177. številka.
Trst, v ponedeljek 27. junija 19D4.
Tečaj XXIX.
MT Izhaja reafc dan
t idi ob nedeljah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
fft*B??ne HevMks se prodajajo po 3 aovfi. (6 stotink) bi pil tnhairnmah ▼ Tn»tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Igranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmeetu itd. Oglase ln n&ročbe sprejema uprava lista „Edinost", I « Malin plccoto štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer, t.gla.'om 16 atotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domini oglasi po pogodbi.
TELEFON ttrr. H7«.
Cdinosl
Slasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
F edinosti je moči
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 <ion, 3 mesece S kroa, Na naroČbe brez doposlane naročnine se jptava ne ozua; Vsi dopisi naj Be pošiljajo na uredništvo lista. Mefranktva*
platna sb ne sprejemajo <n rokopisi se ne vraća'o. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca itv. 13.
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 29 Poštno-hranilniču i raeun št. 841.6"»-.
Mo-jajnia vojna.
(Brzojavne vesti.)
Blokada vsega poluotoka Liaotoug.
LONDON, '2(1. Iz Tok i ju sporočili. da je admiral Togo brzojavil vladi, da je blokada vsega poluotoka Liaotong dovršeno dejstvo.
Pomorska bitka pred Port Artiirjem.
PETROGKAD 26. Admiral Ale-
k^jev jc* brzojavil : Portarturska eska-dra obstojema iz oklopnjae, 5 križnik iii 10 torpedovk je zapustila pristanišče. Ko so hile ladije izven luke, so zapazile na obzorja japonsko eskadro, obstoječo iz D velikih ladij in 22 tor-pedovk.
Naša eskadra je napadla sovražnika. I)o sedaj nimam še nobenega poročila o izidu bitke.
Poročilo generala Saharova.
PETKOGRAD 26. General je brzojavno sporočil : Japonska predstraža se je dne 25. t. in. približala lvaiču na 27} kilometrov ter zasedla več vasi. S«-teški Pandziabej in Panthaniau na cesti severno od Liujana proti Kaiču sta še vedno zasedeni od Japoncev. Dne 24. t. m. je bilo opaziti prodi-r:;t>j<' japoii-kih čet o<l S irganli;>va, 27> kilometrov soveriiozupadno od Feug-van<Vn^a, na eesti proti lvaiču.
Praske pred Port Artiirjem.
L.ONDON 2*>. (1 lasom poročil iz Tokija so liusi in Japonci pred Port Artnrjem le še 2 kilometra narazen.
Japonsko vrliovuo poveljnistvo v Mandžuriji.
LONDON 26. Iz Tokija poročajo: < )rganizaciji vrhovnega poveljništva v Mandzuri i i je bilo v petek uradno razglašeno: Baron Kodama je dobil naslov načelnika glavnega Štaba. Poveljnikom so j»odeljera v vojni najobširneja pt>-oblastila. Dan odpotovanja ni še znan. Poročilo o imenovanju markiza Ojama podkraljem v Mandžuriji, ni resnično.
»jama prevzame \rhovno poveljnistvo v Mandžuriji izvzemši čete v Koreji.
Iz ruskesra taborišča pri Liaojangu.
PETROGRAD 2«. Specijalni dopisnik i Birševije Vjedomosti« je brzojavil iz Liaojanga. da je bil dne 24.
uspeh je znak pomanjkanja hrabrosti in vere v svoj« lastne moči.
7.)	Hitrost in čilost sta dva ogromna pogoja atake. V do§ego najboljšega rezultata treba ju je ueliniti.
8.)	Ne glede na s le sovražnika in šte-
t. 111. v Kaiču priča, kako sijajno SO se |vil0 ubitih, ne sme se umikati brez povelja, skazali Kozaki pod generalom Samso- ker to bi bil znak bojazljivosti, novoin. Kozaki so se približali neopa-	Za časa naskoka naj vsak vneto
zeni konjem	dveh laponskili eskadronov. -	-	•
.	,	,	, «i• izhajajočega solnca, m le na tak načm je
30 kom so	zaplenili, ostale pa ubili.; ' °	.
J	1	1	i mcžno ubežat emrti in ranam.
Zdi se, da se ne more odločiti general
plane naprej. To je dolžnost podložnikov
K uroki na nadaljno prodiranje. Njegove čete so še v Sinjanu.
Japonska armada pred Port Arturjein.
BEROLIN 2(5. Iz Sangaja so sporočili »Beri. Tagblattu« : Glasom vesti je razvrščen je obsedne ja-
10) Cilj bitve je pogin sovražnika. Radi tega ne smemo preveč misliti na zaščito sa-mf^a eebe, ampak : kuko zmagati. Kadar k rogelj ni več, a toveriši so vsi ubiti, tedaj tudi ti !
11. Na pomočne vojske se naj nikoli ne j zanaša. Kliceti jih na pomoč je znak bojaz-| lj i vesti.
iz
Tokija je razvrščen je obsedne ja-,	12. Moč kavalerije obstoji le iz straha
ponske armade pred Port Arturjem	sovražnika. Nikarte torej gubiti zavednosti,
dovršeno. Prvi napad na trdnjavo bo	kadar se prikazuje sovražna kavalerija.
, i • j-	13 ) O priliki nepričakovanega napada
koncem te^a meseca. Obsedni armadi	" * ° . ;
0 .v	nai nikdo ne mish na beg. Ij3 zadnja straža zapoveduje general Idi Iti, topnicarstvu
pa polkovnik Sato. Oba sta se izučila
11a nemških vojaških šolah.
Brzojavne vesti.
Štrajk.
DTNAJ 26. 150 tesarskih
ima pravico umaknit: se. Važno je, da s9 t.ako^ p-.eide od obrambe k nsstopu.
14.) Zmaguje vedno tisti, ki je bolj po-trpež jiv in trdovraten, ksjti če se priuči premagovati zapreke — saj ima tudi Bovražnik delo s tak m; samimi zaprekami — zmaga tisti, ki ima več potrpljenj:', stanovitnosti in
trdovratne sli. P°"	15.) Nikdar ne b?ži s polja bitve. Rane
močnikov je imelo shod, na katerem je na hrbtu bo rane pr-mot?.
bil sklenjen parcijelni štrajk.
fšusko-japostska vojna.
Trst, 27. u "lija 1904. katekizem japonskega rojaka.
Neki paiižai *ast>pi* i>oroča, da §0 japonski Hemrali : Katsara, Nodzu in K »dama z zlruž. nmi močmi Mestaviii sledeči katekizem za j&ponske vojake :
1.)	Vojtku je vre mnžao, ako ne upo števa Hvoj-ea življenj:*.
2.)	Ako hočiš biti mcčen, moraš biti zdrav; zato pa jazi na svoje zdtavje, po-ebno v Voju!.
3) Prvo delo v vojni je: zapovedovati sovražniku; to se pravi: militi ga, da Be on ravna p> n^em planu, n<3 pa da bi s s mi ra\nali p> njegovem.
4 ) Zaiaga se di biva s hrabrostjo, a ne s številom. Bjdimo torej pripravljeni za boj ed.n } r ti desetim.
5.) Prednje straža — to eo cči in uše-a armade. Vojaki, kateri so postavljeni na ta častna me^ta, dolini so žrtvovati življerje, da bi ue bili vzr >k umikanja armade.
6) Oborrženje je zaslad vo aks. Ne kva-rin.0 ga t rej p> nepotrebnem, brez koristi S:reljanje iz daljave brez prepričanja za
Poslovenila Marica II.
PODLISTEK.	18
Azijske povesti.
Iz zapiskov priebčuje Anatol.
V.
Domoključev ekaja, kamor sva dospela ' - z trden dn; j, je poštna postsja a majbna na vrbu gorovja, ki o^uje vodovje, ki e v leden » morje, od onega, k; teče v t i ccean. Sedaj t »rej sva <=e nahajala že v ; rečju Amurja, kamor je vodila najina pot. Prenočila sva ra j oatni postaji in od
' 1 drugo jutro odjezdila ia vse zgodaj po
1	/N •
^ pi eesu pio.1 C.ti.
B lo je krasn >, r slo ;utro ; trava krog
in u te je b.eš"'ala v §cl 6-ih žark.li in
<1 jai gocd je šumel v jutranjem vetrn.
Daleč na okciu ni bilo ni videti človeka;
»car ntkrat je prijezlil iz goz ia v polnem
d,ru neki jezdec. Zavil jo je po travi ni
« -to; bilo je ečividnt, da gre lud njegova
pot v Čito. Kma u sva »poznala po v-isoki
kosmati kapi, da je kozak*). Ko j^ začul peket naš li konj, obru 1 je svojega i nama itziil počasi naprot:.
B 1 je krasno raščen, pred majhen, kot vel. k, toda širokopleč, mož v naj bo L šli let:h ; ol raz je imel zagorel in lepa črra brada mu ga e krasila. Na koDju je sedel kakor pribit; plašča ni imel na sebi, ob eeen je b i v po-luradno kcza.sio uniformo.
Ko je prišel, jei sem garg!edovati z za-nima- jem; ali je bilo mogtče ? Gledal stm in gleda! ; njegov obraz zdel sa mi je tako znac. S.edojič sem vskliknil:
»Surov !«
Kura v je vspodb 1 konja in kma u je bil na moji st--an'.
»Vaoja, ^antčka!
Krepko mi je stiskal roko, pp«l se s
*) I>a-si se zahteva od več strani, da se pi£e Kazak, sem jaz vendar to opustil, a ne le iz pijetete do pisat3lja. Rusi pi£?jo kozak ; p->seb:io=(t moskjv-skeira dijalekta pa, ki je ob jednem tudi pismeni jezik zahteva da se o izgovarja kakor a. Nasprotno izgovarjajo Malorusi in Poljaki, terej naroda, iz katerih so iziAli Kozaki, v besedi Kozak za o in ne za (f kakor Kusi
Dnevne novice.
Oporni u slovenskim staršem ob vpisovanju otrok v šoto. Prejeli sm > : Mđd Slovea-ii je šd vedno r^.zšiijetja boj-zin, pred oČit m piiz iavanjem ev )jega rodu, svoje narodnosti. Dobivajo se pri nas ljudje v raznih družab ili ra-merah — nizkih in višjih —, ki nekako prikrivajo avojo narodnoBt.
Posebno pri nas v Trstu je to velika rana, kajti naš živel j s tem zgublja Bvojo moč. Pred kratkim sem imel priliko govoriti z nekim Nemcem, ki služi na nekem državnem učnem z \ vodu na Primorskem. Mož je primerjal narav Čeha in Slovenca glede narodnosti ter rekel, da je med Slovenci narodnostni ponos še popolnoma nerazvit. Iz lastne skušnje mi je uave. primer, kateri kaže resničnos: tega mnenja. Govoril je nekoč z očetom n kega učenca ter je sklepal iz imena, iz govorice (v nemščini) in drugih okolnosti, da je t > slovenska rodbina; a ko je — lioteč priti do vzroka nepovolj-n h uspehov učecca — vprašal očeta, kako govorč doma, se je oČd nekako zvijal ter poveda', da govoić doma v treh jezikih, j Šele na izreco > izjavo, da nij odkrito pove
svojega konja in me poljubil z brat3kim poljubom. Ta poljub, ta njegov srčni Bprejem mi je kazal, da je SurL>v oslal ini, da mi je on še vedno n o, naj boli ši prijatelj. Treba je da omenim, kak > sem se seznanil s Surovom in kaijo sva postala ta'io dobra prijatelja.
Bilo je pred peiimi leti, ja^ .sem prišel iz domovin?, ter iskal pripravnega kraja za naseljenje. Prišul sem v Vjatko. To mesto ie b lo precej veliko in prebivalcav je štelo tedaj okoli dvajset t soč.
Kmalu sem se seznanil s sinom tamkajšnjega veleposestnika Ivana Surova. Bil je to Ksander Surov.
Bilo mu je kak 1» 2b let, z dovršenimi študijami, bogat in lep dečko videl je svojo priliodnjost krasno in lepo.
V Pe trogradu, kj*r je študiral, na vzel seje bil nihiiistških idej, ter postal ža v Petrogradu z.aa na policiji kakor sovražnik in neprijatelj absolutizma.
Negleie na to njegovo naziranje, se je mene Surov kmalu sklenil v gorkem prija-jtsljstvu, kakoršuega je b Ia zmožna njegova i bV.ga duša.
resnico, je oče priznal, da govorč val domači le slovensko. — To je za nas žalostno, osobito, ker je malo tujcev, ki bi tiiko, kakor tu omenjeni, bili brez predsodkov. Zatorej čast takim izjemam ! Treba pa je, da se v tem oziru razmtre zboljšajo. Vsako leto pszno pregledujem letna poročila primorskih državnih učnih zavodov ter primerjam muožino slovanskih imen učencev s statistiškin-i podatki. In tu zasledavam povsod nesoglasje. Slovanskih priimkov med učenci je mnogo več, nego kaže izkaz Slovanov. Ia tega sklepam, da je marsikak Slovan vpisan za Laha ali Nemca. Seveda se temu ne smemo čuditi, če pomislimo, da ravnateljstvo e. kr. ljudskih in meščanskih šol na Lipiškeci trgu v svojem »Jahre&beriehtu« ne smatra vrednim, da bi v statist1 skem pregledu lečilo razne v Avstriji živeče slovanske redove, ampak »meče« vse Siovane v mzpredelek »Slaven«, a tuje narodnosti, n. pr. francosko, grško, stavi v pos&bne razpredelke, četudi je število teb učencev jako mnjhno. Će se tako postopa v uradnem tiskanem poročilu, kako se ie-le postopa ob ustmecem vsprejemanju učencev ! Ali morda ravnateljstvo c. kr. državnih ljudskih in mtšSanskih šol ne pozna razdelitve slovanskih rodov, v Avstriji živečih ? Bo treba li pouka ? Mislimo, da vsaj na tržaškem namestništvu poznajo to rardelitsv. — — —
Da ae bo torej število naših otrok po državnih učnih zavodih kolikor možno natančno izkazovalo, priporočamo vs m etari-šem, nsj ob vpisovanju brez vseh ozirov povedo svojo nerodnost, t. j. svoj materini jezik, kateri re beleži v šolskih matrikah. Nikdo naj ne misli, da bo škodo trpeli zaradi tega ! Seveda tu ia tam ni-.o .ljubi slovanski učenci, s ubraniti se jih na tuorejo in tudi nočejo, kajti s tem bi si spraznili j razrede.
Toliko v fopomin tržaškim Slovsnom z ozirom na šolsko vpisovanje, ki ee bo v kratkem vršilo po tržaških ljudskih ia srednjih državnih šolah.
Dolgi lasje — kratki spomini. Pod tem naslovom smo prejeli :
Dne 25. t. m. je bilo oddano pod štev. 523 na tukajšnji pošti »Tergesteo« priporočeno pismo na »A. K. v Gradcu«. Pismo je bilo slovenski naslovljeno. Kijubu temu je prejel odpošiljatelj nemško italijanski poštno-prejerani list.
Radi tega prosi isti slavno poštno ravnateljstvo, naj blagovoli dotično uslužbenko ponovno opomniti na odredbo, da ee glede slovenski naslovljen h pošiljatev .imajo izJajati vedno nemško-slovenBki preje m n i listi.
Cene govejega mesa v Gradcu Vo-lovsko meso ne bodo smeli prodajati graški mesarji dražje, nego : meso prve vrste kilogram 1 K 41 stot., druge vrste 1 K 2.S st.f tretje vrste 1 K 8 stot. Kravje meso in me30 bikov pa pri vsaki vrsti za 4 stot. ceneje.
Petrolej se poceni. Glavne čistilnice mineralnih olj v Avstriji bo sklenile znižati cene petroleju. Dne 27. t. m. imajo zastopniki omenjeoih čistilnic sejo, na i.ateri se določijo znižane cene za mesec j u1 ij t. 1. V juliju se por.:bi najmanj petroleja.
Tržaška afera. Kakor naio je bil znani novinar Viktor Cuttin aretiran, ker je baje padal nanj sum, da je zapleten v znano afero poskušanega izsiljevanja na baronici Reinelt. No, predvčerajnjim je bil Cuttin zopet izpuščen na svobodo.
Politika T cerkvi. Tudi v zadnji svoji številki pripoveduje »Naša Sloga«, kako grozno ogorčenje je z i vladalo v Ka telirju, ker je škof Flapp odredil zitalijan skira dekretom, da se ima na procesiji sv. Re-šnjega Telesa italijanski pevati evaogelje. Mnogi so kleli in si pokrivali glave. Največ pa se jih je odstranilo, da ne bi žalili Boga v pričo svojih otrok. Nu, ves pomen in namen škofovemu dekretu pa so razkrili nekateri, ki so kričali : V i v a gi* I t a 1 i a n i ! Tako je bil odgovor pristsšev župe-upravite-
Ijevib, škofovih in vstrh onib, ki stoje za vedniei neki duhovnik in je menil : da naj njim, na ogorčenje ljudstva ! Viva gV Italisn'« se vernk rujša ne udeleži bv. službe Božje, v službi italiianske polit ke v cerkvi !	Uvedenje sknpne šolske maše po vaseh se
Dne 4. t. m. se je predstavila škofu de- nam vidi nepotrebno ž? zato, ker se je itak putaci a užaljen h župljanov, ki je opozorila < že sedaj vsi udeležu jejo. J ^ostajali bedo učenci Škofa na sroječis 10 dano oblubo. da se bojna nedeljskih ms šah morda še le takrat, ko "va^eje vedno pevalo v slovenskem jeziku. ' se jim utegne — za povedati, šktf is ee je izgovarjal nn papežs. Jerien | Po pređi* gu Č. g. UVmarja je g. pied
FIL1JALK A
c. kr. pri vat
AVZiH. KREDITNEGA ZAVODI
zsl trgovino in obrt v Trstu
sprejema: IZPLAČILA X KRONAH
členov dep »tac je je dejal na to :»AKt« nam vza jaednik prešel k JX. t^Čki : >A1 naj ee uvk
le
naš jezik v cerkvi, potem ne treba ne sve denika. ne cerkve. Pa postanemo makari eo cijalini.« — Šk^f: »Postanite, kar hočet e !«
Ker se je škof vedno ;z£Ovarjal na papežs, eo ga spostrc tirali členi deputacije: »Kaj eamo za Ktštelir je znvkazal papež tako?« — šfccf: »Ali jaz nimam povsod svečenikov, ki bi roe hoteli slušati vtem.« — Ljudje na t > : »Ce je tako, potem je bolje, da se Cerkev zapre. Vae t no zlo, ki S3 je dogodilo po.odom proces je, pada na Vas in na Vašo dušo!«
Rekši to, so se ljudje pokrili in odišli, a škof je gledal za njimi temno. Pozneje so se ljudje posvetovali in sirili nadaljnje korake. »Naea Sloga« vsklika: »Če bodo više cerkvene obla6ti verovale škcfa Flappu in kašteiirskemu reformatorju tx menihu Degras & ko bodo verjele d vem trem odpadnik >m m pristašem italijanske politike, ako odobre postopanje D.-grasaija in Flappa in ne dado Ijurlttvu, kar mu gre — potem se more pričakovati vsega, ali nič dobrega za katoliško vero inj
i
■cerkev... Sv. oče ni še rekel zidnje besede v vprašanju bcgoslužaega jezika —
v naše š«)le novo čitanke, ki s'a jo Festavila E. Gangl in M. J. s;n za IV. rszred ?«
G. predsednik ie v preeitanje njun h referatov določi g. Janka K rase v ca in g. Ferda pl. K 1 e i n m a v e r a. .
.ia blagajniške nakaze prinoscu
proti i dnevni odpovedi 2V* °/0
> 30 > > 3° „
v z sitih napoljonih na izplačilna pisma
proti 30 dnevni odpovedi 2° „ „ 3 mes. „ 6 r
na naslovljena izplačilna
pisma
proti4 dnevni odpovedi 2V,0/«
> 3 > > 2*L°lc - 30 * • 3%
<>i; s
—	14 O
91) "
-	/* o
mera v veljavo 1., odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej oipjvedi.
lianeogiro v kronali
z 2" .,°/0 takoj v kolikor na razpolago.
Kroue in zlati napoPoni na tekoči račun
j-..	,	...	}fa biajjainiSke nakaze in izplačilna pisma atopi nov*
Oba gi spoda sta s primerno lepo in iz-	vVr^®	- - -	—
brano besedo Dava;ata korist, tci jo s pomočjo dobre č tauke zamore \ cepiti učitelj v podeljeno mu mladino.
Po Kleinrnsverjevem načelu bodi č.tanka
•li j- . * i	•„	.	po dogovorjenih pogojih, k-»ji se stavijo od časa do
ene klopedija otrokovega znanja. \ ss, kar	I » časa in sicer po i.lka odpovedi.
di znaja otrok v šoli, dc.ma, v prirodi in v	Izdaja nakaznice
družbi, naj pojasnjuje čitanka v kratk h, a	za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari. Reko,.
.	..	,	L.vov, Prago, Reiehenberg, Opavo kakor tudi Zagreb:
markantnih potezah.	Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost.
G. Kraševec pa smatra dobro čitanko	Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, i^aaz, Solnograd.
V mirodilnici ""^fti
ALOJZIJA MERMOL
nasl. LEBAN v Trstu, ulica Barriera vecch a 18.
nahaja velik izbor barv. čopiče v. pokosti, ti>ka-uilt pol za tapeciranje sob. olje za barve, petrolej. >pirit za žirati. najliiiejši j>ra!i proti mrčesom, žveplo in modro palico itd. itd.
1
Cres - (Kvarnerski otok) - Cres
Prodaja po K iOO.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno
maisliiisko olje.
Na z-iht.evo pe pošdja vj-tip.
=Pa,riške higijenične possbnosti. =
ono, ki je ne le učencem, ampak tudi učitelju uzor dobrih in jedrnatih poučnih sestavkov v lthkoumljivi besedi, katsre naj preši-nja nravstveno - nab žai duh. Čitanka naj taljandov, vzbuja v u Senc h veselje do čitanja in po-vspešu:e naj nmevanje in rabo praviloega književnega jez ka.
To «o približno načela obeh goeporlov — načela, ki j.ma ne nuja v popolnem G-angl-Josinova čitanka.
G. Kraševcu sta Gangl in Jos:n zastarelega nazora, po katerem bodi šolska čitanka
prosta stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo
deviz, drobiža in vrednoatij.
Sprejema iztirjevauje dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj.
Daja pred u j nI e na VVarrante in vrednosti po jako zmernih pogojih.
Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila.
V. Heich's jfechf., Dunaj
I. Adlergasse štv. i.
Diskretne pošiljatve na poskušnjo od 2 K naprej za ducat.
Vsi predmeti za negovanje bolnikov.
BI. &AL »J, Trst, Corso 4
«t j i	i i_i»	i -.-i Pri blasami zavoda se izplačujejo menične nakaznice
Vendar sta se ob zaključku »voje kritike rBancae ^ Italia- v italijanskih lirah ali v kronab
do dnevnem kurzu.
ki j.h navajata tržaška učitelja — s prihodnjim šolskim letom uvede v našo šolo, vsaj, dokler ne izide kaka boljša.
Ta predlog je bil sprejet polne glasno. Po zaslišanju in razjašuenju obeh ocen je gosp. podp-^dsednik ValentiČ pre iiaj^al eledteo resolucijo :
Izbare naj =e danes enketa iz naše srede,
i
katera bi stopiia thkoj v dogovore z gg. sestavlja ocem a nove čitanke za I V. razred z odločno zahtevo, da začneta takoj ees av-ljati drugo izdajo, v kateri se 7avežeta vzpre- ' jeti one izprememba in dodatke, ki jima izroči enketa.
Poslednja naj skrbi v prvi vriti, da bo v knjigi pr memo zastopana naša provinc j a to iko glede opisa našega mesta iu njegove
.	. . Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in
nekaka knj'ga modrosti, natrpana z modrimi gre^mi denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna
pak se tisto sklicevanje b skupa Flappa na nauki, ffe zlatimi reki v vezani in nevezani	zavoda.
»}apeža< mora smatrati — najbiaž e rečeno besedi.	Menične nakaznice.
—	kakor grdo zlorabo papeževe obltsti. Ako
mi-li ekecelenca Flapp, da ne govorimo res* oba gospoda izjedinjalu v želji, da ee Gangl-nice, naj nas prijavi kateremu koli sodišču Josicova čitanka z odpravo glavnih napak,
—	mi mislimo, da stvar spada na sodnijo
cerkven h ob lat-ti — in mi smo pripravljeni
dokazati s ir.čami resničnost naše trd.tve.«
r 1
»strpljivost v javnem vrtu. Pod tem
naslovom nam p sejo :
Neka oseba je bi a s a predminolo nedeljo prp lu«Hne v javni vrt (giard no pubbl co) na izprehod. D srevši tja je videla, kako so bli^u uhoda posejale gruče vojakov. E len izmed istih pa je stal ravno na nhcdu. Opa-z vai t> je prihitel vrtni paznik do imenovanega vojaka ter ga je opozoril v italijanskem jez ku, naj se pomakne v stran. K .r pa vojak ni umel, ostal je na svojem mestu. To je rudečebradca močno jez lo, ker je mislil, da mu vojak kljubuje. Ne to se je z.čel vojak opravičevati po slovenski, češ, da ne urneje
URAR
F. PERTOT
v Trstu. ul. Poste nuove št, 3. priporoča vehki izbor ur: Ornega, Seliaif-hatise Longines, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrno m kovinske ure za
£Ospe. — Iz^or ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah.
LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA
za zdravilne pasove, trebušue prereze, elastične nogovice iu modrci, orfcopedični aparati, aparati za vzravnavanje života,
pasovi za popek, ^ospenzorjl. :== Naročbe se izvrše po meri. ■ PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solidnost.
Dr. N. Fertilio
specijalist za bolezni nosa, grla in ušes.
VI. Torre hianca
(rognl Torrcute).
TRST.
ORDINUJE: od 9—11 predp.: 3—4 pop.
od 4—5 pop. brezplačno.
italijanski. Odurni in bržkone tudi fanat.čni j okolica, kolikor z obzirom na zemljepis in na
paznik pa se je nad njim zgrozil ter mu rekel : *godo*inako ™ov.
Sestavitelja 9e v tem oziru vabita, da
zasliši ta tudi eaketo z Goriške in Istre
1,1 coa si parla ehe itsli&n, e se noa la sa, la vadi parlar per slavo a časa Bua con 7A
suš maare
Skuša naj se, da se enkete požurijo kolikor
To je bilo needpustno žaljenje slovenske j mcžao za to' da bi b:2a IL izdaJa že za rabo j
v ptihodn em šo.szem letu, ali vs?j naaled-
T o varu a pohištva
Aleksander Levi Ifei
- ulica Tesa št. 52. A =z
(v l&Htni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Resario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake
Sprejemajo se vsakovrstna dela tod
po posebnih načrtih.
Hustrcvan o^cLa: £>r?3?lA6no In fr^tJic.
narodnost', kajti oČivi :ec (da ti pristen Nemec po lotiu in jeziku) je bil ogorčen in iil mu je bil«, ker sa radi p ep ?lega poznanja jez ka ni mo^el potegniti za razžaijent ga slovenskega 1
njem.
Predlagam, naj se, mej drugimi, volijo v omenjeno enketo, v ttko zvani ktjževri gg. tovariši : Janko Kraševie, Ferdo pl. Kleinm; v^r, 8i. Fer.uga, Ferd.
vojaka od ta, da-si bi morali Cedet,. da ga jeStare' Fran F°"U< M'Ka PctSrotl io Mano.	^	dbo v veUkem izboru.
(.Tregonc.	(Zvrsetek pride).	°
vojaka. — S avni gospod vrtni paznix! Vi i	tl_le
žal ite slovensko narodno it in gon te sloven. i
Anton Skerl
mehanik Piazza delle Leg na 10. (hiša Caccia)j
Gramofoni, fonografi, plošče in ci- j
zaeon prisili', da je došel semkaj. Njemu, ki daje s ojo moč in eventuelno tudi svoje življenje drug m na razpolcgo, 1 o5ele prepovedati Vi risbo svojega maternega jezika?! Ako že vas ž:lodec ne more prebavljati slovenske bta^de, pa pojdite v bltženo Italijo ! Verjemite tam, da Vas bomo iu prav lahko pogrešali. Vsakako pa vam svetujemo, da bodite v prihodnje opreznejsi, ker sicer bi se vam ute^n lo dogoditi kaj prav neprijetnega.
Okrajna učiteljska konferenca slo renskega uČiteljstva tržaškega. (Nadaljevanje.)
D > poslednjega pa goji uciteljstvo vročo oado, da etori le to, kar b; bilo v prid nam učiteljem — uradaikom slavnega magistra.
I)o s avnega magistrata izrekamo željo, da nam ne edvzame nedeljskega počitka, kajti, da bi nam b la z nadzorstvom ob šol; ski msši pokvarjena vsa nedelja, to umeje lahko vsakdo, ki o tem le količkaj razmotrva. Sedaj 83 uč telji, hvala slavnemu magistratu, čutimo svobodce od sobote pop. (po 4. uri) i do ponedeljka zjutr&j S. ure. Z uvedenjem maše bi vživali svobodo le po nedeljskem kosilu. V jarem privezan pa bi se občutil csobito oni učitelj, ki ne b.va v vasi, kjer e!užouje. <)L> mokrotntm ali mizlem vremenu, ali ob neznosni vročini korakal bi v odda l^eno eerkev z najneia lovoljnejšimi občutki, j o kskoršo; h je Deduvno govoril na pr >po- '
Uzoreii soprog. Mej zakonskima Marijo in Fioravantom Colauzzi, ki stanujeta v ulici delle Mjnaehe št. 2, navstane večkrat kak prepir. Kdo je kriv tem prepirom ? Nc, morda vsak nekoliko. Ali krivda je vsekfckor veća na mcžsvej stran , ker on ob vsaki taki priliki grozi ženi se smrtjo. Tako je bilo tudi sinoči. Ker je pa sinoči izrekel svoje navadne grožnje s povsem resnejim naglasom nego navadno, je bila žena v strahu, da bi jej morda res znel kaj hudega storiti. V tem strahu je šla na policijski urad v ulico Tigor, ter tam policijskemu etieijalu \Villu povedala stvar. Oticijal \V.ll je t^koj poslal redarja po Fioravanta ter ga potem dejal pod ključ.
Lzoren sin. 21-letni brezposelni pomorščak H-iktor Fior r bi bil šel rad sinoči v gost Ino, a ni imel niti novčiča. Da pa ven lar zadovolji svojemu poželjenju do vina, je zahtavsl od svoje matere Neže, s katero stanuje v ulic Crosada št. 12, nsj mu da ona denarja. Ker pa mati ni mogla, ali ni ^ hotela vstreči tej njegovi zahtevi, jo je ta , u zoren sin udaril s pestjo ter jej grozil, da če mu ne da denarja jo bo prav polteno nabil. Nesrečna mati je poklicala redarje, ki so brezsrčnega sina aretovali tsr ga t rdli v ! zapor v ulico T gor.
Mliclnirflica slovenska zaloga in tovarna lldJOlal OjOd pohištva Andreja Jug v Trsti., ulica S. Lucia 13. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste aolidno izdelanega, svetlo ali temno po tiranega poišhtva.
< Novi velik dohoT^,
snovij za možke obleko
v/, tu- in inozemnih tovaren
za sponiladni in poletni čas.
Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma-
nifakturnih predmetov. Velika množina mož ki h srajc vseh vrst belih, barvanih ali od satena.
Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik.
Popolna zaloga drobnarij za krojače.
ALOJZIJ GALPERTI
naslednik Fr. Hltty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST.
Internacijonalna godba in petje
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Speci jeliteta:
SV* Priprave za točenje piva.
SB. V olajšanje nakupovanja se proda aiajo v predmeti tudi na mesečne obroke.
V novi provalnici pohištva
uilici Madonnina št. 15 n Trsta
se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni.
Andrej Wouk.

DANIEL PILLSN
TRST - ulica Carpison IO. - TRST.
__	Telefon 241.
■■ Tovarna in velikanska zaloga
cementnih plošč. Sprejema *sako naročbo tudi iih deželo ter plošče polaga tudi sam. Brezkonkurenčne cene.
V^ ^^ J	ee	po niski
ceai meblovana
eoba v ulioi Commerciale 9 (Kalan).

^Zss (
llj/droue žitne hawe
POSKUSITE' trt—	Vzore* dragovoljno,
i Poima s k& ooiiljka d K SO h Iranco.
'„DOMAČI PRIJATELJ"
o4emAlc«tn ZM^MI« oolikJ v
Vi/ireOa feCar,na jit.ne ia-Jt cPraya-\'IU i
V oblastveno dovoljeni šoli za
izpite voj aških pro sto volj cev
se je ustanovil
brzi oddelek, da se omogoči položiti ta važen izpit že 21. septembra t. L Pojasnila daje
VODSTVO, ul. Ponterosso 9.

Fazne vesti.
i
Književnost.
Automobili v armadi. Avstrijska vojca
uprava se bavi že d je časa z vprašanjem
,	, . ,	, . Izubijana li>04. Ig. pl. Kleinmsver & Fed.
gle .e uporabe a v. t »aiob.lov za prevažanje
vojnih potreba ?i a zls«ti pri velikih vojaških vajah ia za ča-^a v j rje. Kakor p rnčajo listi, l
A. Aškerc: četrti zbornik poezij.
>ljana 19i Bamberg. —
bo^u že na prihodnjih vel:k h vojaških vajah, ki t-e bodo vršile ua južcem Češkem, skušali z «ut mobili prevažati raze e potrebščine. V to svrho je vojna uprava že naročila 10 avtomobilov
Aškere je velik pesnik. Vsa njegova pesniška dela (in ne majhno število jih je) so dokaza a to, in knjiga, ki danes leži pred nami, je nov dokaz za to. Dokaz j a je tudi ta nova njegova knjiga, da pri Aškrcu ni stagnacije, še manje nazadovanja ali omagr-
w . . .	. .	. k. vanja, temveč da pozna njegova Muza zgolj
Kovaoje srbskega denarja v cunajski	, . • - ■	v	]
peneznici. Glavna dunajeka penezniea kuje sedaj n ivi srbski srebrni, nikiasbi in broneni
napredek, in da je njena moč nezloi
ljiva in danes še jaka in čila kod nekdai.
j J ir o i ~	.	" T Pač se nam prebiraiočim novo knjigo z^odi
denar. V Orbji bo vreli ;z prometa ve3 denar	^	.	... .
s podobami kralja MilaDa in Aleksandra.
Novi denarji bodo imeli pedobo kralja Petra.
Vse^a srebrnega, niklastega in broneiiega
denarja nakujeio za 6 mil. dinarjev. Ei dinar
j prenapur, trenutna utrujenost je to ! — ali ima vredncat nas h yo stotink ter ss razdeli	. . ,	.
tupatam, kakor bi Aškrčeva pesniška sila pe šala in tupatam nam stopi nasproti šablona, in tupatam morda nam zazveni kateri granes v oho kakor suha proza — obilnost dela,
na BOO para.
V promet pridejo srebrni komadi popil dinarja, 1 dinar, 2 din. in 5 din. ter bod.» imeli Da eni strani podobo kralja Petra, na drugi vtr&ni pa srbski grb ; niklasti in b-o-neni denar bo pa iuel samo srbski grb in označuje vrednrs'T.
že, komaj da smo šele začutili pojemanje strun, tu že zaplamti pred n&mi. blisku enako,
lira zadoni mogočno, duša fe zatrese...... in
ko je izjeknila v nas poslednja pesem, se sklada naš vtis v priznanje: T\> je poezija, to je moč, neizčrpna moč in veličina rtsnič-nega pesniki ! In zopet in zopet nam se za-
Največi cirkus v Ameriki imajo sedai	ho6e teh PoeziJ.....
Ringling Brothers. Ve5 nego 1200 oseb je	»Četrti zbornik poezij« obsega štiri dele |
vpeslenih v rasnih oidelkih in pet posebnih	pesnij lirskega, epskega in dramaUkega zna-'
vlakov prevaža razne reči ia predmete tega	fiaJa 5 dočim sta si I. in III. del po eplo-
velikega poljetja. Cirkus imi 675 konj in	šaoeti enaka in jo je vzeti lahko kakor sku-
40 slonov, tako velikih, kakor jih ni videti	Pino (celtt *b rKa poezij je, če ee ne motimo
v nobenem drugem cirkusu.	urejena trilogiSno), je vsebina II. in IV. dela
Grb papeža pija X Se 3&nji papež je,	epecielaa, kakor označujtta že naslova*. Iz
kakor znano, n:zsega rodu ter ni imel svo-	popotnega dnevnika« iu »Rapsodije bolgar-
jega grba. Kakor papež si je moral prirediti	»kega goslarja« (slike iz zgodovine bolgarske
grb. Novi grb sestoji iz ščita, ki je razde-	vstaje) z besedami bolgarskega pesnika-haj
ljen v tri polja; zeornje pole ima ni rude-	duka Hrista Boteva kakor geslom:
čem dna leva sv. M^rka, grb Brnotek, kjer je bil papež pr<-j patrijarh. Srednji d?l je moder, gpodnji pa predstavlja modrozeleno morjd s p prekležečim trovoglatim sidrom, če-gar goren i konec «ega v prednje polje. Na sidru je 6 žarna zvez Ja. Nad grbom je papeževa tiara z dverpa ključema.
Nova Fundlandija (Otok na severovztoč-nem obrežju A mer:: ?) je v tem podobna
Podaril nam je torej Aškerc novo knjigo svojih poezij, mi pa smo jih užili — in naša duša je polna zadovolja in vznosa. A glavo nam zavzema bkratu druga misel.....
Glej 1 vsklikamo. Tu je veliki pe3nik, ki gre svojo pet k velikemu ! \a boj za svo bodo in resnico, za sveto in plemenito st?ar pozivlje njegov glas, svetlo vihra v Bclncu prapor njegov — ali glej, kje so krdela hrabrih in navdušenih borilcev, ki bi se vrisaaje zbirali okolo njegovega prapora ? Kje je naš novi zarod, naša mladina, vneta z i sveto in veliko stvar?
Ah, niša mladina, naš nov: zarod ! Poiščite raztresene posamnike, pokličite jih na boj, govorite jim o svobodi, resnici, o modrosti, o velik.h ciljih, pokažite na Aškerca — obrnejo vam hrbet in pojdejo dalje svojo prazno pot, ali pa se vam bodo smejali. Kaj je njim ves ta hnmbug, o katerem mu kvasite vi ! Praktično in dobro živeti, makar v livreji lakajev, to je v*6e, za kar se jim je brigati — vrag vzemi pri tem svobodo ! In kakšna poesija je to, poezija Aškerčeva ! V čašah opojnih, v bohoinem sanjarenju itd. žije prava piezija in vsa moč in madro3t življenja, evce!
Tako vam povedo, vi pa si potem lahko morite dušo z dvomi, da li so 'deali humbvig aH niso, in da li je Aškerčeva poezija P™va ■	DnUTOTtT A
ali ne...	i TO VARNA POHIŠTVA
Ne, dragi ljudje! Ideali so solnčni žarki, 1	f-j flfaTt^ll^
ki so vir življenja; Aškerc pa je pravi pe-j ■»»•»»A©®^* dL A sni k in njegova poezija je brez krivde — Velikansko skladišče in razstava krivda je le Da sedanji generaciji, ki je izgubila svoj smoter in ki danes nima zmisla več za velike ideje. Pretekla
Hermangiici Trocca
Barriera veccliia št. 8 c
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraščene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slike na porcelanastih ploščah za spomenike.
Najnižje konkurenčne cene.
Irana ROSŠT
ulica S. tjiovanni št. 16.
Telofon št. 1632. —^ocs^-
Odprta celo noč.
Bogat izbor tu- in inozenskih ia slovenskih časnikov.
pohištva in tapetarij
TRST =—
generacija, begata na činih in	v
vntta za svobodo, je proslavila Aškerca — ulica Malcanton štv. i.
»Toj, kojda padne v boj za svoboda, toj ne umira ; nrgo žeiejat zemia i neb?, zver i priroda, i pevci pesni za nego p?jat.....«
Skupaj je poezij 78 na ^45 siraneh preprosto, toda lično opremljene knjige.
Kaj naj še r<5emo danes o Aškerčevih poezij t-h ? Aškerčeva pesniška slava si je Irak , «:a ca nji ne ž ve reptilije. Šs nikdar davno že post.ivila svoj visoki prestil, ki se ee ni hin taslo ^ač, žab, hrattač ali ku- danes dviga više pred nam:, in e&mo krivični, ■ičar.c	hudobo1', tli pa ceumni mire butati o njen
Prisilne razprodaje V Avstriji I. 1903. prestol — praviSni, dobri ce more drugače, Leti 1903. je bilo v Avstriji uzd 22.000 kot da ji poklanja vedoosvcžih lovor,k. .. pri-ilo h razprodaj. Vrednost z* r^7proJa;o	Aškerče\ a poezija je sveta in visoka;!
nam-njecega blaga so ««3nili na S,098.735 ona je svečenicj noj-ive«; h božat stev, ki k kron, prodano je pa bilo za 5 560.315 "j^m1 stremi plemenite š* človeštvo: svobode kron.	in resnica ! Vse, kar b« dogodi v zgodovini
'Agonija zemljišč na Anglezkem«. Pol Človeštva, kar je uh božanstev proslava aii tam naslovom je napisal franeotki publicist z'oSin z jper rjiiu, to prejme u Aškerčevi po-Iac«j i-s Bardvju\ v ^Jourcal de Debat«« \ečo	av°j spomen k, častn , sli nečastni. Pe-
studjo o tem, tla je poljedelstvo na Anglež- en'k svobode in resnice, to je in ostane rred kem vzlic vsem prizadevanjem vlade in pri- vaem Aškerc — in slava mu ! Nič višjega vati h društev s in » nez«do7«Io v zadnjih žiO ni v naž 11 očeh od takega ptsnika. letih. Na temelju siužbaaih p jdatkov je i*ra-	l^rilec, drzen in pogumen, mislec, oster
Sunil, da se je površna obdrlane zemje v 111 resen, in p-tn.k, globok in krepak, je te i dobi zmanjšala za 3,500.000 arov. (ar = 10 Aškerc: širen i bogat je njeg-v pesniški vrt, itirj. metrov). Naravno ie, da je padla m tem ki v njem kiije nežno poleg mogočnega v tu ii zem jišk* renta. Lita 1881 je znašal svežem bujnem cvetju, ki v njem veje ju-ztml ištvi davek za cb lelano zem jo še 59 inih - trsnji zrak, bistreč glavo, oživljajoč srce. jonov lir šterl. ( ira šter'. 24 kron), leta 1901 »Četrti z bom k poezij« je prelestea š jpak iz je pal ta davek na 4:> mdijonov lir šttrl , iorej tegi vrt* — m kn iga ta Je veleužitek. r.a p< loih 16 mi ijonr>r. Po sodbi pr znaci.t	Podrobno ocenjevati knjige se nam ne
gospodarskih strokovnjakov je padla vre ln(>.t zdi potrebno: nam se zle le z majhnimi iz-emlje na Antfitžkem, počenš od leta 1875 ječami vse ti poezije velike in dragocene, alje z* 53»/i0/«,. >Zeml a je prenehal* ti opozoriti hočemo samo na najmarkaoLr-ejše. i roni pridtlkov ia p< stila :e pred netom rai-I	V I. in III. delu: >Pre«ernuc, »Sneg I
šja«, piše Bardoi x. Kjer ho bi a nekdaj V*da«, (silno nežna pesaaica), »Pozdrav Sio-;o! il n li\ade, vzdigujejo se Bedaj letni dvore , vencev«, ki te kakor prva odlikuje s krasno irki in neobdelana osrežja zd lov. Leta 1881 d.kciji, »Napoleonova ljubica«, (zanimiva v j* bavilo s noljtdelstvom na An2lež«em psihologiji Napoleona Človeka), »Gamalijel«, 235.000 ljudi," a leta 1901 le 1,128.000. t2'*1* i,e9eui m°đrijanin> »Zrinsii in Fran-1 »očim je leta 1881 tvordo poljedelstvo 23°/0 i ^opan«, njej enaka v prani je »Po 1 hvi na prebivalstva, je pal ta odstotek leta 1901 za j Beli gjri«, >Aloa cvete« (pesem polna globo-
! kega čuvstvovanja), dalje »Poslednja depu-
Domovina psov je Acgležka. Lata 1902 tacija«, »Amerikanci«, »Sve nca«, »Ašoka«
po zelo nizkih cenah.
Za birmo I
in bodoča generacija, zdrava, krepka, k solncu koprneča, tako upamo, bo Aškercu venčala glavo.	K.
Dostave k. Priporočamo Aškerčeve poez'je zlssti Tržačanom. Tržačani naj nikdar ■ ne za bij o, da je Trst največje s 1 o i vensko mesto z visokim odstotkom
*	I
inteligence — in da so zato tudi njih na- ; rodne dolžnosti vel ke ! In še nekaj: Trža- pri SV. Jakobu, ul. del RivO 42
čfcni so v podedujem času vsestransko jeli vabi cenj. fcotrice in botre z* blagohoten obisk, zakazati, da j m gre za visoke cilje in velike gotavljaje dobro delo in nizke cene. Izvršuje tu.li . .	i	•	slike skupin, razglede, fotografije na porcelann za
•	deje — naj se < b Aškerčevih poezijah okrepe ,	spomenike itd. Porečanja od gl. 2.50.
in naviuše ! To so poezije za vsakega Slo-! ,,°P i,lt3a: Ate!!& ni™a nikakega potovalnega
r J t	°	poobla>cenca za sprejemanje aarocb.
ven.ta, Slovana in — človeka.
Fotografični atelijer
Pavel Crastwirtli
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga pohištva, popolnih sob.
iPunaj — Trst.
Železno pohištvo, zrcala iz Hslgije — Pcdibe v izboru iu tapetarga. — Ure šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah.

- b .i na Aaffležkem pop san' vsi psi. Našteli s i h 1.871.619 glav. Tam pr haja na 20 ljudi t 1 p »s. Od ;;4<5.000 se ni plačalo davka, i^ asti ne plačujejo davka oni pai. ki vodijo a -pce. V L >ndonu 60 pop saii 153.567 psov. a lam je b lo epreščen h od davka le 14 glav.
STALEN ZASLUŽEK
•• i več spretnib zastopnikov zi življensko » varovaoie pri neKi tukajšjji občezntin?. so On U in dobro upeJjani zavarovalnici. Tildi ? "etrjitci 89 spre emaju pod jako ugodnimi lTO i. ter ee po dokazu njih spoiobnos.i v šemu času tudi stalno namestijo. Ponudbe posijati je pod naslovom — iiden zastor»Dik" — na unravništvo
soliden zastopnik'
>H-inosti«.
»Kraljevič Marso«, »Hafii in poulična mladež«, »Karneval-5ka haiada« m »Poslednji Obrenov v t. Glede pc.slednje m s.ime, da je dt godek 11. junija zbudil v Aškercu pač še drug.čen tdmav n?go mu je dal izraza svoji pesmi ; a tu je odločil umetnik !
»Iz popotnega dnevnika« omenjamo »Noč ob morju« (čudoviti fmtaeija), »Kaska vas«, »YT cerkvi Krista Spasitelja«, »Ukrajinska step«, ki je pravi biser moderne pokrajinske slikarije, »Noč na morju« in »Ruski jezik.«
O »RapEoiijah bolgarskega goslarja« rečem > lukaj si mo to, da ei je postavil ž n imi Aškerc pač lep spomenik met brati Bugari. yesejet s kstcr.m so pozdravili poslednji te njegove po<z je, spričuje t^ in bodočnost bo to brez Ivomno še bclj ž vo pokazala.
1
I
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathpeinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v 7avojih z varstveno znamko žtp uka lvneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte l»eh manj vrednih posnemkov.

JAKOB B^IBIG
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-oijalij, vsakovrstnega olja, navadnegi in najfinejega. Naj fine je testenine po i jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa otrobi. Razpošilja naročeno bla^o
drobno

04.1I/b
tudi na deželo na debelo in po jako nizki ceni.
Mehanična delavnica
AUriK Lantsclmer
zapriseženi eeniteij
TRST, ulica Geppa št. 12, TRST Spre\ema vsakovrstna mehanična dela.
| Prodaja in zamenjuje dvokolesa najboljših tovarn. Popravljalnica za dvokoleaa.
Zaloga gumijevih obročev, čreves ter pripadkov.
Napravlja električne zvončke.
Proda se
zaloga vina, ena hiša s krčmo v Vipavi, t ena hiša s krčmo pri Buzetu v Istri in en dvorec (vila) v Kozini. Ustmeno ali | pismeno se je obrniti na g. A 11 t o n a i B o r 1 i, trgovinska kavarna v Trstu.
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIGOJ
yia del Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tifr cerkve Sv. Petra v hiši Mareazi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega r tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
9C Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPL JITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
•Sprejem« zavarovanje ČloveSkepa živ-j ^nja po nairaznovTHtrej~ih kombinacijah pod tako obodnimi poboji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujoČimi se vplačili.
Veak ^lan ima po preteku petih let pravico do dividende.

lAVLT
vzajemna zavarovalna banka v Praeri.
Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti draera vzajemna zavarovalnica naše drž:»v^ z vseskozi s!ovaiisko-ni?rodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarna so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim Škodam po najnižjih cenah ^kode ceniuie takoj in najkulnntneje trživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.

Pri sveter^ Antonu Padovanskem.
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. jj
Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Trajna razstava in izključila zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetni.-Kega dela bedi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh
v elikestib.
Lastna delalnica pianet, daimatik, pluvial, roketov. kvadratov, tolarjev, nasn.ii srajc itd. Izvrču^jo tre tud vsakovrstne veznine, /.aaia.e itd.
Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I in II. vrste, podob, vencev, križcev )n Kvetiuj vsakovrstnih.
Lastna izdelovainica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del ppadajoč.h k !u.g.rastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr.
Zaloga uiisalov, ritualov, diurnov ter brezštevilno drug h maš ji h knjiži-r, svečnikov, svetiln, kelhov in ©iborjev se srebrjim pokrovom.
popravlja se vsakovrstne stvari. J^aj se poskuša prepričati se o ugodnih cenah.
Zahteva nuj se brezplačni cenik.	- -
Najboljše sredstvo za čistiti vsako fino ^ obuvalo. Rumeno ali ^ črno.
Najbolj se pripo-p roča za Zoxcalis, ^ Oscaria. Chevre- ^ aux in lakirane ^ Čevlje.	Q
DKAGOTIJN vekjet
(C. Vecckiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter popravo žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. W Gene zmerne.
@
Zadnji amerikanski model!
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono št. 847. - Via đelia Stazione Št. 17. - Telefono št 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje predmetov, se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse pruie. )
Sprejema se ludi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen" skladišča.
Edini tržaški zavod za _ ,,VACUM-CLLM,-ER4.
( IM KN.li: in SHRANJEVANJE PREPROG	i i i
Tovna postrežba, in nizke cene.
r_n
V; m,'/v,,

/«.
•a
»"T
••"j -- ' Z -
f "'.'"■>■ . •' •>' ' 'CDj! \

	7 . . ". 7 -t
	
	
1_	
i i
■ ■ J^.. .V - ~ V?—	'
. —___
0
<a >
o
j.i
2 o ~ o 53 fl
- J® č;
o
®
>M
O TJ
e P«
X:jj bol i ."'n^uvHii, nojsoliduejši i oovišeui amerikanski pisalni stroj prve vrste je ..REMINGTCN" iViod. 1904. l pisavo povsem razvidno od prve do zadnje črke.
Strojevi za računanje.
Pomnoževalni stroji: Mimto-graf, Ciclostyl in Rotativ.
= Dotični pripaclki. ==
PRIPADKI
za pihalne stroje vseli vrst.
TRAKOVI
za kopiranje ali brez Kopiranja, za litugratirauje ali hekiuj*rafi-rarje za pisalne Rtioju vseh
83-it«vov kak- r : Adier, Under-wcod, Remington, Hammond, Oliver. Ideal itL s jamstvom
od iS. 3*— naprej.
Blazine za str<j „Y0ST z
jamstvom. Stroji na poskušajo ne (la bi jih bilo treba v kupiti.
Brezplačen poduk za učenje pi-*at> na utruj. Nastavljajo se brezplačno uradniki in inndnice vesč-t pisanja u a t-troj. Kuouje, prodaja :n zamenlue stare pihalne f-troje vsakega n-s^ava. C s!ii iu popravlja pigalte stroje
vseh vrst.
Prve vrste priporočila. — Ceniki brezplačno in franko.
Telefon lr.se. — ZastGp in zaioga: Via Goppa 13. — Telefon Kise.
^Tovarna pohištva 3gnacij Kron, Trst,
ul. Cassa di Rispannio
— Telefon štv. 21«.
5 I
r
goooocoooooooosg
--i L ~ .= Q
©
o
o □
o o o
o
o
o
o
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
zalacatelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. grlavnesra earin-sLctra urada in skladišč, e. kr. prlv. Ilovd. orož. e. kr. iinanene straže v Trstu. Kopru in I*nlju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše Xmhlt\ voščilo (liiks) = frg0til

v.?

Cene nizke. Postrežba točna.

Zagreb — Ilica 40.
priporočil svoje toeiie, solidne in cenene proizvode. O
fi
__ Cenike brezplačno in franko. ^^
oooooooooooooooo
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra it. 2.
(Vogal ul. Torreiite.j
Prva zaloga izgotovljenih oblek za moSke, dečke in otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu nadalje bele od satena in platna, konumi saten al platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotote v la*tnej krojačnici ; 600 oblek po K JO za niošfce, 400 po K 8 za dečke. Zalog* je vedno obložena z izlelki najboljših tjvaren Će^ke Kormina in Ćervinjana.
PODRUŽNICA;
„ALI.A CITTA DI LONDRA"
nI. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianca^
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
Glavnica in rezer-ni zakladi druStva glasom bilance ^cocc 31. decembra 1902.
Zadrnžna glavnica (od kejih vplačano C ^/200.000) . ......
Rezervni zaklaHi dobi kov ....
zaklad proti vpadanju
vredno3tij Javnih efektov . . . j Rezervni zaklad premij za zavaro-
i vanja............
Zavarovanja na življenje v veljavi I/.plačane škode v vseh oddelkih od ustanovi;ve društva [IKJ3—10021
Društvo sprejema po jako _ ' zavarovanja proti požaru, streli, škodi vale i ra/.strelb i ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m rju ; oklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno-vrMoih kombinacijah, za glavnice, rente plačn • do miti ali po s-mrti zavarovanca, doto otrokom itd.
K 8,000.000 7,133.580
3,700.580
„ 71,255.752 „ 254,966.140
„ 403,919.050 ugodnih pogojih
Cene vžigalic:
1 oritT. zab:>j s 500 zavitki (normal) K 48-franko Ljubljana	popusta.
-TS C e«
VŽIGALICE , družbe Ci-iia in M®^« . Zaloga pri Jv. Pcrdanu v Lju - • {t
S
1 or zaboj h 500 za v. (F.aming) K 51' — f7ank«> Lii'bljan«, popusta 2°/0.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica v Celovcu.
Kupuje in prodaja
*«• vrat« rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
'Fromese Udaja k Tsakemu žrebanju.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zamenjava in eikozaptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - kupone.
Podružnica v Spljetu
11
VJnkuiuje ln dlvinkulujo vojaška ž«n*tninaKe kavcija. Uskomf t ia is±ki*s*o azasito, ^Sffi	varočilst
'^n^rrtr" vi ^M^fiTT ' ------- -^f- ■frr^ ii* y.-r ... ^	^
Baje predam© aa vred. papirje. Denarne vloge vsprejema
Zavarujo sročk« proti kurzn! j.:j y tekafem raćunu ali Qa v,Qžne knjižice proti ugodninl
—--obrostim. Vloženi denar obrestuje od dne vlogo do
.	-	dne vzdiga. . - ■ . =
ii-ruoJ
-jjac^sa
Ifroznet s čeki in nakasnioami.
7r1 ^•tir^-jg^TgPBTfgTT"^ ^im^rrHr-^^, i'- &