— 49 — Zgodovina slamnate bilke. Tam na golili tleh pred jaslimi leži slainnata bilka. Čloyek pride mimo nje, a niti ne zdi se mu vredno, pogledati jo. A bilka ga obgovori in mu veli, naj počaka, kajti povedati mu hoče svojo zgodovino, t. j. vse, kar se jej je v njenem življenji znamenitega dogodilo. ,,Hem! tvoja zgodovina menda nij posebno zanimlji?a," reče človek, ,,a če vendar hočeš pripovedovati, bodem poslušal." Bilka se malo bolj po konci zravna, ia prične tako govoriti: ,,Vi ljudje ste prenapuhneni, ako mislite, da je samo zgodovina vašega življenja zanimljiva; čajte, jaz vas uverim, da je to vaše mnenje napačno! Vi pervič nemate ravno pravice o nas tako zaoičljivo misliti, ker vam je premisliti, da je naš rod sta-rejši od človeškega; kajti uže tretji dan je ustvaril Bog zelišča in travo, a st6perv šesti dan človeka. A moj namen nij, govoriti o zgodovini vseh svojih slavnih slamnatih pradedov — če tudi bi bilo zanimljivo poslušati — nego pričeti takoj svojo zgodovino. Seme je vsejal priden kmetio v zeniljo, ki jo je prej lepo in perhko raz- oral iu dobro pognojil. Nekoliko duij je spalo v zeinlji mirno in sladko, dokler nij necega jutra dovolj mokrote do njega prišlo. To mokroto je dal pohlevni dežek, ki je rosil iz oblakov. Zaeelo mi je biti hladno, in uže me je bilo ne- volja zarad mokre posteljice, ko skoraj začutim toploto okrog sebe. Od kod dru- god je bila ta toplota, nego li od solnca, ki je tako prijazno sijalo na zopet jasnem obzoru, To mi je delo jako dobro. Naglo mi je bilo tako toplo in cel6 vroče, da je bilo treba luščiuasto suknjico razpeti. Eazdelila sem se na dvoje, I v peresce in v koreninico; s perescem sem se obernila k vi§ku, da bi pogledala ¦ na svitlo, a s koreninico sem se izkušala zemlje poprijeti in se v njej uterditi. [ Skoraj so se mi izpolnile želje, gledati lepi božji svet. I Bila je mirna, ne prehladna jeseuska noč. Jaz sem novič napela vse moči, [ da bi se rešila podzemeljskih temnfc, in res — posrečilo se mi je. A ko sem " se ozerla na nebo po solnci, nij ga bilo videti, le zvezdice so se mnogobrojne lesketale na nebu. In baš to je bilo meni velika sreča, kajti na kvaro bi solučui blesk bil mojim očem, ki so bile dolgo v temi, morda bi me bil celd oslepil. Za- čelo sejepolagoma daniti. A glej čuda! Ko se je uže razsvitalo in sem jaz malo po sebi pogledala, videla sem, da imam lepo zeleno obleko. Oj, nepopisno je bilo veselje! A zdaj še verhu tega krasen prizor tam najutranjej straai: vse gore so po verhovih kakor pozlačeue, obzor lepo rudečkast, kakor lica sramežljive ne- dolžne deklice, a zdolaj po zemlji povsod vse tako v lepem zelenji — ter v naj- I lepšem moja obleka. Verhu tega se razlega iz loga milo petje drobuih ptičiC, i škorjančkovo in slavčkovo, in kakor se drugi še imenujejo. Vsa sena bila iz sebe' I ko se je prikazalo tam nad verhom visoke gore zlato-rumeno soJnce. Oh, kako I veličasten, kako vzvišen je pogled vanje! Ves dan ga nijso zakrili oblaci inojim očem, ki se ga nijso mogle nikedar dovolj nagledati. Ko se je zinr&čilo, bilo bi mi sicer tužao, ko bi bila stala — 50 — tako sama tam sredi polja. A to nij bilo tako. Na dolgo in široko je zelenčlo vse polno mojih tovarišic. Prijazno smo se mej soboj ražgovarjale, tiho si na ušesca šepetaje, da nas nij nikedo drug slišati mogel. Vso pervo noč nijsmo očesa zatisnile, tako prijetni in zanimljivi so bili razgovori. V poznejših nočeh nam je res pogovarjanje poteklo; zatorej smo nekoliko zaspale. — S kratka, ve-selja, ki sem ga užila v pervih' letih svoje mladosti, ne bi dala za vse drago-cenosti belega sveta. A stara resnicna pesen uči: Dež za solncem vselej pride, Za veseljem žalost ide! In tako je tudi bilo. Burja je začela strašno viti, in razsajala je od ranega jutra do poznega večera ter vso noč, malo ne brez prestanka. Slana je nas u-božce vse od konca do kraja pobelila, in to zjutraj ob tistej uri, ko smo se bile vajene v rosici kopati. Oh, ako bi to bilo dolgo trajalo, bilo bi nas vseh konec. A tako nij bila volja božja. — Mehka, bela, snežna odeja nas je pokrila ter ubranila prehudega mraza in ostre burje. Vse smo zadremale druga za drugo, in nij dolgo terpelo, ko smo začele terdo spati. Iz spanja smo se probudile stdperv tedaj, ko je dobrotljivi stvarnik solncu ukazal, odgerniti belo odejo. A burja uže nij več vila, niti ne slana padala, nego toplo pomladansko solnce nas je ogrevalo s svojimi žarki. Novo življenje se je zbudilo po vsej naravi, in tudi v meni. Spet je bilo okrog mene sladko petje ptiček ščebetajocih. tarn po logu, kateri je imel zdaj mnogo krasnejšo zeleno obleko, nego lansko jesen. Začela sem rasti, bila sein daljša in daljSa, ter ponosno sem se ozirala na tiste izmej svojih tovarišic, ki niso dosezale moje velikosti. Ko sem bila uže kaki dve pedi dolga, začel se mi je razvijati na zgornjem konci klas, ta se je polnil z zernjem, ki je potem ob toplih poletnih dneh polagoma zorelo. Prisel je čas, ko se dan skozi noč vidi, kakor kmet veli. Tedaj mi je zorelo zernje po dne in po noči. Skoraj je moja zelena obleka začela obledevati, in polagoma se je zavoščila. To nai je bilo znamenje, da je odcvela mojemu življenju zlata doba. Moči so mi začele pojemati, hirala sem od dne do dne, čim dalje, tem bolj; povesila sein žalostno težko glavo in malo ne da bi se bila zgruzila od starostne slabosti na tla, ko bi ne bila prišla žnjica s serpom ter ne loeila stebla od korenine. Povezali so me z mnogimi tovarišicami tesno in terdo v snop, ter me spravili v kozlec, kjer me je vroče solnce sušilo, da mi je ves sok po žilicah usehnil. Potein so prišli mlatiči ter znesli snopje na pod, kjer je neusmiljeni cepec mahal po nas, da je bilo groza. Konec bi me bilo, da nijsern bila sredi snopa, kjer mi nij mogel priti preveč do živega; vendar sem samega strahu ornedlela. Kako sem prišla semkaj, kjer zdaj ležim, ne vem, kajti stčperv zdaj sem se obudila iz omedlevice. Najberže me je roka nehvaležnega mlatiča sem vergla, ko mi je uže bilo vzefco zernje. Spodobilo bi se biio, da bi ini bil dal boljšo posteljico, kjer bi bila zatisnila trudne oči. — A na tem božjem svetu se godi, kakor star pregovor uči: ,,Svet z nehvaležnostjo plačuje." Tako je pripovedovala bilka svojo zgodovino. A li koncu govora so jej moči vidno ginile, in prijela jo je tolika slabost, da se je zgruzila na terda tla ter konec je bilo nje in njene zgodovine. Ant. Bukovski ------'¦ > O "< -