* «*¦ tfe*«ivdF« PoAtnma pJaöana ˇ Kotovini. ^„.¦yo, pelek 4 okiobra 8S29. Leto XI. Izhaja v pondesjek In petek. Stane mssečno Din 7*— «a inozemstvo Din 20'—. Nsamezna itevllka I Din. fočan poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Urednl&tvo in upravaiitvo i Strossmayerjeva ulica 1, pritltf.ie. Rokopisov ne vračamo. OglaaS po tarlfu* Telefon int. Stev. 65. Živela kraljevina Jugoslavia! Zgodovinski nsgovor tninistrskuga predsßdnlka generate Petra Živkoviča. »Agencija Avala« javl.ja iz Bco- grada pod 3. oktobrom 1929: Na no- cojšnji seji mi-riistršjkega sveta je predlo/il predsednik vlade general /^ivko\ic zakon o razdelitvi na bano- vino z naslednjvm nagovorom: >Gospodje ministri! Sodaj po 9 mesecih od zgodovinskega januarske- ga manifesta, s katerim je bilo pro- glaseno, da jc država nad vse, je mo- .uocG izvesli razdclitev države na ob- lasti na podiagi najbolj objektivnih kriterijev in sicer lako, da bo razde- litetf za narod najbolj koristna in da bo obenem cim manj obrcmenjevala (iržavne finance in proračun, z dru- gimi besedami narcdno gospodarstvo. Naša država/ki je bila razdeljena na •53 oblasti, bo v bodoče razdeljena na 9 oblasti, ki se bodo imenovale bano- vine. S to razdelitvi jo se bo central-' na uprava razbremenila, a admini- stracija bo. organizirana na enostav- nejši in smotrenejši podlagi. S pre- nosom mnogili važnili poslov od cen- trale so bo omcgcčilo hitrej&e odprav- Ijanje mnogih poslov, ki so dosie.j za- radi doscdanje ureditve zaostajaJi. Pri dolocitvi mej novili oblasti je bilo v prvi vrsti merodajno stremlje- nje, naj.bodo te nove moje cim bolj prirodne, kakor tudi stremljenje, da bi se ustvarilo čim bolj prirodne pro- nnjine in gospodarske zveze posamez- nih krajev z njihovimi upravnimi »lvdišci. Konciio je šlo Ntremijt-nje za torn, da se nova razdelitev po niož- nosti prilagodi potrebain ostalo adl- ministracije. Da bi se nova porazdelitev izvršila I'im hitreji1 in cim lažje, so bile ob- držane dosc.danje meje posameznih srezov. kr-r so te meje ustaljene in splošno zruuip. Zat.o so bili posamez- nim üblastem prideljeni celotni srezi. Izjema je bila nurejena le tarn, kjer je bilo to noobhodno potrebno, da so .se dosegle prirodne moje. Na/ivi ncvih oblasti s,o se vzeli v prvi vrsti po imenili večjih rek, ki te- čejo po njihovih podroejih, to pa za- to. ker so ta imena pri nas že znana in ker na zelo izrazit naičin oibeležu- jejo posamezne banovine. Gg. ministri! Pri tej priliki se je neizbeino pojavila potreba, da se tu- di v službenem naslovu nase kraljevi- nc očituje polno državno in narod- no edinstvo. • Zato se bo naša kralje- vina v bodoče imenovala Jugoslavija. To ime izraža ne le polno državno in narodno edinstvo, teniveč predočuje simbolično tudi idejo popolne ravno- pravnosti, enakosti in bratstva nas" Slovancv na jugu, Srbov, HrvatoV in Sloven cev. S to razdelitvijo smo ustvarili vse pogoje, da se nas narod •v notranji barmoniji nacijonalnega odinstva lahko ves pösveti kultürne- mu in gospodarskemu ojačenju in kot tak podpre mednarodno zajodnico kot stalno zanesljiv element medna- rodnega miru. Uw> Nov naziv in porazdeiitev držaivš. Ualje javlja ista službena časni.ška agencija: Naša kraJjevina se bo služ- beno imenovala: Kraljovina Jugosla- vija, a razdeljena bo na naslednjih devet banovin: 1. dravska banovina s. scdežem v Ljubljani, 2. savska bano- vina s sedcženi. v Zagrebu, 3. vrbaška banovina s sedežem v Banjaluki, 4. primorska banovina s sedežem v Spli- tu, 5. drinska banovina s sedežem v Sarajevu, 6. zetska ba:novina s sede- zoin na Cetinju, 7. dunavska banovi- na s sedežem v Novem Sadu, 8. mo- ravska banovina s sedežem v Nišu, 9. vardarska banovina s sedežem v Skoplju. Na celu vsake banovine stoji ban, ki se nahaja izven kategorij uradniš- kega zakona. 8 tern zakonom je izve- deno načelo dckoncenlracije upravno olüasti. Veliko število üradov in pos- lov pveide v delokrog banov. ki bodo poslovali docela sannostojno, na last- no iodgovornost, a po navodiljih in pod vrhovnim nadzorsfvom pristof- nih ministrov. Ministrski svet je spre- | jel predlog ])redsednika vlade in. ga potrdiil. Nocoj je podpisal ta zakon Nj. Vel. kralj, jutri pa bo objavljen v »Slu žbei lih N ov in ah«. Kako velike bodo nove banovine. — Dravska banovina. — Izvedba zakona. Poleg gornjih 9 banovin bodo tvo- rili Beoigrad, Zemun in Pan^evo sa- mostojno upravo mesta Beograda kot prestolice. Po številu prebivalstva bodo posa- mezne banovine imele približno: sav- ska 2,320.000 prebivailcev, dunavska 2,100.000, vardarska 1,4-05.000, drin- ska 1,400.000, moravska 1,200.000-, dravska 1,040.000, vrbaska 850.000, primorska 800.000, in zetska 740.000 prcbivalcev. Po površinali bodo posa- mezne banovine velike.po naslednjem redu: vardarska 39.500 kvadratnili kilcunetrov, savska 36.897, zetska 32.322, drinska 29.279, dunavska 28.160, moravska 29.721, vrbaska 20.558, primorska 19.417 in dravska 15.936 kvadratnili kilonietrov. Ljuil)ljanska in mariborska oblast bo tedaj združita v Dravsko banovino s sedežem v Ljublj-ani.-..Od dosodanje mariborske oblasti od^padc Prokmoirje Z.n.grebu, od ljubljan»«»ke oblasti odpa- do 33e.l'0|krajina Karlovcu, doi^iin pri- de Cabar z okolico k Ljubljani. • V raku dveli mesecev po uveljav- Ijenj'U toga zakona se priene poslava- nje v -biinovini in itreneba poslovanje dosedanjili županijskib oblasti. Veliki zupan in županijsko osobje so posta- vijo na razpolago bann, istotako tiwli osobje oblastnih samouprav. Zakoii o oblastni -ioi sreski samoupravi od 26. aprila 1 eta 1922. se ukinja. S posebni- mi uredbami ministra finane in mi- nistra notvanjih poslov so bo uredilo vprasanje imetja in budžetiranja do- hodkov in izdatko^ dosedanjih oblasti. Desetletnica mariborskega V Mariboru, 2. oktobra. \'čeraj je bila navs1ovesen' način otvorjeim enajsta sezona slovenskega gledalisx-a v Mariboru. Colo dosotlct- ,K! se torej že glasi mila naša mate- rinščina s tega o'dra, ki. nann jo bil preje tako tuj, sovrazen, prezirljiv. Eolga in ta doba i-n o jubileju se ob dcsctlotnici navadno pae težko govo- ri. Toda v tern slucajn se z idejo g. intondnnta glede jirfrcditve jubiloja sti'injamo: prvo desetletje slovensbe- ga gledalisča v Mariboru ne pomenja le Irimnifa naše nacijonalne ideje v tern obm-ejneni m,estu, temvee tudi zmago naaega kulturnega poslanstva v du.šab, ki so la vale v kndni narod- nega odpadništva, naro-člne in kultur- ne nezavednosti. Saj je nastal že v nemski ori v našem gledališču kino in da vojna ni pospeševala smisla za Muze, je jasno. Bilo je tedaj to deset- letno delo težko v vsakem poglodu — in nekaj veselja, nekaj bilance, nekaj tako dioibro storecega zadoscenja je celi naši vrli gledališki družini z nje- ni>m mllfiic'.nim votdjom vred odkrito- sreno privoščiti. Otvoritov proslavo se je izvršila ob tricetrt na 8. zvecer s fanfaro iz ope- re »Libuša«, katero je sviral gleda- liški orkester na balkonu gledališča. V polno zasodeni dvorani je odigrala vojaška godba uvertiro pod taktirko kapelniika g. Herzoga. Na to je g. dr. Strmšek v krepkem govoru orisal raz- voj našoga narcdnega gledališča od 1. 1.919 do danes. Kakor en join, iwla l)rainatit\ društvo tudi posebno knji- go, v katori bode opisano ne le desel- letno delovanje rednega slovenskega glcdališca v Ma-riboru, tcmiveč tudi še žitvljenje in delovanje prejišnjih dile- tantskih odrov. Sledila je uprizoritev drugega dejanja Vojnovit'eve drame »Smrt majike Jugoväca« in! cetrtega dejanja »Voronike Deseniske«, pri čemer je d'oslo do cvacij navzoceniu antor.ju - »Veronike«, - iH^sniiku Otonu Zupancicu. Tudi, peti akt Jurcieeve- ga »Tugomerä« jie bil uprizorjen. Vse ,je bilo dobro, inse'enirano in igrano; podrobno'Sti bi mioje porooilce prevec raztegnile. Poleg domacik službenih feprezentantov smo videli tudi. za- stopnika beograjsk. narodn. gieda- lisča g. Karadžiča, g. Oton Zupanči- ca kot zustopnika prvega našega na- rodnega odra v Ljuibljani in g. Pfei- ferja kot zastopnika Drama tic nega društva v Celju. Mariborcani bodo tudi letos igrali v Celju, zato še nekaj besedi o njiiio- vem programu in umetniškem osobju. Redna sezona se pricne, kakor že omenjeno, jutri s Cankarjevim »Po- hujšanjem«. Temu slede drame: »Stil- mondski župan«, »Utoplj^nec«, »Krog s kredo« itd. Operetna sezona bo otvorjena cine 15. oktobra s »Piskro- vezom« ter se bo nadaljevala a Par- movi'mi »Amaconkami« in drugiini operetami. Krog Božiča se bodo v proalavo l(X)-letnice rojstva sklada- telja Ben.jamina lpavca peli »Teliar- Fki -pk-mici«, a na repertoarju so tudi še, »Fridcrika« (v kateri nastopa ve- liki nentski pesnik Goethe), »Cigan- ski primas«, »Kraljica kina«, »Orfej v pcdzemlju«, »Netopir« itd. Poleg tega so bodo z domaciini pevci in go- sti pele v tej sezoni tudi tri opea'e: že omenjeni »Teharski plomici«, »Vorm- ski orožar*« in »Hofmanove pripo- vedke«. Vendar pa o rednih opernih predstavah, odnosno o redni operni sezoni, kakor so poročalii nekateri listi, letos in tudi v dogledni bodoč- nosti se ne more biti govora. Drama bo nadaljevala seaono z TasI KoDdelik id zef Uejuara Ceški spisal Lgnat Herrmann. ' '* 7. flvtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina Nekaj prekanjenega je bilo v oceh gospoda Kondelika, ko je pozdravil otroka, toda tudi ta, pogled jo Pepica navidezno pogunmo vzdržala. Toda X 't J',ic Približala sestra Vc-jvaro- a, Toncka in je vprIa vanjo, se prod- truüil resiti yehko uganko, ki se e njej sami — kot nevesti — že pribli- žala — tu je morala mlada žena zbrati vse silo, da bi prod tem najne- dolžnejšim pogledom ne povosila oči in je rekla skoro sepetaje: »Dobro jutro, Tončka . . .« in jo Je objela. Ker ga ni nihee opazoval. in kakor bi ga tukaj ne bilo, je gledal stari oče vejvara skrivaj okoli sebe in njegove u^tnice so se nehote in komaj vidno Premikale, kakor bi molile ali blago- slavljaio. Oči so se mu svetile, kakor "i bile rosne . . . . Katinka je odprla vrata iz kuhinje ln gospa Kondelikova je nosla skledo z iu-ho. >Sedite. sedite, ljudje! Ako bo kaj bolj suho, imata na vesti naša dva mlada. Toda samo da sta tukaj.« »Kjo pa sta bila pravzaprav Vejva- rata?« je vprašal gromeče mojster Kondelik in si je tlačii konec prticka za srajčin ovratnik. »Oče, bila sva —.—* je zacel Vej- vara1. »— — na spreiliiodu oce«, je hitro dopolnila Pepica, da se ne bi soprog zagovoril s fotografom. »In prišla bi bila prej, toda imcla sva obisk. Staro Franovo prijatelj«tvo — je pristavila hudomušno — uganite kdo?« 3Od ina,gistrata?« je vprasal moj- ster. »Gaspa MuknSnablova!« je odgovo- nla Pepica. »Meni se zdi, da Fran vendarlo — __« »Pepica!-« je rekel očitajoče Vejva- ra. In naenkrat je zakli.cal: »Prav- zaprav je velüial njen obisk Pefeici, prinesla ji je d>ar-------« »Fran!« je kriknila sedaj Pepica. >Tako ročno delo«, je rekel Vej'vara t že popolnoma maloma-rn.0. »Vein — vemi«, se je hehetal moj- ster Kondelik. »Tako rocna — delo! Obesi se na zid, past za prah, da!« »To ni za zid«, je djal Vejvnra ne- tlolžno. Pepica mu je stopila na nogo. »Skoda, da nimate mize s podnož- jc^m«-, je pxipomnil Vejvara tjaven- dan. »Zakaj- pa.?« je vprašal mojeter. =>Da bi se lahko kam dale noge.« Mojster se je obrnil k sosedu. oce- tu Vejvarovemu. »Vrag vedi — dokler je hodil za •Pepico, ni nikdar vprašal po podnož- ju . . .« »Jejte, jejte«, je vzpodbudila gospa Kondelikova, ki je slutila, da imajo zopet »nekaj med seboj«, čeprav ni razumela, za kaj gre. Pa saj ji bo po- toni Pepica povedala. Sele sedaj» se je zazdelo Vejvari, da je danes niaraica Kondeli'kova dru- gačna kakor navadno. Da, na njenem obrazu leži nekaj milega, žalostnega, ali sain ni vedel, kaj. Skratka, to ni bilo ono zadovoljno in brezskrbno ob- ličje kakor drugace. Ali se morda je- zi, ker sta se zapoznila? Ne, to ne. In bil je neizrečeno vesel, ko je jspoznal ,od sklede do sklede, da se obedu ni nič zgodilo, da se ni pokazil. Po jedi so pili gospodje crno kavo, dame belo. Oce Vejvara, ki je skrbno kadil bri- taniko, ki mu jo je ponudil mojster Kondelik, je rekel boječe: »Nerad bi moti] družbo, toda zelo i-ad bi pogledal malo po Pragi — kdo ve, kdaj pridom zopet sem in če sploh pridem. Ali gros.z nami, Fran, in Pepica?« »Z veseljem, .oče«, je pritrdil Vej- vara. ' »Mene moixla tudi vzamete s se- boj?« je rekel m'ojster. »Moj Bog, oce«, pa kako radi«, se je veselil oce Vejvara. Kaj pa maini- ca?« »Mene pustite doma, stari«, se je branila gospa Kondelikova. »Prišlo jo vse nadme — in nioram vam pripra- viti. večerjo. S Katinko ne bova držali križeni rok — dan je kratek.« »Ali morava midva ludi priti?« je vprasal Vejvara. »Kam pa naj gresta?« se je čudila- ma ti. »Dobro, mamiea, toda danes poj- deva hitro domov, vceraj smo se zelo zakasniJi . . .« • »Ne boj se, Fran, ne bomo vaju za- drževali — naoramo se takointako vsi naspati . . .« . ... ^- Stran 2 »NOVA DGB A« Srev. 79. »Zcmskim d'tthoin-« od WodckLuda, Ostrovskega »Nevihto«, Kraigherjevo novo draino »Na. fronti sestre Živc«, Novacanovhn »Herinanom Gdjskim«, Shakespeare jevo >Ukročeno trmo- glavko« in drugimi težjimi in lažjimi komadi iz domaee in tuje literature. Dirigent in vod'ja glasbenih predstav ostane g. Lojze Herzog, režirala pa bosta gg. Harastovič in Vlado Skrbin- Šek. Vodstvo drame je kot prvemu re- zisei'ju povci'jeno g. Josku Kovieu in. režiserju g. Vladu Skrbinšku. Dram- ski zbor tvorijo:: ga. Buksekova, ga. Dragutinovičeva (angažirana, na no- vo), gdč. Kraljeva, gdc. Savinova, gdč. Start-eva ter. gdč. Udoviceva in ga. Zakrajžkova. Gospodje: Dane« (angažiran na novo), Joško Kovic\ Pavle Kovi'c, Skrbinšek, Grom, Ras- berger in Blaž (angažiran na novo), a stalno bosta na razpolago tudi Fur- jan in Nakrst. V operetnem zboru so sledeči solisti: gdc. Udoviceva, gdc. Fratnikova, g. Stefan Ivelja, (na novo angažiran) in g. Harastovič, nasto- pali pa bodo seveda tudi clani drarne, kakor g. Skrbinšek, g. Groin, g. Ras- berger, gdč. Savinova, gd;č. Starčeva in drugi. Današnji številki smo priložili po- ložnice in prosimo cenj. narcčnike, naj nam nakažejo zaostalo naroč- nino in pa naročnino za zadnje četrtletje 1929, ako je še niso poravnali. Domače westi. d Prazniki v drzavnih uradiii. Nj. Vel. kralj je podpisal in razglasil za- kon o praznikih v clrža.vnih uradih. Po torn zakonu sta driavna praznika r.ojiStni dan Nj. Vel. kralja in dan uje- dinpenja; za katolike pa so verski prazniki razun nedelj: Božk- (2 dni). Novo loto, Sv. trije kralji, Sv. Jožef, Marijmo oznanenje, Velika noc (dva dni), Telovo, Sv. Peter in Pavel, Sv. Ciril in Metod, Veliki Šmaren, Vsi sveti, Brezanadezno spoeetje Marijo Device. * : ;' d Oprostitev vinskega mošta od tro- ktrine. »Uradni list« z due 28. avg. Je objavil naredbo, « katero se oprošča vinski most najdalje do dne 20. no- veinbra tro&arine (državne, oblastno in občinske, ka.r znasa na pr v Celju 2.75 Din od litra!) Kljub temiu pa ostane kupcija z moštom pod strogo kontr-olo in jc treba vizogib kazni-m vsako prodajo in sploh rošiljatev pri- javiti in dvigniti predpisani kontrolni list. Kar ostane gostilnioarjom po 20, novembru v zalogi nuošta, se pa bode obdačilo s predpisano trosarino. d Dva poskodovanca v celjski bol- nici. Včeraj so pripeljali v celjsko bolnico 50-Letnega delavca v velenj- skein. kamnolomu Valentina Navrsni- ka, ki se je pri razstreljevanju težko ponesrečil. Naboj je pred easom eks- plodiral in inu iztrgal prednji del gr- la. Njegovo stanje ja Kovača, krojaškega niojstra v Razlagovi ulici v Celju. V lokal so došli tatovi z dvorisčne stra- ni. Odnesli so blaga, izdfclanih in na- pol izdelanih oblek za več ko 50.000 dinarjev. Prejkotne so blago odpeljali z autoin, ker so bojda nekateri pasan- ti videli po noci blizn te hiše auto ter dve ali tri osebe. G. Kovac inia vecjl del škode krite z zavarovalnino, ven- dar ])a je vlom zanj težek udarec. -• Opozarjamo na njegov danasnji raz- glas v inseratnem delu lista! d Strokoimi tečaj za vajence in va- jenke brivske obrti je pričel prud kratkim v Celju. Po svojem obsegu je to prvi večji tečaj te vrste v državi. Prodavajo in demonstrirajo priznani naši .celjski brivci-strokovnjaki. d Cakajte s trgatvo! Veliki župan mariborskc oblasti opozarja vino- gradnike, naj čakajo s trgatvo, da do- sežejo cim bolja vina. V »Jutru« nam danes pr.orokuje g. ((Petovar) iz jeru- zalemskih goric, da bode letošnji vin- ski pridelek najboljši v teni stoletju! d Cene za seno In slamo v Mari- boru. V sredo se je prodajalo na ma- riboiskern trgu seno po 80—100 Din, otava 85—100 Din, detelja po 100 Din (v ceni narastla za 30 Dn), vse za meterski stot. Slama je siala 50—65 Din. d Ravnatcljstvo državn. rudni'^a v Velenju sprejema do 14. oktobra po- nudbe za dobavo 250 kub. metrov jam- skega lesa. d Nova sladkorna tovarna pri Za- grebu. Blizu Zagreba hočeio neki pod- jetniki, ki imajo finančno zaslombo v zagrebSkih bankah, zgraditi tovarno za sladkor. Sladkorno reno bi naj do- bavljaia tudi Slovenija (§rajersko in kranjsko Posavje, osobito KrSko polje). Javnosti bo še v spominu, da se je s spominu, da se je s podobnim načrtom bavil pred 10. leti prav inten/ivno bivši kranjski deželni glavar g. Š i ko originalni bankovci. d Konzum piva v državi. V prvih osnrh mesecih lanskega leta se je pro- dalo v na§i državi 424.537 hl piva. letos pa 412 464 hi. Pivovarnarji pra- vijo, da zelo Skodujejo konzumu p;va brezalkoholne pijače. V resnici pa — previsoke cene piva. d Predavanja o reji kuncev se vrše dne 6. oktobra v Laškem, hotel «Sa- vmja». d Prva vxtnarska pomočnica v Mariboru. Predvčeraišnjim je napravila s prav dobrim uspehom izpit iz spluš- nega vrtnarstva gdč. Otilija Borovka, hčerka vrtnarja mariborskega Olep§e- valnega društva, pred komisijo trgov- skih vrtnarjev gg. Vincekoviča, Remca, Požarja in Urbanka. K uspehu česti- tamo ! d Uboga služkinja je zgubila 3000 dinarjev. Ker pa denar ni bil njena last, zato je oseba težko pnzadeta. — Po5ten najditelj se lepo prosi, da jih vr/je, oz.roma prinese na policijo proti dobri nagradi. d Interesenti, ki imajo kt na Češko- slovaskem kaike dolgove ali naložJje v starih kronali, se opozarjajo na to- zadeven zakon v zadnji stew »Urad- nega lista«. d Svetlobarvni damski čeviji posta- nejo kmalu zamazani in nerabni —• I zato hitro sveže prebarvati z znano >-Vilbra« barvo za usnje. d Umrl je v celjski javni bolnici trgovski potnik Franc v^koberne, sta- nujoc v Celju, Ljubljanska cesta 19. d »Esperanto« v Celju. Mednarod- ni svetovni jezik »Esperanto« se ži- vahno šir.i m S(10I VüjzmBz>amis,Celje. ^ t^| Po napor- nem delu reblmo pil- meriiegfl razvedrila, najboljše razvtdrilo pa jegodba Ce 2clitc 1- m»'tl dober ciratnofon, bbrulte se na velctrgo- vino STEH- MECKI In orj'.ejte si vcllko za- logo ribj- boijSlh vrst godbcnlh Instrumcntov imporiiratiih dlroktno \z najboljših svcfuviilh tovarri po slcdeCih Jilzkih cenah: fjamofon 2S0, 390, 560, 890 Din, ploSče 22, 35, 40, violtne 315, 545, mandoline, kitare, klari- neti, flavte, hunnonike io še tisoč drugih pred- metov po tiajnižjih ccnali. — Nakup ntprisiljen. Velctrgovina R STERMECKI, CELJE. Štev. 79 »NCVA DOBA« Stran S. lekarnah, špecerijskih trgovinah, ali v glavni zalogi: Drago Žnidarič, Ce- lje, Juvno skladišče. 7üö «KINO. Meslni kino Celje. Petok 4., sobota 5. in nedelja 6. oktobra: »Diktator* (Genwal don Manuelo«). Sedem vell- eastnil) dejanj o niesčanski vojni v Mehiki. V glavnih ulogah Mary Aslor in Gilbert Ronald, man iz filma »Da- ma s kainolijami«. Režija: George Filzmaar itze, režftser ¦ velefthiiov »10 božjih zapovedi«, »Kraljica sužnjov«, »Robin Hood« in »Pot v preteklost«. Bogata opremia. Ogromne liinožice so- .delujočih. Krasni naravni posnetki. — Prednaznanilo: »Rdem plesalka iz Moskve« (Dolores del Rio). Razne politične in druge novice Romunska kmečka stranka in du- hovništvo. V romunskem ministrstvu za vere izdelujsjo zakonski načrt, gla- som katerega bo prepovedano duhov- »n kom vseh veroizpovedanj z ozirom na visoke dolZnosti njihovega poklica, da bi se udeleževali političnega živ- ljenja v narodu. Duhovščina tedaj ne bo smela niti voliti niti voljena biti n ti ne bo smela izvrševati sploh kake politične funkcije. NemŠkl zunanji minister dr. Stre- semann je v sredo zjutraj umrl na posiedicah možganske kapi, ki ga je zadela v torek zvečer. Bil je star 51 let. NemSko zunanje ministrstvo je vodil 6 let. Ker je zastopal stališče izrnirjenja in sporazuma z zmagovitimi zapadnimi velesilami, je v marsičem olajšal staliSče premagane Nemčije. Književnost. k F. M. Dostojewskij »Selo Stepan- iikovo in njegovi prebivalci«. Himio- risticen roman. Posloveni.1 Vladimir Levstik. V Ljubljani 1929. Založila Tiskovna zadruga. Prevcdne knjižice 12. zv. str. 244. Gena broširani knji- gi 44 Din, v platno vezani 56 Din, poštnina 2 Din. »Selo Stepančikovo« je roman prav za tislo brake, ki.jroi jö drugaiče Dostojevskij »pretežak« in »prežalosten«. Če bi izdala to knjigo Vodnikova ali Mohorjeva družba, bi ga radostno požirali desettisoci in de- settiscči, in če bi ga dali urairajoče- mu v roke, bi se inoral cd strain do strani grohotati vsegaimogočni snies- nosti njegovih situacij. Kakopak, tudi ta smesnost je tragična — s tragiko, ki preganja vsako dobrodušnost, ako presega meje zidrave pameti. So tre- nutki, ko bi človek pretepel bla.gega starčka z wscimj njegovmii ztijedalci vred. so trenutki, ko bi se zjokal nad njim; da, so taki, ko se celo v Fomi Tomiču, tern kralju vseh parasitov v svetovni literaturi, odkrije tista glo- bina eloveške bedo, ki je ni nitooe tako do dna spoznal kakor F. M. Dastojev- skij. Tako nam kaže »Selo Stepanči- kovo« svojega avtorja na višku nje- govo umetnosti, a z nove, skoro nepri- cakovane strani. Ni prevec, če iine- liujenio to knjigo najboijši humori- st ični roman nt svetu, ki ga čaka tudi v fclovenskem prevodu navdušen spre- jem. Knjigo je v lepi obliki izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Sport. M. 0. (Službene objave). V nedeljo 6. oktobra 1929 se bode vršila druga prvenstvena tekma. Tekmujeta S. K. Celje : S. K. Olimp. Pričetek igre točno ob pol 16. uri na igrišču pri Skalni kleti. Rezervi obeh klubov odigrata prvenstveno tekmo kot predtekmo s pričetkom točno ob \63/4 uri. Oba kluba sta dolžna delegirati po tri reditelje, ki se imajo zglasiti pol ure pred piičetkom prve tekme pri službujočem odborniku M. O. Blagajniško službo vršita skupno oba kluba, kakor tudi zastopnik u- prave igrišča. Službujoči odbornik M. 0. za nedeljo g. Josek. (Poročila o tekmah priobčujemo le ob pondeljkih, ker so za petek že pre- stara. Op. ur.) Damsko in posteljno nctriln f'n0 'n elegantno izvršuje yül HU, proti naročilu M. ŠRIBAR, Celje, Gosposka ulica 17 Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega blaga. Uslužbenski davek. Finančno ministrstvo je v smislu čl. 100 zakona o neposrednih davk'h odredilo z razpisom z dne 20. 9. 1929, br. 83.390 sledeče : Delodajalci, kateri zaposlujejo po- vprečno največ do 20 uslužbencev, plačujejo od 1. oktobra 1929 naprej uslužbenski davek v davčnih znam- kah. Uslužbenski davek v znamkah ne plačujejo državne in samoupravne ustanove, društva, zavezana iavnemu polaganju računov in vsi delodajalci, kateri zaposlujejo mesečno nad 20 uslužbencev. Davčne znamke se dobiio pri dav- čni upravi v Celju, izven sedeža davčne uprave pa pri oddelkih finančne kon- trole in obCinskih uradih. Davčne znamke je treba pri vsakem izplačilu nalepiti v davčni knjižici v za to pred- videni razpredelek ter z žigom aii podpisom uničiti. V ostalih razpredel- kih se knj'Zica izpolnjena kakor do sedai. Knjižice za uslužbenski davek iz- dajajoi občinski uradi ter vpisujejo obenem podatke o družinskem stanju divčnega zavezanca. Uslužbenski davek se od 1. okt. 1.1. naprej piačuje od vseh prejemkov v Delodajalci, kateri so dosedaj pla- čevali uslužbenski davek tromesečno, plačujejo davek od izplačanih za- služkov za mesec julij, avgust in Sep- tember 1929 v davčnih znamkah. De- lodajalcem, katerim je bilo dosedaj dovoljeno plačevati uslužbenski davek četrtletno, se s tern ne morejo več koristiti, ker morajo pri vsakokratnem izplačilu nalepiti davčne znamke v dačno knjišico Davčne uprave vodijo posebno kon trolo o delodaialcib, kateri so dolžni plačevati usiužbenski davek v davčnih znamkah. Zaradi tega morajo delo- dajalci skrbno hraniti davčnc knjižice v svrho hontrole, katera se bode več- krat in strogo vrSila. V teku meseca januarja vsakega leta predlože delodajalci davčne knji- žice davčni upravi v Celju v pregled. Vse neuporabljene knjižice se jim bo- do takoj vrnile. Proti delodalcem, ka- teri ne bodo na koncu vsakega leta predložili knjižice davčni upravi in onim, ki bi ne lepili ali pa nepravilno lepili davčne znamke v davčne knji- žice, se bode postopalo v smislu člena 142 zakona o neposrednih davkih. PmanČne kontrole dobe za svoje obmoCje v najkrajšem času od davčne uprave v Celju izgotovljene sezname delodajalcev v svrho kontrole. ^H^BS &ovprakcy elektro-strokoirnjaka SBBBfr Lekama ,Pri kriŽU4 Mr. Ph. Feder Gradišnik SE PRESELI z dnem 7. oktobra 1929 iz dosedanjih prostorov na Cankarjevi c. 2 p novo paiato Ljudshe posojilnice na Hralja Petra cesfi, A 1 185/13 _ m 42 Razglas. Na predlog skrbnika se bo iz zapuSčine po Pavli Haus man, ki je .25. 6. 1913 umrla v Celju, Pr,5ernova ulica 3, due 9. oktobra 1929 ob 9. uri dop. pri podpisanem sodišču soba St. 13 prodalo na dražbi : 43 starih žepnih ur, 2 stenski uri in 3 ure budilke in dr. proti takojSnjemu plačilu. Predmeti se smeio pred dražbo ogledati. Okrajno soofSče v Celju, odd. l„ dne 26. septembra 1929 ^ ne »DOLLAR« zank! svilena nogavica (Zastopstvo brotje Honig. Budapest VII, S2övetszcg-utca 28-a). d Surovo maslo, pristne kranjake klobase, trapist in polemendolslci xir vedno sveže in po najnižjih cenah pri tvrdki FAZARING, Gelje. LIST NIC A UREDNIŠTVA: Maribor: Dobri dopisi vedno dobro- došli! Prisrčna hvala! Zavarovalna družba uvedena v celi Sloveniji, išče za Celje in okolico zastopnika« Sprejmejo se krajevni zastopniki in akviziterji. Ponudbe pod St. 754 na upravo lista. Pikolo se sprejme v kavarni »Merkur« s 1. novembrom 1929. Stiri omare za obleko, vsled pomanjkanja prostora na prodaj. Kralja Petra cesfa 26-1. Odda se lepa mesečna kraano meblirana soba s posebnim vhodom. Vprašati Krekov trg 6-1 desno. 1-2 Strsnke^ ki so imele blago za ebleke pri meni, naj se zglasijo čim prej, da se Skoda vsled vloma ugotovi jn nadomesti. Jakcb Kowaö krojaški mojster, Celje, Razlagova ul. 6. Kmetijsko posestwo 17 oralov, blizu Vojnika, zidana hiša, gosp. poslopje, veüko sadja, se proda za Din 105 000—. Karol Breznik, Celje, Dolgo polje 1. 1-2 Odda se takoj čista in solnina opremljena toba s posebm'n vhodom solidni osebi. Kje, se izve v upravi. Na stanovanje in hrano se sprejmeta dve gospodični po ugodni ceni v Zavodni št. 68 s 1. no- vembrom ali 15. oktobrom. Sprejmeta se tudi samo na hrano. Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetilik, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih Sin itd. 50—13 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Cenjene gospe — gos podin je — zavodif Se je čas, da izrabite letošnjo hogato obroditev sadja in ga zakuhate za zimo in prihodnjo spomlad v »WECKOVIH« kozareih. — Zakuhano sadje ostane tudi leta in leta enako. »\Veckove« kozarce in vse izdelke, kakor 3 gumije itd. dobite pri 2 Jos. Jagodiču, Celje, Gla«ni trg. Tu sc prodaja vedno sveže žgana kava, najflncjäi čaj, pristnl malinovec, prlstna slivovka in najfinejSi rum. Železnina. Nakup poljskih pridelkov. LwECK| Kmetska posojilnica za celjsho obolico v Celju _______^r^——¦——^—"^^^^ rCÖ»fitro»ana zadrugn x omejeno vavexo —m^0mm—————————— Pisarna v Presernovi ulici 6 (prej Lastni dorn) Hranilne v!oge oöresluje po 6—8% čistih, brez renlnega davka. Pri naložbi Din 5O-- se dobi nabiralnik na dorn. Strap 4,______________________________________________vNOVA DOB Ac________________________________________________Stev. 79 V lastni pala&i Harodni dom Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000.000'-. Stanie glavnice in rezerv nod Din 9,000.000—. Sprejema hranüne vlcge. Izvrsuje vse denarne, kredstns In" posoillne posle. — Kuptiia in prodaja devize in vaiuie. Podružnicis Maribof^ Sos#sliij iz tovarne Edison Bell~Penkala Ltd. kakor tud piošče *His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se ^obijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri BoricoF I Leskoifek;• Celje kttjtgc«i*»'»a in welefcirgo^rinsa s jß?pir*jG«n» pSsalisfraüi In risalnimi pred rtiCrtt. KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE. Kralja Petra cesta. Uvoz kave, caja, rozin, riža. olja, kakava i. t d. Vsak dan sveže pražena kava. 38 Lastna pražarna. 2 p Omare postelje stole, zafe, madrace, nove spalnice, žične viožke, dobite po kcmkurenčni ct-ni pri tvrdki »MÄBÄOB« Iist je, da si pred nakupom plaSca, suktile -