstilna industrijska družba z o. z., tekstilna industrija, Medvode. 93. Poljanec Mirko, Ljubljana — Krisper Ant., tvornica čevljev in veletrgovina z galanterijo, Ljubljana. 94. Klein Mavro, Zagreb — »Titan« d. d., tovarna železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik. 95. Neuman Josip, Zagreb — Filip Bumiller, D. Lobi naslj. i Slavko Tomljenovič, tvornica palic in bi-čevnikov, Celje — Zagrad. 96. Neuman Dane, Zagreb — Filip Bumiller, D. Lobi naslj. i Slavko Tomljenovič, tvornica palic in bi-čevnikov, Celje-Zagrad. 97. Kosanovič Miloš, Beograd — Verbič Tone, tovarna usnja, Vrhnika-Šap. 98. Kurillo Mihail, Maribor — Jugoslovanska tiskarna in knjigarna d. z o. z., knjigoveznica, tokar-stvo, izdelovanje usnjenega galanterijskega in kartonažnega blaga, Ljubljana. 99. Pihler Josip, Maribor — Urbanc Feliks, trgovina z manufaktur-nim blagom na debelo in drobno, Ljubljana. 100. Seklcr Arnold, Maribor — Mariborska tiskarna d. d., tiskarna, litografija, kamno- in offset-tisk ter knjigoveznica, Maribor. 101. Kaldor Sigmund, Novi Sad »Štora« d. d., tovarna zaves. St. Vid nad Ljubljano. 102. Kosi Viljem, Šoštanj — Golob & Ko, lastnik Ivan Rozman, tovarna kemičnih izdelkov, Ljub-ljana-Vič. . 103. Perko Rajmund, Studenci pri Mariboru —- Perko Edgar, trgovina z mešanim blagom, Maribor. 104. Skubl Vinko, Ljubljana — Demšar Lovro, trgovina z galanterijskim in modnim blagom, Ljubljana. 105. Krepel Vilibald. Ljubljana -Fazarinc Anton, trgovina z meša7 nim blagom, Celje. 106. Leonov ing. Aleksi j, Sarajevo, — »Titan« d. d., tovarna železne in 91 92 ključavničarske robe ter livarna, Kamnik. 107. Žnideršič Ivan, Maribor — »Mirim« d. z o. z., tovarna hranil, Maribor. 108. Vobnik Friderik, Maribor — Oset Miloš, trgovina s špecerijskim, kolonialnim in mešanim blagom ter deželnimi pridelki na debelo, Maribor. 109. Markovič Ilija, čuntič 14 — Bač-nar Anton, čevljarstvo, Žiri-Nova vas. 110. Bajželj Franc, Skoplje — I. Hutter in drug, tvornica klotov, sil-kov in hlačevine, Maribor. IH. Pleško Ivan, Ljubljana — Slatnar Jože, izdelovanje usnjene galanterije, Ljubljana. 112. Olič Milan, Split D. Rakuscb, veletrgovina z železnino, Celje. 113. Kovačec Ivan, Maribor — 1. Hutter in drug, tvornica klotov, sil-kov in hlačevine, Maribor. 114. Hrovat Anton, Kranj — Opeka Danijel, čevljarstvo, Kranj. 115. Wesiak Alojz, Maribor — »We-ka« Karl Wesiak in sinovi, trgovina s stanovanjskimi potrebščinami, Maribor. 116. Amon Mirko, Ljubljana — Jos. Šumi nasl. D. & E. Hribar, tovarna bonbonov in peciva, Ljubljana. 117. Dolenc Oskar, Ljubljana — Souvan Franc Ksav., trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana. 118. Pcčkaj Matko, Ljubljana — Souvan Franc Ksav., trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana. 119. Pečar Franjo, Nirje — Souvan Franc Ksav., trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana. 120. Mandič Lazar, Beograd — Bratje Tuma d. z o. z., izdelovanje papirnatih vrečic, Ljubljana-Moste. 121. Blau Jaša, Beograd — Bratje Tuma, d. z o. z., izdelovanje papirnatih vrečic, Ljubljana-Moste. 122. Kerpner Marko, Zagreb — Urbanc Feliks, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana. 123. Stolzer Gustav, Novi Sad — »Ju-gočeška« jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d., tekstilna industrija, Kranj. 124. Balaž Andrej, Petrovgrad —■ »Ika« družba z o. z., mehanična tovarna pletenin, nogavic in trikotaže, Kranj. 125. Badalič Angela, Ljubljana — Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom in nestrupenimi f sredstvi za pokončavanje mrčesa, Ljubljana. 1.26. Pejakovič Marija, Ljubljana — Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom in nestrupenimi sredstvi za pokončavanje mrčesa, Ljubljana. 127. Šolraan Franc, Celje — Friedau ing. Ferdinand, trgovina z avtomobili, Maribor. 128. Vučina Rudolf, Šoštanj — Julka Praprotnik, trgovina z mešanim blagom, Domžale. 129. Vajdič Oton, Novi Sad — I. Hutter in drug, tvornica klotov, sil-kov in hlačevine, Maribor. 130. Cuka Una V., Skoplje - Josip Kunc & Komp., tovarna tkanin in pletenin, Ljubljana. 131. Goltes Lado, Celje - R. Ster- mecki, trgovina z mešanim bla-som na drobno in debelo, Celje, 132. Kotnik Olaf, Maribor - Jugoslovanska tovarna za izdelovanje dr. Oetkerjevega pecilnega praška, Maribor. . 133. Ferenčak Karel, Maribor - J. Hutter in drug, tvornica klotov, silkov in hlačevine, Maribor. 134. Dergas Ivan, Rače pri Mariboru - Štefan Brodar, trgovina z vinom, Ormož. .. .. 135. Premk Ivan, Ljubljana - Kolinska tovarna hranil' d. d., tovarna hranil, Ljubljana 136. Krauer Leo, Ljubljana — Kolin ska tovarna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana. _ 137. Rojec Maks, Ljubljana - Kolin- ska tovarna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana. 138. Doljačič Jovan, Zagreb —- »Jugo-tekstil« družba z o. z., trgovina in izdelovanje tekstilnega blaga, Maribor. 139. SchoiMvald Slavo, Banja Luka — Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana. 140. Goljevšček Aleksander, Celje _______ »Eta« družba z o. z., tovarna gorčice in konzerv, Kamnik. 141. Mrmak Mihajlo, Zemun — Bohinc & Vogelnik, strojno pletilstvo, Radovljica. 142. Sherbes Maks, Maribor — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode. pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 143. Kunej Ferdinand, Celje — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode. pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 144. Klingberg Franc, Split — Medič-Zankl, družba z o. z., tvornice olja, firneža, lakov in barv, Ljubljana. 145. Kuliš Ivan, Podgorica — J. Hutter in drug, tvornica klotov, silkov in hlačevine, Maribor. 146. Skrabar Albert, Kragujevac — J. Hutter in drug, tvornica klotov, silkov in hlačevine, Maribor. 147. Mlakar Drago, Celje — Ign. Vok, trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 148. Vadra Arnold, Ljubljana — Ivan Bliimel, ključavničarstvo, Studenci pri Mariboru. 149. Škrober Feliks, Sorica nad Škofjo Loko — Sitar & Svetek, graver-stvo, Ljubljana. 150. Tuma Brunimir, Ljubljana — Bratje Tuma, družba z o. z., izdelovanje jrapirnatih vrečic, Ljubljana. Križaj Drago, Ljubljana — Bratje Tuma, družba z o. z., izdelovanje papirnatih vrečic, Ljubljana. Janši Viktor, Ljubljana — Eligij Eber, krznarstvo, Ljubljana. 153. Sporn Josip, Maribor — Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor. Volčanšek Viktor, Ljubljana — Karl Prelog, trgovina z volnenim blagom in galanterijo, Ljubljana. 155. Pitamič Stanko, Ljubljana — Kar-tonažna tovarna in industrija kovinsko - galanterijskih izdelkov Jakša & Co., družba z o. z., iz-delovalnica vseh v kartonažno stroko spadajočih predmetov ter kovinsko-galanterijskih predmetov na tovarniški način, Ljubljana. 156. Rauch Josip, Kavrani 2 — Ignacij Urbanel, strojna in ročna pilama, Prevalje. 157. Pardo Nisim, Zagreb — Josip Reich, tovarna kemičnih izdelkov, Maribor. 158. Golubev Pavel, Ljubljana — B. Pauer, družba z o. z., tovarna keksov, biskvita, vafeljnov itd,, Ljubljana. 159. Kon Josip, Vinkovci — J. Hutter in drug, tvornica, tvornica klotov, silkov in hlačevine, Maribor. 160. Gottdiener Petar, Senta — Minka Vrhunc, strojno pletilstvo, Bled. 161. Belihar Mirko, Ljubljana — Beli-har & Velepič, izdelovanje damske konfekcije in perila, Ljubljana. 162. Jerčič Marija, Maribor — Ivan Kocmut, izdelovanje steznikov in pasov, Maribor. 163. Sergaš Franjo, Ljubljana — Čevljarsko gospodarska zadruga Žiri, r. z. z o. z., čevljarstvo, Žiri. 464. Schroll Jurij, Ptuj — F. C. Schwab, veletrgovina s špecerijskim, kolonialnim blagom in kemikalijami, Ptuj. 165. Novak Jako, Ljubljana — Ivan Jelačin, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno, Ljubljana. 166. Dr. Wolf Marian, Beograd — Ju-goslovenska tvornica za impreg-niranje lesa Guido Riitgers d. d., impregniranje lesa in drugih 151 152 154 BIRMANSKA DARILA = ure.: latnina. srebrnina in oplllni predmeti po nizkih cenah pri gH j.VILHAR, urar - iJUBUaM« SV. PETIjtA CISTA ITEV. 3« __ RADENSKO KO RA LI S Č E po naravni ogljikovi kislini najmočnejše v Jugoslaviji in edino kopniš«« te vrste v Sloveni) i ZDRAVI Z USPEHOM bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje. ODPRTO OD 12. MAJA I — Maj, junij 10 dni din 700’- do 850’- Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli, kopališke takse) Moderni komfort, tekoča voda. godba, dancing. kavarna* ton-kino, tepis itd. — Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIRU ali naravnost od uprave kopališča 181 Direktni vagon li Ljubljane, Btogrodo In Zagreba do samega kopališča: SLATINA RADENCI snovi, trgovina z lesom itd., Hoče jjri Mariboru. 167. Klanjšček Joško — Franc Woseh-nagg in, sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj. 168. Štrekelj Slavko, Cirčiče 58 — £izV?k Jg™c’ ževliarstvo, Kranj. 169. Kadmuk Franjo, Zagreb — »Alfa« industrija čevljev, d. z o. z. tovarna čevljev, Slov. Konjice 170. Zafuta Rudolf, Celje — Zangger Franc, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo, Celje. 171. Černe Drago, Ljubljana — »Eta« družba z o. z., tovarna gorčice in konzerv, Kamnik. 17- Mihevc Alojzij, Beograd — »Pe-katete« družba z o. z., tovarna 170 * er>in, Ljubljana. 173. Švare vUo, Zagreb - »Jugo- -krani8ke tekstilne tovar- v!;n«rUvba 2 °’ z-> ‘ekstilne tovarne, Kranj. 1-74. Teršan Emerik Ljubljana -leršan M.nka, trgovina z galanterijo m usnjatimi izdelki Ljubljana. ’ J 175. Stiirmer Anton. Maribor — Vor-šič Fran, trgovina s l’hoxal-hra-nilom, Maribor. 176. Steiner Franjo, Zagreb — »Jugo-češka« jugoslovansko-češka tekstilna industrija, d. d., tekstilna industrija, Kranj. 177. Šilor Avgust, Ljubljana — Centralna vinarna d. d., trgovina z vinom na debelo, Ljubljana. 178. Weber Karlo, Zagreb — Borlak Josip, industrijska žaga in predelovanje lesa, Sv. Jurij pri Celju. Haas Anton, Maribor — »Unio« družba z o. z., tovarna kem.-teh-?,en.lh izdelkov, Maribor. 180. Levinger Mihajlo, Novi Sad — Prva kranjska tovarna pletenin m tkanin Dragotin Hribar, tovarna pletenin in tkanin, Ljubljana. Krizler Vilim, Novi Sad — Prva kranjska tovarna pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tovarna pletenin in tkanin, Ljubljana. 182. Stanižan Milorad, Novi Sad — Motvoz in platno d. d., tovarna motvoza in platna, Grosuplje. 183. Jug Franc, Celje — »Lava« Gerkman Ludvik, tekstilna tovarna. Laško. 184. Podobnikar Anton, Osredek — Ambrožič Alojzij, trgovina z lesom, Gaberje. 185. Radakovič Ilija, Zagreb — Reich Jos., tovarna kemičnih izdelkov, Maribor. 186. čupovič Jovan, Skoplje — »Čeho-jug, import in eksport, trgovina z manufakturnim blagom na debelo, Ljubljana. 187. Bedrač Josip, Ljubljana — Pirnat Maks, trgovina z modnim blagom, Ljubljana. 188. AIkalay S. M., Sarajevo — »To-trac tovarna trakov, d. z o. z., tovarna trakov, Ljubljana. 189. Okorn Ivan, Škofja Loka — Schneiter G. F., tvornica strojev, Škofja Loka. 190. Jankovič Ilija, Leskovac — Medic Ivan, industrija perila, Novo mesto. 191. Trebar Slavko, Ljubljana — Dolničar & Richter, tovarna voščenih in kemičnih izdelkov, Ljubljana. 192. Kandorfer Anton, Pilštanj — Mi-kuš L., tovarna dežnikov, Ljubljana. 193. lluber Djuro, Novi Sad — Brauns Viljpjp, tovarna anilinskih bagv in kemičnih izdelkov, Celje. Dornik Anton, Celje — Majdič Peter, d. z o. z., industrija volnenih izdelkov, Celje. Arnetti Jakov I., Beograd — Thoma & Co., tovarna svilenih izdelkov, Maribor. 196. Kosovel Ema, Dravlje — Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom in nestrupenimi sredstvi za pokončavanje mrčesa, Ljubljana. 197. Lazarevič Miladin, Zagreb — Iz-delovalnica slovenskih in švicarskih vezenin, d. z o. z., tvornica vezenin, Bled. 198. Bauer Bratoljub, Zagreb — >Eka« Ind. Vladi Stare, tvornica kovinskih izdelkov, Ljubljana. 199. Kamenar Dan, Kočevje — Commerce dt d., trgovina z manufakturnim blagom, Ljubljana. 200. Peruzzi Emil, Slov. Javornik — Vok Ign., trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 201. Karbiener Teobald, Novi Sad — Remec-Co, tovarna upognjenega pohištva in lesna industrija, Du-plica-Kamnik. Korče Ludvik, Ljubljana — Gospodarska zveza, r- z. z o. z., trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom ter deželnimi pridelki in žitom, Ljubljana. Cokan Marija, Trbovlje — Koron Miha, zlatarstvo, Trbovlje. 204. Pregl Fric, Zg. Pirniče — Stele Anton, čevljarstvo, Kranj. 205. Mihevc Alojzij, Beograd Motvoz in platno d. d., tovarna motvoza in platna, Grosuplje. Ljubljana dne 15. aprila 1940. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predsednik: Ivan Jelačin. Tajnik: dr. Ivan Pless. 194. 195. 202. 203. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr; Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiaka tiskarna »Merkur«, d d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v- Ljubljani.