Ukrepi in predpisi
NOVI PRtDPISI O DELOVNIH ODNOSIH
MATERIALNA PRESKRBA OSEB, Kl SO ZAČASNO NEZAPOSLENE
Odvetna delovna sila, ki obre-menjuje gaspodarske organiza-cije, otežuje racionalno organi-tiranje proizvodnje in dvig pro-duklivnosti dela. Taki delavci morajo preiti na drugo d«lo, fcar bo tudi v njihovo korist, ker bodo lahko dosegli boljše za-Blužke. Ker nekateri izmed teh delavcev ne bodo mogli takoj najti zaposlitve, je zvezni izvrš-ni svet sklen.il spremeniti pogo-je, ki dajejo začasno nezapo-elenim asebam pravico do ma-terialne  preskrbe.
Te spiemembe vsebuje urefi-ba o sprememtoah in dopolnit-vah uredbe o materialni preskr-' bi in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki začasno niso v delovnem odnosu.
- se osebe, ki začasno niso v ..? ovnem odnosu, imajo pa oohodke iz kmetijskega go.spo-aarstva, v ugodnejšem položaju kakor pa tiste osebe, ki teh do-) hodkov nimajo, zato uredba do-loča, da se tistim osebam, fcl ftnajo dohodke od kmetijstva, odvzame pravica do materiaJne preskrbe. Po drugi etrani pa je xa druge osebe cenzus ublažen
tako, da je bil maksimum do-hodkov, ki daje pravico do ma-terialne preskrbe, povečan od 2.000 na 5.000 din na vsakega čiana  družine.
Kriterij glede dolžine delov-nega staža, ki je potreben za dosego pravice do materialne preskrbe, je prav tako ublažen. Po dosedanjih predpisih je bil za dosego pravice do material-ne preskrbe potreben staž dveh let neprekinjene laposlitve ali pet let zaposlitve a prekinitva-mi. Ta pogoj je uredba zelo ublažila s tem, da je predpisala kot pogoj za sprejeavanje ma-terialne preskrbe delovni staž leto dni neprekinjene zaposlitve ali 18 roesecev s prekinitvamj v zadnjih dveh letih do preneha-aja odpovedanega roka.
Uredba prav tako predpisuje, da se čas izven delovnega od-nosa prizna v delovni staž za ureditev pokojnine, toda samo T primeru, če se oseba, ki za-časno ni v delovnem odnosa prijavi Uradu za posredovanje dela in če ima v tem času pra-vico do materialne preskrbe.
POSTOPEK PRI ODPOVEDI OB USTAVITVI DELA
Ustavitev del na nekaterib. Jradbiščih v državi, <k> katere je prišlo raradi preorientacije imvesticijske politike, ie povzro-čila, da so nekateri deiavci, ki 60 bili na njih zaposleni, dobili odpoved. Ker gre za večje šte-ˇilo nekvalificiranih delavcev, je nastala potreba, da se posto-pek odpovedovanja poenostavi. Zato 9O z uredbo o spremembah
in dopolnitvah uredbe o postop-ku pri odpovedi delovnega od-nosa delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij, od-stranjene nekatere težave, ki so jih določali dosedanjl predpisi glede na dajanje odpovedi. Gre za zahtevo o soglasnosti okraj-nega sindikalnega svcta ter v nekaterib. primwih tudi zapra-vico do pritožbe na arbitražni svet.
NOVI PREDPISI 0 PLAČAH
DOPOLNILNE PLAČE ZA PROSVETNE DELAVCE
S tem, da so bile plače usluž. bencev v plainih razredih od ,XX. do XIII. povefai.e, kar je bilo storjeno v začetku junija leta 1954, pa so se plače pro-•vetriih delavcev v primeri x drugimi usiluzbenci praktično zmanjšale, ker se to povečanje ni nanašalo tudi na nje. Pro-svetnim delavcem niso bile ta-krat plače povečane, ker so v januarju leta 1954 dobili povi-šanje osaovnih plač — za razli-kx> od usluibencev drugih strok, ki so dobili pravico do dopol-nilaih pflač. Da bi odpravil rmanjšanje   realnega   povišanja
prejemkov prosvetnih delavcev, je zvezni izvršni svet izdal uredbo, kl predplsuje, da imajo prosvetni delavci pravico do do-polnilne plače (po določeni lest-vici) in da se na nje nanaša povišanje plač vseh uslužben-cev XX. do XIII. plačnega raz-reda iz junija leta 1954.
Na podlagi tega se povečanje osnovnih plai prosvetnim de-lavcem iz januarja leta 1954 ima za dopolnilno plačo, osnov-na plača se pa poveča za 509 din v plačnih razredih XX. do -HV, ali za 300 din v XIII. plač-nem razredu.
POVEČANJE POSEBNEGA DODATKA ZA SLUŽBO PRI LJUDSKI MILICI
Prejemki pripadnikov ljudske milioe so bili urejeai v lačetka leta 1953. Od takrat so bi-le pla-če v rseh strokah povečane, ta-ko. da realne osnovne plače in posebni dodatki pri Ljudski mi-llet nimajo tiste vrednosti, ki so jo imele takrat, ko so bile od-rejene.
Glede na to In glede aa po-set>ne pogoje službe pri L'judski milici je zvezni izvršni svet \i-d«l ui«dbo o gprcmemtoi tn do-
polnitvi o plafah v Ljudski mi-Hci. Ta uredba določa poveča-nje posebnega dodatka za služ-be za miličnike in podoficirje za 1500 ali 1700 din, za oficirje pa za 1000 din na mesec. Razen tega se starešinl. ki je pristo-jen za postavitve, daje možnost, da usluzbencem Ljudske milice v obmejni coni, v posebnih eno-tah ali v krajih, kjer so službe-rt pagoji posebno težki, povefa dotofeni dodatek ta 500 dia.
ZADRVGE IN PRISPEVEK ZA KADRE
Vprašanje: Alj so podjetja in poslovalnice kmelijskih cadrug dolžne obracunavati in plačati prispevek    *a    kadre    v   gospo-
darstvn?
Odgovor: Podjetja ln poslo-valnice kmetijsikih zadrug mo-rajo obračuivavati in pUčati prt-spev&k za kadre v gaspodarstvTi, Le njihova glavaa dejavnost spada v področje ali panogo go-spocJarstva. Prispevek za kadre in sredstva sklada ra kadre se uporabijajo za lzobraževanje strokovniih kadrov tudi za pod-jetja ali poslovalnice kmeUjskih sadrug, pa moraao zategadelj tudi ..: podjetja in poslovalmca plačat:   omenjeni  prispevek.
Vpra.šanje: Kdaj se sestavlja-)o končni obračuni dražbenih skladov  in kdo jih odobrava?
Odgovor: Ob končanem letu se mora za vsak družbenl sklad sestaviti konžni obraiun ne gle-de na to, kdo Je ustanovitelj sklada   in  kdo  ga  opravlja.
Za tiste družbene sklade, ka-terih predratuni se sprejemajo in odobravajo skupno s prora-6unom, se končni račun po pra-vilu sprejetna in »dobrava hkrati s prora^unslkim končnlm obračunom po predplsih o pro-računu.
Za tiste družbene sklade, kl imajo določeno finančno samo-stojnost, se končnl obračunl se-staviaajo v rokih, kl jih odreja-jo predpisi o posameznih skJa-dih. Končne obračune teh skla-dov prav tako odobravajo tistl organi, ki so določenl s posebal-m: predp.isl o posameznih skla-dib. Če za posamezne sklade ni poselmili predplsov, tedaj se je treba v zveal s sestiavlja-njem In odobravanjem končnega obra-čuaa sklada ravnati po ppedpi-sih o proračunih, kl se nanašajo na končne obračune.
ALI SE LAHKO
CPOKOJENI USLU2BENEC
REAKTIVIRA?
VpraSaaje: Ce je reaktivirani nslužbenec dobil višji plačni razrcd od tistega, v katerem je bil pred letom dnl upokojen, ali se mu pri ponovni upokojitvi ra-čuna kot pokojninska osnova tekoči plačni razred all pa pr-votni, v fcaterem je bil prvič upokojen?
Odgovor: Pozitivnl predpisd o upakoji*rah in pokojninah ne predvidevajo reaktiviranja upo-kojenih usluibencev. Ti predpisi oroogoiajo, da se 6is zaposlenja s polnim delovnim časom po upokojitvi šteje v pokojninski staž koristnika, vendar samo za pavečanje odstotka pokojnine v tistem razredu, v katerem je bil prvotno upokojen. Ce je na pri-mer uslužbenec s 65 leti starosO in s 15 leti dela bil upokojen, do-biva pokojnino v znesku 50"/» svoje pofeojninske osnove, če pa se po upofcojitvi zaposli s polnim redairn delovnim časom, dobl staž, s katerim se ta odstotek (5n"/(i) lahko poveCa celo do 100°/&, vendar samo z iste pokoj-nip-ske osnove. Potemtakeoi ne more dobiti pravice do višjega pokojninskega razreda.
Predpisi ne cnmenjajo drn-gačnega reaktiviranja, menimo #a, da. bi bilo treba to vptaia.-
nje bolj popolno ureditl In bilo bl normalno, da bi se v tem pri-meru lahko določila nova pokoj-nina na podlagl plačnega razre-da, v katerem je uslužbenec, pod pogojem da v njem prevede najmanj dve leti. Za zdaj pa ni pravne možnosti za tako rešitev.
KAKO SE ODOBRI PLACAN DOPUST
Vprašanje: Ali cakonski pred-pisi določajo, da se v primerih hude bolezni, smrti, poroke ali opravljanja izpita odobri plačan dopost v trajanjn sedmih dnl, ali pa o tem odločajo upravni organl gospodarsklh podjetij?
Odgovor: Pozitivnl pravnl predpisi ne predvidevajo pose-bej adobritev plačanega dopusta v trajanju sedmih dai. Po drugi strani pa ne predvidevajo tudi prepovedi take odobr'tve. Na-sprotno, v pogajih delavskega samoupravljanja in obstoječih delovnih odnosov v aašera go-spodarstvu, gospodarska organi-zacija lahko odobri take dopu-ste, vendar samo tedaj, če to določa njen tarifnl pravilnik in pod pogoji, ki jih ta določa. To pdmeni, da direktor, ali od nje-ga pooblaščena oseba, ne more odobritl plačanega dopusta, če ni ta':a pi-avica in možnost pred-hodno določena v tarifnem pra-vilniku gospodarske orgaaizac^je.
OELOVNI STA2 GRANICARJEV
Vprašanje: Katerim vojnim za-varovanpera se iteje v zx polovi-co povečani deiovni staš čas prebit v graničarski službi in pod kakšnimi pogoji?
Odgovor: Po 61. 2. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o socialnem ravarovanju vojaških oseb (Urad. L FLRJ it. 5'54) se čas prebit v graničarskl službi šteje v delovni staž pove-čan za polovico samo tistim voja-škim osebatiL, kl so bUe na tej dolžnosti po 15. maju leta 1945.
Edin! pagoj za to je, da je vojaSka oseba prebila na tej dolžoosti najmanj leto dai v dveh koledarskih letih. To je pobliže urejeno z odloibo o od-rejevanju dolžnosti, na katerih se prebiti čas žteje v delovni staž povečan za polovico, ki je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ 5t. 10'54. V odločbi so na-tančno določene dolžnosti v gra-ničarski službi in s tetn tudi vo-jaške osebe, na katere se nana-šajo omenjena daločila uredbe in odločbe.
UGOTAVLJANJE OBRACUN-SKEGA SKLADA PLAC
Vprašauje: Kako je treba ngo-toviti obračnnski sklad plač v gospodarskih organiiacijah za ra/.dobje januar-april leta 1955.
Odgovor: Dokler ni stopila v veljavo nova uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospo-darskih organizacij, se je obra-čunski sklad plač ugotavljal na podlagi zneska obračunskih pla6 odrejenih na podlagi strokovne izobrazbe, ki je bila potrebna za izvrševanje paslov na teh delov-nih mestih, in delovnega časa, ki so ga delavcS (uslužbenci) postavljeni na ta delovna mesta, dosegli v obračunskem obdobju. Za ugotavljanje obraiunskega skJada plač se upo5teva samo tisti delovni čas, ki so ga deiavci iu  usiuibaad prehdU v rednem
delovnem fiasu v obračunskera obdobju, ne glede na to, aJi sa njihovo delo računa po delov-nem učinku ali pa po ča^u pre-bitem na delu. Izjemoma se za formiranje obračunskega sklada plač upošteva tudi nadurno dela, če ga je odobril ljudski odbor okraja. Razen tega se prišteva Ic ibračunskemu skladu plai tudl znesek izdatkov, ki jih določa 61. 10 omenjene uredbe.
Torej nl mogofe doseči pravl-ce do »bračunskega sldada pla< na podlagi števila delarcev in uslužbencev določene strokovn« Izobrazbe, ki ga določa taritnl pravilnik v primeru, če gospo-darska organizacija ni teh oseb tudi stvarno zaposlila v ustreza-jočem obračunskem obdobju.
Ce gospodarska organizacija nl v plačnem splsku evidentirala Izvršenih ur po kategorijah stro-kovnosti, kar iz evidence ni mo-goče pozneje ugotoviti, labko oi>-raeunski sklad p!a5 ugotovimo tako, da na podlagl celotnega zneska Izvršenih ur v rednera delovnem času ugotovimo, koliko ur odpade na posamezne kata-gorije delavcev ali uslužbencev in pri tem jemljemo za osnovo razmerje med kategorijami stro-kovnosti, lci jih dolofa tarifnl pravilnik, all odločba okrajnega ljudskega odbora. Znesek, ki ga dobimo za posamezne kategorije strokovnosti Ckx> smo jih poprej spremen.ili v delavce-mesece) pomnožimo z ustrezajočinri zne-ski obračunskih plač.
K-\KO SE PORAVNAJO STRO-
SKl ZA BELJENJE  IN BAK-
VANJE
Vprašanie: Alt gredo stroikl za beljenje poslopij, ali barvanj« vrat in oken, ki ga opravimo n higienskih razlogov po enem, dveh ali treh letih, v breme raa-terialnth stroškov gospodarskili organizacUi ali v breme sred-stev amortizacijskega sklada n investicijsko vzdrževanje?
Odgovor: Izdatkl za beljenja poslopij in poslovnih prostoro^ spadajo načelno med materialn« stro»ke rednega vzdrževanja, ča belimo redno v krajših časovnib. presledkih enega, dveh aK treh let.
Izdatkl za boljenje poslopij in prostorov po določenem številu let, t. J. v rokih, bi so vnaprej določeiii za beljenje zaradi vzdr-ževanja fizične sposobnosti grad-benega objekta v njegovi nor-malni dobj trajanja, gredo v bre-me sredsftev amortizacijskega sklada za investicijsko vzdrževa— nje.
Konino ao še drugi razlogi, zaradi katerih Je treba izvršitt izredno beljenje. Na priiner, čo so zidovi poškodovani zaradl kakšnega prirnera viSje sile (po-plava, potres in podobno), ali pa Ce se beljenje opravi zaradl spremsmbe namenske uporab« poslovnih prostorov, zaradi olep-šanja pri prihodu gostov, pro-slave narodnih praznikov in po-dobmo. Izdatki za taka beljenja gredo v breme sredstev, iz kate-rth se tudi sicer finaosirajo adaptacije in raciooaJizacije, t. J. po pravilu v breme sredstev za samostojno razpoiagaaje, ali ˇ breme sredstev Invest!cij3k"?a sMada gospodarske organizacije. enako ]e tudl x barvanjem vTat ia okoo.