38. flevlM
Q Unmioni, v sotmo 11 fejraminHZ3.
UIO LOL
Iihaja vsak dan oopoldao, lxno mil a«d#I|« ta praznika«
Inserati 3 do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p. večji inserit! petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitae ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloti znamka za odgovor.
trpravnUtvo „S1oy. Naroda1 ln »Narodna tiskarna" Knallova
ollca st 5, pritlično. — Teltfon tU 304.
UradnUtra usiov. NaroiV' Kultovi otica it 5, L nadstropja
Tela'on stav. 34. Dopisa spra jama 1a aoditsaia ta sad ostao fmanovana«
Posamezna Številka:
v Jug o si a vili vse dni po Din V— Inozemstvu navadno dni Oln 1, nedelje Oln 1*25
Poštnina plalana v gotovini.
»Slovenski Narod** velja:	V JiK'OslIvlj«			V iDOtemstto
	v Ljubljani		poifl	
12 mesecev......	Din 120—	Din	144-—	Din 216 —
	.     60 —	•	72'—	.    105--
3 _	.     30 —	•	36 —	
1 m	• lO-	■	12 —	
Pri morebitnem poviSanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   JO^KT"  po nakasnio Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
NOVA NEVARNOST.
Kje, od kod? Sovjeti nameravajo napovedati celemu svetu vojno. Tako se glasi najnovejše poročilo, ki bi gotovo vzbudilo senzacijo, če bi ne bili ljudje že tako navajeni vsakovrstnih alarmantnih vesti o nevarnostih, ki neprestano prete od vseh strani. Ni znano, ali so boljševiki v resnici postali naenkrat tako korajž-n: ali ne, vsekakor pa je umestno spomniti se pregovora, ki pravi: »Ni dima brez ognja.« Kajti ,če trezno in nepristransko presojamo današnji mednarodni položaj, pridemo do prepričanja, da bi bilo ignoriranje nevarnosti baš od strani sovjetske Pusije popolnoma neutemeljeno. Dokler je državni organizem Rusije razjedala krvava meščanska vojna, dokler je bilo vprašanje zmage te ali one stranke še problematično, je bila ta, čeprav naivečja kontinentalna država ,za mednarodne odnošaje brez pomena. Ona je bila politično mrtvo telo, kjer so se pasli različni domači in tuji elementi. Danes pa je stvar nekoliko drurračna. Sovjetom se je posrečilo utrditi svoje stališče v notranjosti države, apostoli pooolr.e nad iona lne neodvisnosti, ki so šli tako daleč, da so dovolili formelno avtonomijo nekulturnem in pobtično nezrelim narodom kakor so Tatari. Kirmzi. Baškirji itd., so izpremenili svoje stališče v notranji nolitiki in oostaTi strogi centralisti. Na zadnjem zborovaniu sovietov je bilo sklenjeno podrediti številne federativne republike vrhovni vladi v Moskvi. Ta korak, čigar riskantnost je jasna vsakomur, kdor pozna ruske razmere po revoluciji, ko je bila centrifu-grlna sila tako velika, da se niso hoteli odcepiti od Moskve, samo različni neruski narodi, temveč celo po-samni okraji in večja mesta in je bila vsaj v začetku faktično po celi državi provedena mestna uprava in popolna politična neodvisnost oddalie-nih ki a je v in mest od centralne vlade, ki je obstoiala takrat samo na pap'rr*. pa dokazuje, da je Pus??a nastonila pot k notranji konsolidaciji.
Temu, z državnega stališča važnemu dejstvu, pa moramo prišteti še dva od1očilna momenta v ruski revoluciji, ki ju ne smemo prezreti, če govorimo o kaki nevarnosti od le strani. Dokler so bili sovjeti le neke vrste urad za boljseviško propagan-do, so se bali vsake količkaj močne države. Zato so postavili na daljnem vzhodu med lastnim onemoglim in izčrpanim državmm telesom in gospodarsko ter vojaško močno .Ta-ponijo, državo - posredovalko, ki fe
bila v političnem pogledu pravi netopir. Uradno demokratična republika* kot jih imamo v Evropi celo vrsto, v resnici pa pesek v oči japonski vladi, ki bi se bila prav rada utrd;la na račun Rusije in bržkone tudi Kitajske v vzhodni Sibiriji. Ta jez, ki so ga postavili boljševiki japonskim asp;racijam, pa so pred kratkim podrli in savjeti so se pomaknili do Vladivostoka. To je drug važen dogodek, ki priča, da se sovjetska vlada navzlic vsem govoricam in vestem o nasprotnem, čim dalje bolj utritiie, da je postala v svoji notranji nolitiki elastična v toliko, da lahko kljubuje pritiskom od katerekoli strani. Torej bojazni pred nevarnostjo   od   zunaj ne pr?znava današnja
Rusija več___To si je treba posebno
zapomniti, če hočemo razumeti sledeči korak, ki so ga storil? sovjeti s tem, da so začeli pomišljati o agresivni pol'tiki, ali bolje rečeno o uspešnejši propagandi s pomočjo orožja. Podrobne vesti, ki jih najdemo tupatam v tuiih časopisih in ki jim javnost č'sto po krivici posvečuje premalo pozornosti, se zde na prvi pogled precej neverjetne, kajti Evropa je navajena nrsliti, da bo Rusija kot država prsivna dotlej, dokler bodo vladali v nii bolišev'ki. Vse pa kaže. da bo to prej račun brez krčmarja. kakor pa trezno presojanje d^našnie^a mednarodnega položaja. Ne glede na negiranie do^ed^j obstoječega družabnega reda in di-amentra'nera nasnrotja med sovjetsko vlado in ostalimi državam i. Rusija ne more in ne sme ostali izolirana, če hoče da se ne spremeni v splošno razvalino, ki bo pokopala pod seboj še ostanke ruskega naroda. Te^a dejstva se vodilni krogi komunističnega gibanja prav dobro zavedajo in zato je popolnoma razumljivo, da so začeli pomišljati, k~ko bi bilo mogoče po brezuspešnih konferencah prisil'ti znnadne države, da priznajo sovjete kot zakonito resko vlado ah* kar je istovetno, da kapitulira družabni red zapada, osnovan na principih rJemokraC&Hta, pred splošno anarhijo in diktaturo ene^a naroda. Ta misel ni niti nova. ka*t? o ne-izoorp-nem oboroženem kopfTktu z zaondno Evropo in končni znad bol^-ovi^keo-a orožia se govori na javpTh sbodTh v Rusiji že od zadetka revoftffffe. Da pa je spregovorila o teh nakanah tudi sovjetska vlada, to le potrjuje domnevo, da ona čuti pod seboj precej realna tla.
Za vojaško akcijo potrebujejo sovjeti v prvi vrsti močno armado.
Tudi v tem oziru so storili vse, kar je za sedaj mogoče. Splošna vojaška obveznost, nemški inženirji, ki so začeli v zadnjem času prav pridno vzpostavljati rusko vojaško tehniko, rdeča armada, ki je po izjavi strokovnjakov preskrbljena z vsem potrebnim ne samo za sedanji njen kader, marveč trd? za slučaj splošne mob?lizac;je. vse to je preveč očivid-no, da bi kdo mislil, da so apostoli večnega miru res tako miroljubni. Kdor osla lovi, mu seno mrli. Prav isto se godi danes t.idi z rusk'mi narodnimi masami, ki so jim boljševiki obetali zlate oradove, dokler jih niso vjeli in obrzdali Irko. da lahko počenjajo ž njimi kar hočejo.
Vsi trije faktorji: centralizacija državne rprave, konec nevarnosti od strpni Japrnijc in vedno močnejša rdeča armada, pa H še ne upraviče-val" trditve, da bo Evropa prej ali s'ej postavljena pred fait accompli oboroženega koniTkta s sovjetsko Rusijo, če bi ta ne računala, in sicer s precejšnjo verjetnostjo, z realno podporo premaganih držav, kjer so krive samo domače razmere, da do-sedaj še niso odkrito stopile na stran sovjetov. Skrivna želja teh držav, obrnit? čimprej kolo sreče tako, da bi bilo mogoče poravnati povojne račune na bojnem oolju. n^rn postane jasna, če pomisli *io, kakšno ra^oo-ložeme vlnda danes v Nemč'ii, Turci ii aH Bolgariii. Te tri države, ki pribavio v prvi vrsti v poštev. žive več ali manj pod idojuim vpl'vom M^.^kve in veliko vorašanle je, koliko č^ca bo še trairdo. prodno posege ta vnliv tnefi v praktično življenje. Da se ne b^do sovjeti vezali z obstoječimi vladami teh držav, je popolnoma jasno, toda od dannšnie notraniepo-liti me napetosti, od nezadovoljnosti vseh slojev, posebno pri nemškem narodu, ki ras*e v geometrični progresu, pa do dr^avne^a prevrata je samo še en korak. In to bi bil četrti odločnni faktor in obenem sienal ki ra sovieti nestrpno pričakujejo kot edini izhod iz sednniega. ne bas u<rndcga položaja. Kadar govorimo o kaki nevarnosti za status ouo v Evropi, ne smemo pozabiti, da nevarnost preti od sovjetske Rusiie, ki nam lahko na tvori poleg anarhije in splošnega kaosa tudi breme politične nadvlade tuje^t elementa, ki smo se ga komaj otresli. Kajti, če bi prišlo s pomočjo Rusije do kakega revanža proti antanti in drugim po vojni nastalim državam, je velka verjetnost, da bi Nemega izkoristila to situacijo v prvi vrsti 7a vzpostavitev svoje predvojne meči
Zbor zaupnikov Naredno-najiredne stranke v Ljubljani.
Ljubljana, 16. februarja.
V dvorani Mestnega doma jc bil snoei p.av dobro obiskan zbor zaupnikov narodno-napredne stranke iz Ljubljana. Zbora, ki je trajal od 20. do 22.. se je udeležilo po točnem štetju 133 zaupnikov, bilo pa je tudi navzočih ne!:aj oseb, pripadajočih drugim naprednim strankam.
V imenu pripravljalnega odbora je zaupni zbor otvoril predsednik dr. Karel Triller, ki je v markantnih stavkih kratko očrtal razvoj političnih dogodkov od zagrebškega kongresa dalje. Uvodoma je dr. TriHsr navajal razloge realne politike, ki so vplivali, da nekdanja za narodne pravice se boreča, sedaj zopet oživljena narodno napredna stranka ni mogla več slediti političnim metodam demokratov, ki so izgubili z narodom vsak stik. Nismo mogli slediti tistemu slepemu centralizmu, ki ga ie forsirala demokratska stranka z bivšim ministrom Pribičevićem. V nadalj-nem je dr. Trillcr omemal glavne poteze političnega bo?a. Narodnonanredna stranka mora voditi boj proti klerikalizmu in komunizmu. Ob°rra tema skupinama moramo napovedati boj. Preci-ziraioč staUščc napram dr. Koroščevi skupini kleriknlne stranke in napram dr. ŠiTŠtcršičevi stranki ,-c naglasak da obe skupini zasledujeta iste cilje. Klerikalcem ni za pravo avtonomijo SHve-ni:e, njtm je to postranska stvar. »Daite klerikalcem šolo, pa Vam iz srca žviž-gaio na ostalo avtonomno! Samo zaradi šol zahtevajo avtonomijo!«
Govornik je da!je opozarjal na posledice, ki jih bo rod'! klerikalnokomu-nističm b!°k. Izvolitev klerikalnega bobševika dr. Gosarja bi imela za Ljub-1'ano velike gospodarske posledice. Vsi naprednočuteči meščani morajo pri bodočih volitvah delovati z vsemi sredstvi in z vsemi s^ami, da se več ne ponovi tretji december lanskega leta. Raz-motrivajoč dalje stališče narodnona-predne stranke napram NSS. ki je krenila sedaj na levo, je omenil, da akera Zaicdnice ni v pričakovanem smislu uspela, ker ie Ljuba Davidovič bil prešibak, da bi izvedel velikopotezni načrt, ki je meril na to, da bi prišlo do potrebne notranje konsolidacije v državi.
Naćab'e je dr. Trillcr omenjal tudi bedni položaj «radn»štva. Naprednjaki so za čisto upravo in odstranitev vsake korupcije. Naš uradnik vrši svojo dolžnost strogo in vestno. Zboljšati se pa mora njegovo gmotno stanje. Ne moremo trpeti, da bi državni uradniki po 30 letih vestne službe bili prisiljeni stradati. Računati moramo z realnimi dejstvi. Nova vlada, ki bo izšla po vo-j litvah IS. marca, bo morala skrbeti, da ' ustvari   čist in dober administrativni
aparat, ki bo imel med narodom svoje zaupanje. Dalje moramo gledati, da se za Ljubljano ustvarijo gospodarske razmere, ki bodo omogočale našemu trgovcu, obrtniku, industrljcu in delavcu varno eksistenco. Zahtevamo enakomerno obdavčei jc vse!i sloiev, predvsem pa enaka davčna brcne la za vse pokrajine.   (Ploskr.n.c in odobravanje.)
Na to je obširno govoril o pol. situaciji v Ljubljani in kazal na nevarnost, da zmaga pri skupščinskih volitvah klerikalni kandidat d^. Gosar, ki je formalno sicer v vrstan SLS, v resnici pa je idejno najbližji komunistom. Uva-žujoč ta de.anski položaj, je začasno vodstvo narodno napredne stranke rado vstopilo v pregovore za ustvaritev takozvanega naprednega bi ki g*
je predlagala demokratska stranka. Dotična pogajanja so se vršila preteklo nedeljo in ponedeljek. Stranka je storila vse, da bi bila ta pogajanja uspešna. Predlagala je, da bi naj bil skupni kandidat pristaš nar.-napredne stranke, namestnik pa demokrat. Glede izbire kandidata je bila pripravljena na dalekosežne koncesije, eno pa je zahtevala, da naj imata tako kandidat kakor namestnik v slučaju, da prideta do izvrševanja svo'ega mandata, pcpo'noma svobodne roke, da se pridružita v parlamentu tej ali oni veliki politični skupini, odnosno parlamentarnemu klubu, kakor bo pač to zahtevala takratna politična situacija. Delegati demokratske stranke so to zahtevo zavrnili, s čemer so bila zaenkrat razbita pogajanja za napredni blok. vendar pa je položai tak, da ni izključeno, da pride še do novih pogajanj. Tudi v tem slučam bo narodno-napred-na stranka storila vse, kar je v nieni moči. da se omogoči napredni hlok. Pripravljena je tudi na žrtve, toda samo d^ gotove mei'e.
Dr. TriUerjevo poročilo je b'lo sprejeto s splošnim odobravanjem. Sklenilo se je. da se otvori debata o tem poročilu zaiedno z razpravo o postavitvi kandidatov.
O strankinem programu in statutu je poročal dr. VladimJr Ravnihar. Na kratko je v glavnih potezah očrtal program narodnonapredne stranke. Pri tej priliki je uvodoma podal kratko zgodovino stranke, ki je bila že pred 50 leti ustanovljena in se je vedno borila za svobodo naroda fn za svoboden duševni napredek. Mi zahtevamo svobodo vesti, zahtevamo duševno in fizično svobodo! Slovenski narod se je razvil v kulturno edinico. Po uiedinjenju pa se .fe zlil v državno politično edinico, državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kratko omenia državni nro«:ram narodnonapredne stranke. G'avni cilj nam bodi konsolidacija notranjih razmer. Za-
A. E. W. Mason:
21        KLI8 NA PGMCO.
Roman.
»Čujte!« je reke! tiho in resno, da so bili vsi ganjeni. »Nekaj je v tej hiši, česar ne razumem. Povedal sem vam že. In povem vam sedaj še več. Mene je groza — mene ie trroza!« Te besede so udarile na poslušalce kot grom, čeprav jih je izrekel šenetaje, »Da, drag? prijatelji,« je ponovil in prkimal z glavo, »groza me je!« Ostali so občutili vso težo teh besed in strah, kakor bi bilo v sobi nekaj skrivnostnega in nevarnega, a njim prikritega. Tako ži-vrben je bil ta občutek, da so se nehote stfs-nrli skupaj. »Sedaj vas pa slovesno opominjam. Nihče ne sme črhniti besedice, da so ti dragulji bili najdeni niti ne sme kak Časopis pisati o tem: nihče ne sme sumiti, da smo jih našli ta v tej sobi. Ste-li razumeli?«
»Popolnoma.« je rekel komisar.
»Da,« je rekel Ricardo.
»O tem ni dvoma, monsieur,« je rekel Per-richet.
Ha rry Wethermill pa ni odgovoril. Samo njrr^ve oči so žarele in bile uprte v Hanauda. to je b?1o vse. Hanaud nt zahteval nobenega odgovora od njega. V resnici ni pogledal Har-
rvju Wethorm;!!u v obraz. Ricardo je razumel, rfanaud ni hotel videti muke, ki je bila začrtana vanj.
Sli so spet nazai dol v ma!?. veseli sal^n, kjer so bile cvetlice in avgustovsko soluce. Ri-cardu se ie kar bleščalo pred očmi. Hrnauda r»a je stresel mraz, kakor če bi imel mrzb'co. Niti jutranja preiskava, niti otrnlo truplo pod rjuho, pa tudi ne čudna najdba dra<ruljev ga ni tako pretresla, kajti to so bila kompletna in definitivna dejstva; tu pa je bil vtis neznare groze, ne dejstvo, samo domnevanje, ki s?Ii človeka k temnemu razmišljevanju. Stvar je morala biti tem bolj važna in tem boli vznemirljiva, da je ravno Hanauda tako pretresla. Ni samo Ricardo občutil tega. Klic obupa je za-donel po sobi Bil je glas VVethermillov in njegov obraz je bil bolj bled kot zid.
»Monsiear,« je zavpil. »Ne vem, kaj pomeni to, da ste se stresli, toda spominjam se par besed, ki ste jih rekli danes zjutraj.«
Hanaud se je obrnil, njegov izraz je bU nedoločen in bled, a njegove oči so se zaiskrile.
»Prijatelj moj, tudi jaz se spominjam teh besed,« je rekel. Oba moža sta si stala nasproti in si gledala oko v oko, kakor bi se bala drug drugega in skušala drug drugemu vzbuditi strah.
Ricardo je premišljal, na kai bi se pač nanašale te besede: tu pa je ropot koles pretrgal rmlk. Nanravil je na Hanauda izreden vtis, vlakni! roke v žep in zadovoljno rekel: »Voz Helene Vauouier.« Nato je vzel iz žepa cigaretno dozo in si prižgal c:<rareto .
»Poglejmo, če bo odšla ta uboga ženska v miru. Unam. da je zanrt v^z.«
Bila je zaprta kočna. PeHMa se je mimo odprtega salona do prednjih hipnih vrat. Kot Hanaud so prišli vsi ostali v vežo. Usrmljeuka ie priš'a sama dol in nesla Helenin kovček. Postavila. <*a ie v koojio fn čakala pred vrati.
»Morda je postalo Heleni slabo,« je rekla vznemirjena, »ker ne pride.« In hotela je pre-niti proti stopnicam.
A naenkrat je stopil Hanaud pred njo in ji zastavil pot .
»Kaj mislite?« je vprašal in se nasmejal; in ko je to izrekel, so se zgoraj vrata prav tiho zaprla. »Glejte,« je nadaljeval, »zmotili ste se, že prihaja.«
Ricardo je ostrmel. Zdelo se mu je, da so vreta, ki so se zaprla tako oprezno, mno<?o bližja kot Helenina. Zdelo se mu je, da so bila t avrata v prvem in ne v drugem nadstropju. Hanaud menda ni ničesar opazil, vsaj tako je izgledalo. Pozdravil je Heleno Vauouier z nasmehom, ko je prišla dol po stopnicah.
»Bolje vam gre, gospodična,« je rekel uljudno. »To se vam vidi. Vaš obraz že ima barvo, V enem ali v dveh dneh boste snet v redu.«
Odprl je vrata in vsedla se je v kočijo. Poleg nie se je vscdla usmiljenka. Durrete se je spravil na kozla. Kočija se je obrnila in odpeljala.
»Z Boeom, gospodična,« je zavpM Hanaud in čakal, dokler ni voz izrinil za visokim grmi-čiem. Nato se je pa vedel na zelo čuden način. Obrnil se je in kot blisk tekel post^nn?oab navzgor. Ricardo se je naravnost čud'1 njegovi gibčnosti. Ostali so mu sledili tik za petami. Tekel je k vratom Celijine sobe in jih odprl. Skočil je v sobo, se ustavil za trenutek, potem pa tekel k oknu. Skril se je za zaveso in pogledal ven. Z roko pa je pomigal svojim spremljevalcem, naj ostanejo zadaj. Slišali so ropot koles na pesku. Voz je ravnokar prihajal na cesto. Durrete se je na kozlu ozrl in pogledal proti hiši. Hanaud se je sklonil ven in mu zamahnil z roko. Nato je šel nazaj v sobo in pred njim je stal z odprtimi usti in debelo gledajoč — Perrichet, inteligentni Perrichet.
»Monsieur,« je zakbcal Perrichet, »nekaj je bilo odneseno iz te sobe.«
Hanaud se je ozrl po sobi in odkimal z glavo.
»Ne,« je rekeL
Stran 2.
»SLOV EN S KI     NAROD«   d n e 17. februarja 1923.
štev. 38
htevamo dobro upravo. UradniStvo bodi politično neodvisno in dobro plačano. To je glavni pogoj za dobro upravo. Glede revizije ustave je omenil da Je treba ustavo revidirati, ako se izkaže, da ne odgovarja dejanskim razmeram. Samo tako pridemo v doglednem času do notranje konsolidacije. Končno je podal kratko, a izčrpno sliko organizacijskega statuta.
Zbor zaupnikov je program in organizacijski statut sprejet Sledile so nato volitve. 2 ozirom na to, da je bil 2bor zaupnikov omejen samo na mesto Ljubljano in se kasneje skliče še velik zbor zaupnikov iz vse Slovenije, je bilo v odbor izvoljenih samo 21 članov in sicer:
Fran Bonač, Janko Dolar, Jakob Dro!, Anton Ferant, Tomo Godec, dr. Josip Hacin, J. Jeras, Janko Kostevc, Viktor Meden, Anton Minkuš. Rasto Pu-stosfemšek, ing. Petrtč-Mfiller, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Roman Ravnihar, Viktor Rohrman, Valentin Sajovfc, Fran Skafl, dr. Karel Triller, Dr. Ivo Tavčar, Josip Urbane, Andrej Verbič, Robert VValand, dr. Konrad Vodušek, Ivan Zupančič, J oso Zidar ič in Le o Zor ž.
Za v soboto 17. L m. ob 3. popoldne je določena seja, na kateri se konstituira načelstva
Nato Je prišla v raspravo sadn:a točka dnevnega reda: postavitev kandidatov za volitve v narodno skupščino. Dr. Triller je predlagal da narodno napredna stranka postavi sa kaaafidata v LJubljani dr. V lad im i rja Ravaaaarja in sa njega namestnika Viktorja Medena. Na deželi pa naj stranka to pot le ne postavi svojih kandidatov. Obenem je orisal v kratkih potezah situacijo« ki sili na to, da se ustanovi potom pametnega in poštenega sporazuma enotna napredna fronta. V ta namen pa so potrebna Še nadaljna pogajanja z ostalimi naprednimi skupinami. O tem vprašanju se je razvila živahna debata, v katero so posegli dr. Defranceschl, Fran Škufj, Rasto Pustos'ernšek, dr. Triller, dr. Konrad Vodušek in še drugi. Soglasno je zbor zaupnikov odobril predlagani kandidaturi obenem pa dal aačelstvu pooblastilo, da napravi vse potrebne korake, da se osnuje napredni blok.
Ob 22. uri je predsednik dr, Triller zaključil zborovanje.
POLITIČNI GOVOR G. PAŠIĆA 0 RAZVOJU NAŠE ORŽAVL
ZANIMIV PASlCEV GOVOR NA RADIKALNEM SHODU. — RADIKALNI KANDIDATI V BEOGRADU.
— Beograd, 16. svečana. (Izvir.) Radikalna stranka je v hotelu »Pariz« včeraj ob 10. dopoldne priredila do 11.30 trajajoči volilni shod radikalne stranke pod predsedstvom načelnika beogradske občine Dobre Mitroviča. Shod je Imel določiti kandidatno listo za mesto Beojrrad. Shoda se je osebno udeležil tudi ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je imel zelo zanimiv in po vsebini politično značilen govor.
Pašič ie pričel svoi govor s svetovno vojno, katero :e zakrivila Avstrfa s svojo demaršo napram Srbi L Po pc lomu je nastopil mir in sedaj moramo skrbeti za obnovo vsegospodarstva, ki Je po voni mnogo trpelo. Po tem kratkem uvodu Je ministrski predsednik očrtal zgodovino ujedinjenja, kako :e prišlo do naslova krale-vina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pašič je izjavil:
Imel? smo po osvobo?eniu in tredinie-a!n z brati Hrvati fn Slovenci konference, na katerih smo razpravljali o vprašanih, sa kakšen način hočemo ured?tl drŽavo In kako dale delovati. Bila so različna mnenja. Znana vam ie krfska deklaracija, v katero so sprejeta glavna načela, kako na} se uredi država. Na konferenci je bilo prvo vprašanje, kako na? se nazove država. Bila so različna mišl'en'a. Jai sem izrazil mišljeue, da bi se morala imenovati Srbija, ker le srbsko pleme na močneje, ker se *e stoletja borilo za svobodo in v zvezi z ostalimi zavezniki zmagalo neprlateLa. Drnsrf so predlagal!, da se naj fmenu'e Ju-zeslavl'a. Na ta način pa bi srbsko pleme Izgubilo svo'e Ime. Končno se 's doseglo soglasle. Ko s« nI hotelo spre'etf Imena aa'stare's'ega brsta, teda' naj bo država Srbov, Hrvatov in So vence v.
Nadalje Je nastalo vpraš.uve, kako ure-đltl drfavo. Takrat sem Jaz rekel:
Mi Imamo svobodno ustavo in ta naj bo temelj n-?§? državni ureditvi. SrbPanska ustava Je demokratsk? In dn:e vsem meščanom enaka prava. Nasproti tema pa so ngovar'ali, da ima gotove določbe, ki govore, da je dinastia Karag'org'evičev pravoslavna, in da bi v tem vsi ne soglašali. Tudi določbe o prr*voslrtv*u se ne more'o sprejeti. Mi smo odnehali, da se te določbe spravijo v skbd z novimi razmerami. Po ustavi so sedaj vse vere enakopravne. Ko se je razpravljalo vprašane dinastije Ka-ragjorgevičev, so tedaj vsi priznali, da 1 o-dl ta dinastra narodna dinastija in je Mla kot raka sprejeta.
Nastalo je tretle vprašanle, kako treba izdelati ustavo. Eni so bili. da :e treba dati držav? v ustavi enotnost, drugi, da }e treba Izdelati ustavo na temeliu federpde. Nastale so dolge debite, ki so tra:a!e več mesecev. Jaz sem teda* de;al: Mi se lahko na federativnem principu razdelimo v Srbe, Hrvate in Slovence, pa se teda} zjedl-nimo. Kakor je Avstrija stremila za tem, da bi nas vse pomešala, tako ie seda7 zgodovina preprečila, da bi se razdelili.
DRASTIČNA PODOBA NERAZDEUIVO-STI DRŽAVE.
Ministrski predsednik govoreč daHe o nerazdel ivosti države Je to zborovaJcem pokazal na drastičen in nazoren način. Razvil Jim je etnografski zeml ev'd Jugo-slavfe ter pojasniva! situacijo. Med dražim ie izva'al:
Vzeli smo etnojrrafsko karto In videli, da ite moremo dobiti me"e n:ed srbskim, krvat. in slovenskim plemenom, če bi «e hoteli razdeliti po plemoirh. W smo po našem 07emljti pomeša.it Hrvati v Srbiji, Srbi na Hrvatskem. Pa če bi -e delili, so nam Slovenci veleli, da I:?". Ko nade me:a med Hrvati fn Sf3& ali da se rc t-iore ■a'fl mela med Slovenci in Hrva.i, ker so Slovenci do Zagreba.
Odločili smo se zato, da ostvarimo državo, v kateri lahko vsak reče povsod v državi, da se Hrvat, Srb alf Slovenec Ministrski predsednik le na to predočfl volfl-cem na karti etnografski položaj Hrvatov Srbov in Slovencev ter Iročmčno vzkl'kne: tEvo Vam. tako smo pomešmi Srbi. Hrvati ?n Slovenci, kako ml se razdelimo? Pravoslavni Srbi so v Hrvatski in v Slavo-S094
Z ozh*om na ta polofai smo sklenili, da zirrađ'mo državo na enotni osnovi.
VPRAŠANJE    HISTORIČNIH OBLASTI.
Pri nndiPnem vprašana le šlo za oblastno razdePtev. Država, osnovana na enostavnem temelju. na; Ima §;roko samo-spravo okroži', sreznv In oblasti. Posamnt
oblasti pa ne smejo biti kaka dr Javka sa-
se ki bi đajala svo'e zakone, vodila svofo poFtiko. Na ta način bi potem vsako selo lahko zahtevalo za sebe svojo državico. Mi smo bili nasprotni vzpostavitvi historičnih oblasti. Te oblasti so bile administrativnim potom napravi ene, a niso historične oblasti. Historične oblasti so bile z vojno uničene, ker }e bila vona v smeri, da se vse historične oblasti izbrišejo« ker je narod sam gospodar svoje usode. Na tem principu smo ml vodili vojno. Nekateri so zastopali staPšče, da se ustanovi Hrvatska za sebe, Bosna za sebe. Slovenja za sebe! To se ne more sprejeti. Ml smo bili proti temu. Take oblasti so ustvarili ne-prijatel i: Avstria Turška in Madžarska. Te oblasti so bile ustvarjene po načelu sile močne šega. a ml želimo državo z enotnimi samoupravami.
Ministrski predsednik Je na to kratko opisal bo? za ustavo v ust ovo t v orni skupščini. Očrtal je vsa borbe ter z zadovolj-stvom ngotovil, da Vidovdanska ustava proglaša suvereniteto naroda s kraCem m čela In da dale enalre pravice vsem državljanom, zelo š"roke pravice, ki niti ae obsto'alo v repuM ki.
Ministrski predsednik Je končno kratko navedel razloge, ki so vplivali na razhod radikalno-demokratske koalicije. De-mokrafe so se skušali pridružiti opozlci-jonaJnim strankam, ki so zahtevale revizijo ustave, mi smo se morali raziti in apelirati na narod. Apeliramo na narod z edinim argumentom:
»N/srod! Sedaj ?mn5 o<f*oc*r1 afi ostane us'ava tak*, kakor fa V!a sprejeta in se na-daTe nveljavLa, ali ne!«
REVIZIJA  USTAV*  TN   EVROPSKI POLOŽAJ.
Ministrski predsednik Pašič je dal'e omenal vprašane rev*zi'e ustave. To vprašanje »e motril s stališča ztman'epoli-ti^nc^z položa'a. Nava'a'oč francosko akcijo v ruhrskem ozemlja, nerspehe na lan-sannski konferenci, Je nagla šal resne evropske komp'ikacPe, ki bf na notran'i politični položal zelo neugodno vplivale, če b? se zopet načelo vpraš-?n:e revezPi ustave oziroma, da bi se začela v parlamentu ponovna debita o ustavi. Radi tega poziva svofe sonršPenike, posebno radikalno mladino, da vporabi vse f7zlčne in moralne sile, da po"asni narodu veliko katastrofo, ki bi zadela državo v slučafu nove ustavne borbe. Debata o novi ustavi bi lahko trajala eno aH dve leti.
PASlC O RADICEVT   POLITIKI IN ITALIJI.
Končno Je g. Pašič zaklučfl svo:a politična izvn"an!a o politiki Stjepana Radlča. Med drugam je đe'al:
Vam »e treba znati, da Ital|:a žet! raz-dvo*eno Hrvatsko od Srble. Hrvatje vele: »Hočemo repnbllko!« Pa kakšno republiko? Tako, da bo naša republika med vami! Ml da fh torej bran m o, s oni da Ima'o republiko!« Tako repub^ko bi lahko zahtevalo vsako zelo za sebe. To je absitrdum! To ie nemogoče! Kar zahteva Rad*e\ to ie ■n'č^n'e države In ro rahteva naš" neprl-Jatcl! (Klici Doli Radič!)
M metrski predsednik ie daPe zavra* Čal maorizacio enega plemena nad drugim plemenom. V parlamentu na| vlada samo večina. ZnkPučil 'e svo: govor z apelom, da rnd?lcalni somišljeniki store svo'o dolžnost in dehVe'o z vsemi sredstvi, da izide radikalna stranka iz volilne borbe neokrnjena.
Govor ministrskega predsednika ?e napravil na navzoče velik vtis. Viharno po-zdravPen :e PašIČ r^koj odšel na selo mf-n'strskesra sveta. Njegovim izvaja n.am ni nihče ucovar'al.
Po kratki debati 'e b?Ia nato določena kandidatna lista radikalne stranke za mesto Beograd.
NIKOLA   PASlC   JE NOSILEC LISTE.
1. ) Za prvi volilni okral le določen Božidar JW-ks*mov'C njega namestnik dr. Jakov f>!e»MntovIč.
2. ) Za drugi vol ml okra5 odvetrfk W-haMo Mar'anor'e, njega namestnik Pavle Kara R*dov»ft*»v"t
Jnnininiaiffi &
„DRUŠTVA SLEPIH"
Politične test L
= Klerikalna) talL Današnji »Slovenec« priobčuje pod naslovom: »Pakt med rađikali - narodnonapredno stranko in dr. šusteršičem« iS Beograda datirano vest v kateri trdi da ie narodno-napredna stranka posredno preko radikalov sklenila pakt t dr. SusterJičem. Pooblaščeni smo, da Izjavimo z vso odločnosti*, da ie ta vest tendenciozno zlagana. Narodnonapredna stranka ni doslej z nobeno stranko, ne z radikali, še mani pa z dr. SusterSičem sklenila kakršenkoli pakt Takisto nI imela z dr. Sustsriicem, ohna bi tudi v bodoče ne bo imela prav nobenih stikov. Kakšno stališče zavzema narodno napredna stranka napram dr. Susteršičevi akciji, Je točno ia jasno povedal na včerajšnjem zboru zaupnikov predsednik dr. Karel Triller. Njegova decidirana izjava izključuje vsak dvom, da bi stranka mogla kdaj kooperirati z dr. Šusteršičem. Sicer pa je »Slovenčeva« vest stilizirana tako nerodno, da se j! na prvi pogled vidi, da je tendencijozna in da služi edino klerikalnim agitacijskim namenom.
= Vse, kar je prav! Vaše včeraj5s nje pisanje pod tem naslovom, gospod urednik, je zade!o v črno. Nam hišnim posestnikom, obrtnikom in tistim, ki živimo od kupčije, dandanes niti na misel ne pride, da bi nasedli kakemu političnemu Gašperčku ter Izgubljali čas z ustanavljanjem kakšne takozva* ne »Gospodarske stranke«. Danes žtvt* mo obrtniki in trgovci v težkih časih. Gre nam za obstanek in gledati mora* mo, da dobimo v novi skupščini za svoje zastopnike take može, kateri bo* do znali odločno nastopati za naše ko* risti ter bodo imeli zasTombo v močni stranki. Do sedaj smo bili mi poslan* cem precej zadnji ter so nam naložili taka bremena na naša pleča, da jih ne moremo prenašati. Delavci pa tudi nimajo koristi. Kam so nas pripravili z našim denarjem, tudi čutimo, ker smo vedno bolj v dolgovih. Slepi bi morali biti, da bi se danes igrali s poli* tiko. Volili bomo moža in stranko, ki ima moč in srce za nas. Resni ljudje smo in nočemo Gašperčkov.
a= Kandidatna Usta Gospodarske stranke. Včeraj smo dobili obvestilo, da bo danes na sodišču vložena kandidatna lista »Gospodarske stranke«. Kot kandidat fungira na tej listi g. ing. Milan Š u k 1 j e. kot njegov namestnik pa g. višji davčni upravitelj Makso L i 11 e g.
= Zbor mIad!nskUi zaupnikov. Sno-či se je vršil v dvorani Kazine zbor zaupnikov krajevnih ljubljanskih organizacij mladinske stranke. Zbora S2 je udeležilo razmeroma malo zaupnikov, ni jih bilo niti ICO. O političnem položaju je poročal bivši minister dr. 2 e r j a v. Njegov referat so vzeli na znanje. Končno je bil za kandidata postavljen bivši poslanec prof. Josip R e i s n e r. Njegov namestnik se določi na nedeljskem zboru demokratskih zaupnikov.
= Socialna   demokracla v Cela
in celjski okolici vedno bolj zgublja na pristaših. Pozna se tudi v Celju razkol, ki ie zavladal v tej stranki. Kakor je pričakovati, bo socijalistom pri prihodnjih volitvah največ krogljic pobral dr. Novačan. Saj tudi ni čuda. ker je ljudstvo raznih socialističnih demogogov že sito do grla in jim je pričelo obračati hrbet.
= Razkol tudi v soc?|a!nodemokrat-skl stranki. Ker oblastni odbor socijalno demokratske stranke v Mariboru ni sprejel dr. Milana Koruna za nosilca socijalno demokratske kandidatne liste v mariborskem volilnem okrožju, je dr. K o r u n izstopil iz socijalno demokratske stranke ter namerava osnovati novo socijaltstično stranko, ki bo izdajala tudi svoje posebno glasilo,
= Klerikalci iščejo pomoči pri — rađfkalcfli? Beogradski »Preporod« piše: »V Sloveniji se sedaj bije najljutej-ša borba med dvema bivšima somišljenikoma in članoma kbrikalne stranke med dr. Antonom Korošcem in dr. Ivanom Šusteršičem. Kakor smo že opetovano zabeležil!, je dr. Susteršič po svojem prevratu iz inozemstva osnoval svojo posebno stranko, kateri je sam stopil na čelo. Zbirajoč okrog sebe vse nezadovoljnike iz stranke, kateri je tudi prej sam pripadal, je Susteršič s svojim nastopom na politično pol;e takoj pričel ljuto borbo s Koroščevo skupino. Danes se v glavnem vse volilne borbe v Sloveniji sučejo okrog tega dvoboja. Kakor se nam zdi. že sam Korošec uvideva, da se mu spodmlčejo tla izpod nog spričo energične borbe, ki jo vodi dr. Šn-steršič, in zato je te dni moral priti tudi v Beograd. Domneva se. da je dr. Ko-ros>c skuša! na iti zasfor«bo za svojo vofflno poPtflco v — mrTkalnUi vrVa*!«.
— Padov^dni smo. kakšna je ta za«!om-ba. ki jo išče dr. Korošec proti svo»emu tekmecu dr. Šusteršiču pri radikalcfh.
r= Vodja   fPftdžarsVm   fcaf&ffrfr —
— mavrve*. Vod?a madžarskih fa?1*tov Štefan Frledrich je nameraval odooto-tovatl v Carigrad do Kerral paše in nato v Rim do Mussolini:a. Angor^Va vlada pa ni izdala madžarskemu fašistu tozadevnega potnega dovoljenja..
Gospodarstvo.
NA PRAVI POTL
Borza v Ljubljani ie vedno ras* burja zagrebške duhove, da ae rabimo drugega izraza. Dokaz lesa smešnega pihanja je zadnja Številka mednarodnega dunajske* sa lista »Die Borsec. Tu se piše. da so lj_b-Ijanski gospodarski krogi -ah te val i od via-de ustanovitev nove borze v Ljubljani. V Zagrebu ia Beogradu. — tako nadaljuje ta razburjeni zagrebški dopisnik — se tega načrta prav nič ne vesele. In trdi se. da imata cbe ofcstcjcči borzi v Beogradu in Zagreba že santi cb sebi jako neznaten promet. Tretja borza je teda) odveć. Tudi le kaj n»alo priporočljivo v neposredni bližini državne meje ustanavljati borzo, ki in ker bi hila preveč izpostavljena inozemskemu vplivu. Vlada bode komaj — to se pravi, skoro gotovo ne bode — dala svojeza dovoljenja za ustanovitev borze v Ljubljani. — Tako si upajo gotovi krogi v Zagrebu pisariti po dunajskih časopisih o Ljubljani in njej namenjeni ter prepotrebni borzi. Prepo?rebni že radi tega. kar dokazuje na nedvomni način ravno gori navedeni najnovejši zagrebški dopis.
Sklicujemo se na stvarne In kolikor vemo, z veseljem pozdravljene in splošno < do-bravane Članke ter razprave o ljubljanski borzi, ki smo jih te dni pricbčill v namera listu. Raditega nam pač ni treba zoper t2ke preznačilne vesti, ki izvirajo Iz kalnega zagrebškega studenca, vnovič stvarno zavračati. S tem bikom se mi ne nrslimo b-sti. da se poslužimo znanega, po našem mnenju najumestnejšega izraza. Pripomniti pa hočemo, da se na uvidevnost beogradske via-de v tem vprašanju zanašamo popolnoma ali vsaj toliko, da bode s primerno razsodnostjo odklonila enkrat za vselej vse te zagrebške proteste in intrige. Le-te se pojavljajo v dunajskem časopisju, najbrž pa se v še veliko hujši meri uveljavljajo in predejo iz Zagreba naravnost v Beograd. Zaključek gori navedenega zagrebškega dopisa sicer nekako kaže, kakor da le v tem ljubljanskem vprašanju menda ie — padla kocka v Beogradu, češ da bode vlada komaj dovolila našo borzo. In baš to »v naprej — odločanje«, to vsiljivo, odurno preludiranje je najbolj značilno. Mi vsa ta bojna sredstva zagrebške provenijence danes omenjamo le z namenom, da se naša javnost prav spozna s temi tiči v hrvatski prestolici. kjer hočejo ravno ti krščeni ali nekrščeni krogi povsod in vedno igrati prvo vijolino v našem gospodarskem orkestru. Mi se z njimi ne bodemo prerekali v tem eminentno važnem vprašanju našega aarodneva gospodarstva. Pač pa poudarjamo z velikim veseljem, da smo po svojem trdnem prepričanju glede vprašanja ljubljanske borze p rav na pravi poti. To nam dokazuje omalovaževanje čez vsak dvom ravno zagrebško pisarenje neopravičeno omalovaževanje naše Ljt*bIJane m preganjanje naše lastne ljubljanske borze. !n ta dokaz Je tako lasen, tako važen, da vspričo njega postala rešitev tega našega gos o r grškega velevpraSanja od dne do dne bolj važna in bolj nujna. Ne dvomimo- da se nam naša iskrena želja izpolni In •e nam z gladko rešitvilo ustvari lastno naše borzno ogn|i?5e. Prepričani pa smo, da to za^rreb^Vo samothibje. ta •rudečemorskl« I egoizem n-fcnfcor ni upravičen, marveč zelo nermesten In malomesten. Naihot) značilno •pa le. da le v kričečem nasprotju z jugoslovanskim gospodarstvom ravno tako kakor a gospodarskim — jugoslovanstvoml
_g Novosadska blagovna borza. Novi
Sad, 15. februara. Radi praznika danes borza ni poslovala.
—g Beogradska blagovna bor«. Beograd 15. februarja. Borzni sestanek se radi praznika ni vršil.
—g Zagrehškl trg. Zagreb 15. febrtrarja. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka odnosno vo'vodtnska posta'a notirajo: Pšenica (76—77 kg) 445—462 50, nova rumena koruza 230—2^2.50, bela umetno sušena 300—305, rž (71—74 kg) 350—375, za krmo 300—335. oves 2*7.50—305, pisani fižol 425, beli 400, pšenična m"ka »O« 650— 6S7.50, »2« 625—66250, »4« 6O0—63730, za krmo 225—275. drobni otrobi 170—200. debeli 225—250. Mirna nekoliko oslabliena tendenca.
—g Nov Ust u Sapcn. Sabački će privrednici, kako sazna'emo. 2\ o. m. početi sa iz-davaniem novog privrednog lista »Podrin-ska obnova«, ko. i će biti potpuno vanstra-nački a svrha mu je, da delu e u cilju ekonomske obnove Podrin'a. tog najkulturnijeg kraja uže Srbi'e. koji e za minulog rata najtežje postradao. Osim toga list će donositi i privredne Ilustracije, a cena mu je pol-codišnie 30 dinara.
—g PrIkro*evalni   tečal za čevljarje
namerava prirediti obrtna zadruga čevljarjev v Celju. Oni, kl bi hoteli tečaj pc seča ti se na« z glasi o na i ka s ne "e do 28. t. m. v zadružni pfpnrn? v hote!u »Pri poŠt?.«
— g Povišana te'egrafska taksa. Od 15. t m. se ie povišal pri vseh blagajnah telegrafskih postaj ekvivalent zlatega franka od 15 na 20 dinarjev, kar zrtačl, da se ima odslej plačevati takso dvajsetkrat večio v dinarjih nego je določena po mednarodni konvenciji v zlatih frankih. Obračun z zunanjimi telegrafskimi opravami se vrSl v zlatu in je zlati frank ie nekaj časa vreden nad 2H dinariev.
— g AngfeSkl dob'čkl vs**d francoska zasedba rnhrsVesra nzemtfa. Odkar so Francozi zajedli Rnhr, pridno kop-1'ejo na A^gteš^em premog tudi za NemČHo. Tekom tega meseca je bilo Izkazanih 5 11.000 ton premoga, to pomeni 2F0 mit?;nnov ton na leto. ako poj-de to tako dal te. Ancrl?§Va nrem^govns promi'-H'a d^*°£e tako vi$?no. VI to ie imela leta 1013 prod vomo. Število brezposelnih pa H a. Ali razumete angleško nevtralnost?
Kultura.
ItfZPERTOAR NARODNEGA GLEDA-USCA V LJUBLJANI.
OPERA. Petek 16. febr.: Nižava Red C Sobota 17. febr.: Prodana nevesta Red A. Nedelja 1& febr.: Rigoletto Uveo. Poaadel.ck 19. febr.: Zaprto.
DRAMA.
Petak 16. febr.: Ugrabi ene Sabina«, Red A Sobota 17. febr.: Za pravdo in srce. Red B Nedelja 18. febr. eb 3 pop.: Ltliom Izve«. Nedela 18. febr. ob a zvečer: Ugrabljene
Sabinke. Izven. Poncdcl ek 19. febr.:   cCudež sv. Antona«
in »Crna dama iz sonetov« Red D. •   • •
— Iz pTsarne Šentjakobskega gfeda-llskegft odra. Radi popravil in rasiir enja odra se ta teden ne vrše ob;ča ne predstave, pač pa gostuje oder v nedeljo zvečer 18. t m. v dvorani Sokolskega doma na Viču z veseloigro »Avtomobtliat«.
— Gledal škl abonentie se ponovno In nujno vabi o, da takoj, na kasneje pa do 20. t m. poravnajo že zapadle obroke.
— Kurz iz umetnostne zgodovine. V soboto, dne 17. t. m. se vr5l ob 18. uri v ve* liki dvorani deželnega dvorca osmo preda* vanje pod naslovom »Michelangelo in za* četki baroka«. Predava prof. dr. Izidor Can* kar. Vstopnice po 5 D in pri vhodu.
— Djelatno«t klnba »JamiŠ!č«. U po-sledne vrijeme uvelike je razvilo d!e!avnost Akademski klub »JanuSČ« u svim pokrajinama naše nove otačbine. Za taj svoi rad osobito se klub brine na ta) način, da svoje članove odgoji za veliki posao. Dio te djelatnosti vrši se na debatnim večerima, ko e klub priredju'e svako suboto za svo'e članove. Na jednoj od zadnjih debatnih večeri klubski član Ante Bonifačlć predavao je u Mlado! Jugoslaviji, dok je poslednje subote pred božičnim lerijama održano debatno večer o praktičnem rado klubskih Članova za božične ferie. Da fto bolle udovolji tom cilju klub Je u najnovije doba počeo, da izdaje svo'u revi'u »Mlada Jugoslaviju« oko ko'e hoće da skupi sve svo'e članove i da lm praži od vremena do vremena Ideološke članke o pokretu mlade Jugoslavije. List je Iza Jao 15. ia-nuara kao prvi broj u U. godini. Godišnja pretplata iznaša 60 dinara. Da podupro djelatnost osnivanja narodnih kn'ižnica t Aleksander Seng'erg'l, ravnatelj trgovačke akademi'e na Sušaka darovao je kluba 350 lijepih knjiga. Klub le otvorio do danas preko 60 narodnih knllžnlca. Svatko onaj tko želi, da u tom smjeni nešto poradi neka se obrati na klub. Klub se le obratio na sve prijatel'e narodnog prosvjećivan'a, da osnlva'u anatfabetske tečajeve. Upute o radu kao I abecedarke po ledan dinar po komadu šalje klub. Sam klub u Zagrebu osnovao 'e za žene I dlevojke takav ledan teča', ko'l se obdržava dnevno od 6 do 7 I pol sati navečer. Osobitu briga posvetio 't klub onim našim krajevima, koji su izvrženi upTivu tudjinaca. U to Je svrhi? klub održao anketu o Vojvodini i o radu protiv n'emačkom i madjarskom nastopanja, ženski sekretari'at kluba pozvao 1« lavno sve učltelllce. koje žele da neJto do-pr?ne«i lavnom boljltk«. da se prl'ave klonu od kole bi onda dobile točna Informacije za nadnllni rad. Svi upiti f saopćan'a neka sa šalu na: J, K. »Janusić« Zagreb U poštanski pretinac 139.
Glasbeni vpsfnlk
— Dvoftca sfnvanskfh akladafetfev le zastopana v IT. delu koncerta pianista Cf# rila L i č a r i a, ki se vrši v ponedeljek, 10. t. m. v FilhaTnoni^m dvorani. Točke teh dv-k »lnvansHn stcladatcli^v zavzemajo TT-del LfČarfrvr«»a koncertn. Kot prvi nastonf prignan srn*»t-| jVJjtffatclj M Hoje Milojcvič, prof. Muzičke Šfeota v Beograd«*, kolega skladbe so HeSTe v rfiV>žM v Parizu In v Lon* donu. l~rrr>nd StevimS M»lojevičevih klavir* akih skladb izvaja Oni Ličar štiri kara V te* risti^ne arbsVe skladbe, to je pravzanrav srbske narodne pesmi, ki ao rmemo «-*n. žirane za klavir. Tzmed teh ie t. točka »Ro* j<*rVa«r man narorni ples. Koncert raVlpi?! slavni Smetana, M nam v svojih aklfl^Vah nod*»;a sliVo iz Ftvljenia češkef'? n*«*od* na debeli. Prrdnrodaia vstor»nlc v Matični knjfc garni na Kontlreanem trg»i.
— Pevski zbor »Glasbene Matice«. Danes v petek pevska va:a za moški, jutri v soboto za ženski zbor ob 6K zvečer. Odbor.
— Pevskega dro Št. »LfaMtansk! Zvon«
občni zbor se vrši v nedelo dne 25. t. L ob 14. url popoidne, v restavracijskih prostorih Narodnega doma.
— 7V".tfro društvo »Lfubllanskt Zven*. V ponedeliek, dne 10. t. m. točno ob nol* osmih zvečer sestanek moS'-cccri m ženskega 7nora. Določitev v^erov pevskih vaj. Pri* dite vsi in vse! Odbor.
liRIIMTVENr! VESTI.
— Predavanje o Pasteur*« v društvo
»Soča«. V soboto 17. t. m. prediva v sa-lomi pri »Levu« gospa dr. Am^II'a Š:mec, ief bakteriološke stan;ce v L:ublianl o temi: »Pasteur'evo delovan'e In negov pomen za človeštvo.« Odbor opozarja svoje člane, prffateTe In drujro ceneno občinstvo, naf ne znmnd! o^rdne prflike, seznaniti se z de'ovanem enepa za človeštvo na'rnsUižne'ŠTi mož. Po predavanu po'e oddelek pevskega rbora Z. J. 2. Začetek ob pol devetih. — Vstop prost
— Ustanovni o*Čn* zbor org^nlzacile jocos'ovenskih na<~f>n*Hstov v Čelu Je sV!f~r-n ra ne**ero. dre ?*. svečan-* cb pol 11. v r—fo rVorar« ***>«•*■>*»■■*, dom**.
— Kl'*** tr^rn'fk'h r^Vw^nv v fj„n,
/;"n/ onozflr^ji vse ceri r»rvaMiTr~ n* »vo| plesni vrn-VV. Vf se v *r«*»~to oW 17. t.
m. v r-"*-n«h *^*storfh »Narodnega do* mtc — 1*lesn1 odbor.
— Pn^erno drrš'vo »a*ar*r?nn bra. fov*č>*>« I^a crni rrr'ni rp*n» rh^r v ne-deio cVe 18. fehn»-»r"a rb 9. uri d^p^dna v rnrs*nl pn^ve'ovMn^f msft«tr*fq z pMC"*nfm dn^vn'm redom. C10 ni fn c*i->nt<~e ae v^bl;o, da se Istega zanesljivo udeleže. Odbor,
Ste v. 38
»SLO V t* NS K I   NAKOlU  dne 17. februarja I v 23.
Stran 3
Društva drž. pisarn škb uradnikov za
Slovenijo v Ljubi ani redni občni zbor s običajnim dnevnim redom te vrši dne 4. marca 1923 ob ys9. uri v Mestni posve-lovalnici. Člani se opozarjajo na §§ 16 In 18 društv. pravit Točen spored e razviden v prihodn.i številki  »Nai. Glas-a«.
— Zveza gostllfličarsk'.b zadrug za sTovensko Štajersko, Prekmur.e ia Mežiško dolino v Cel u ima svoj IL redni Zvezni zbor v ponedeljek 19. t m. v hotelu »Balkan« v Celju cb 8. url zjutraj
— Mo*ka podružnica Cir.l in Metod, družbe v Sp. Siškl Ima danes svoj občni fcbor ob 20. uri pri Raci, Odbor.
Dnevne vesti«
Sckolsfva.
SOKOLSTVU! Stojimo v sredi najljutejšega volilnega bofa. ki vihra v naši državi Sokolstvo mora tudi v tem besnem političnem vrtincu vztra-Jati na načelih, ki smo Jih ponovno izraziti na glavnih skupščinah Saveza. — Tudi mnoge člane soko'sklh društev so razmere potegnile v politični boj. V tem trenutka pošiljamo vse članstvo, naj zvesto in odločno čuva noša načela, ki lim veljave in avtoritete ne sme izpodnesti nobena nepreudarnost in strast/
Kot Sokoli čuvajmo sokolsko čast; branimo, kar nam Je bilo vsekdar sveto; delajmo po načelih, ki smo lih opetovano soglasna in brez odpora odobrili/
Kar Je veljalo v dobi mirnega dela. mora tembolj veljati v burnih sedanjih dneh/ Politika mora od Sokolstva stran/ Nihče naj se v politični borbi ne dotika nase organizacije/
Oni bratje pa, ki Jih Je zajet potitični vihar, naj se zavedajo, da so tudi tn vedno SokoH tn ne samo politiki/ Sokolskih načet
ne smejo zatajiti nikoli in pod nobenim pogojem*
Tudi v tem odru stojimo na straži, ker ne dovoljujemo, da bi katerikoli stranka ali oseba našo nepolitično in vsenarodno organizacijo zlorabljala v nesokolske namene.
Stojimo na straži v prepričanja, da Je Sokolstvo tudi bojna organizacija, kadar je »reba braniti obstoj in svobodo naroda in domovine in čistost narodne misli/
Zdravo/ ~:~fiC
Starešinstvo Jugoslov. So* o Istega Saveza,
— Sokol v Novem mesto je priredil svojo telovadno akademijo dne 10. svečana v Nar. domu. Program je bil dobro izbran. Posamezne telovadne točke so bile izvaane točno in precizno. Akademijo je otvorll na-raščajnik lirovatin z deklamacijo pesmi »Mi« od Juni a Bruta. Nato so sledile vaje z rutami, ki jih je lepo in točno izvajala ženska de-ca, na narodne pesmi: »SI a j, si aj solnčlce,« »Otok bleski« in »O preljubi, dragi dom«. Dobro so tudi uspele proste vaje ženskega naraščaja, izvajan e boksa po članih, telovadni ples članic ter ritmična prosta vaja ženskega naraščaja po pesmi »Večer na Savi«. Članski telovadbi na krogih in telovadbi moškega naraščaja na drogu je občinstvo pazno sledilo in aplaudiralo posamnim točkam. MSd telovadbo je nastopil oktet in solist br. Fran o Oregorač. Celo prireditev pa ** mar! rv« spremi al tamburaški zbor novomeškega obrtnega društva. Občinstvo je z zadovoljstvom gledalo in aplaudiralo vzornt-pra Izvajanju vseh točk. Da je prireditev tako sijajno uspela Te zasluga nesebičnega m požrtvovalnega dela načelnika br. L'udevlta Papeža ter vaditeljlce sestre Lore Piklnove, Zanimanja za prireditev s strani občinstva al bilo tako, kakoršnega bi bflo v tem slučau pričakovati. Želeti bi bilo, da se v bodoče sličnih prireditev udeležuelo v več'em števi-vjlu vsi podporni člani in ne le nekateri. — Bratje in sestre zavedajte se svo.e sokolske dolžnosti. — Zdravo!
— Plesne vaje sokotsfcesa društva na Vča se počenšl z nedeljo 18. L m. zopet vrše vsako nedelo In praznik v sokolskem doma na Viču od 2. do 6. ure popoldan.
— »Sokol« v S'škl Ima v soboto dne 17. t. m. ob 20. uri v šol? predavanje o »A-vrafiki« ali zrakoplovstvu. K obilni udeležbi vabi odbor. Zdravo!
Julijska krajina.
— Tudi zobe izdlraio iašistl Jugo-slovenom po Julijski krajini. Po istrskih selili hodijo od hiše do hiše ter ukazujejo kričati »Evviva P Italia!«. Kdor se brani ali sploh pokaže fašistom neprijazno lice. ga zagrabijo in eden mu izdere en zob najmanj. Te dni so napadli nekega župnika in mu Izdrli dva zdrava zoba, — Mussolinijev brat je razposlal na nekatere fašistovske organizacije v Italiji poziv, da naj prenehajo z nasilstvi. V Alessandriji so neki učiteljici odrezali kite in ji obraz namazali z zelenim oljem. V Raveni so socijalistu -Modiglianu iztrgali brado. Mussolini je sicer že zapovedai da se ne smejo vršiti več nasilstva. pa je Italija še vse eno Polna fašLstovskih nasilstev.
— Iz Solkana se baje pripravlja na odhod v Rusijo več slovenskih družin. Solkan je redilo mizarstvo, ki je pa sedaj pod Italijo skoro povsem zastalo. Akcijo za odhod v Rusijo vodijo komunisti.
Poizvedbe.
— Zatekel se Je mlad psiček'. Dobi se v vfli ge. Julije štor, Ahacljeva cesta 7.
_ \r.Sla se je pred trgovino Schneider
& Verovšek, Dunajska cesta, mala vsota denarja. Izgtibttčlj ga dobi pri opravi »Slo* venskega Naroda«.
— Zgubila se |e na sokolovi maSkerscfl Podolgovata zlata brosa z dveml brtllanti Odda naj se proti nagradi opravi Slov. Naroda.
— Pri sokolovi maškeradl zgubHa se je boa. kitna zlatica, najditella se prosi naj io odda proti visoki aagradi Salendrova
•VU Smuč, ~~ v
V Ltubuam. dne
— Pogajanja z JDS. »Jutro« je
izčrpno poročalo o pogajanjih z Narodno napredno stranko glede skupnega nastopa pri volitvah. »Jutro« je s tem zagrešilo indiskrecijo. Pogajanja so bila zaupna in brez pritrdila soudeležene druge stranke ni bila upravičena poročati javnosti o poteku pogajanj. Res je, da na vseh pogajanjih ni bilo nič, kar bi se moralo varovati kot tajnost in ravno   tako je res. da je »Jutro« še dosti objektivno poročalo. Vzlic temu ostane, da je kršio  eden  izmed najnavadnejših običajev. Danes dodaje »Jutro , da je na zborovanju ljubljanskih zaupnikov poročal dr. Žerjav o teh pogajanjih s pristavkom, da je bila Narodno - napredna stranka intransigentna. Te-m umoramo pač odločno oporekati. Vodstvo JD5 je bilo &m j obletalo vse druge stranke.  Prva je bila na vrst! SKS, potem se je opetovano obračalo do naše zaveznice — mislimo, da jo smemo    še    tako    Imenovati — N.   S.   S.    Na   obeh   straneh je bila   ponudba,    lahko   rečemo, Iz umevnih   razlogov,   gladko odklonjena.    Naposled  šele,  ko jim 2e voda v grlo teče, so se spomnili, da eksistira tudi NNS. Tako postopanje je smatrati za žaljivo. Vzlic temu je Narodno - napredna stranka prema* gala v sebi odpor proti takemu postopanju in pa tudi odpor proti »mladinom«, v boju s katerimi fn zaradi katerih je bila oživljena NNS, ter lojalno ž njimi sedla za mizo. Kako je mogoče potem še govoriti  o intransi-gentnosti in uesoravljivostl,  nam je res neumevno. NNS pa je šla še mnogo dalje. Prcdlaeala je, da bodi kandidat pristaš NNS, namestnik pa pristaš JDS.   To   povsem upravičeno, ker smatra NNS ljubljanski mandat kot svoje posestno stanje. Predlagala je dalje, da bodi vsaka stranka avtonomna glede imenovanja kandidatov. JDS naj imenuje, kogar hoče in naj bo še tako izraz't mladin. Isto pravico pridržuje NNS tudi sebi. Prav nič nismo prikrivali, da je naš naravni kandidat — kakor se izraža »Jutro« — dr. Ravnihar. Tu pa je nastal prvi fn nepričakovani   odpor   na strani JDS. Lojalnosti dra. Ravniharja. ki je svoje interese — če smemo o takih govoriti — podredil višjim interesom (preprečiti zmago klerikalno-komJ-nističnega kandidata), je zahvaliti, da da smo   premagali tudi to težkočo. NNS je s tem napravila veliko žrtev, ki je ni mogoče dosti visoko oceniti. Namesto dra. Ravniharja je predlagala »nevtralnega« kandidata. Tudi ta žrtev je naletela na odpor. Končni naš pogoj je bil, da imej kandidat — ravno tako pa tudi namestnik — svobodne roke glede vstopa v ta ali oni klub, kakršna   bo  pač   situacija v skupščini. To je tako naravna zahteva, da si bolj naravne za samostojno stranko niti rrrslitl ne moremo. Odrekli bi se svoi! samostojnost?,  ako bi se morali uLSonH! diktatu JDS, v kateri kh'b sme vstopiti naš poslanec. To stališče je zbor naših zaumrkov soglasno   odobril ter je določil kot temelj vsakemu sporazumu.   Ta pogoj je JDS gladko odbila. Iz tega naj javnost sodi, na kateri strani je bila nepravilnost m na kateri — popustljivost.
— Prepovedani s**odi v Maribora, »Orjuna« v Mariboru je sklicala za danes zvečer v »Narodni dom« shod. na katerega je izdala to-le vabilo: »Primorci! iStrazac, na:ngabneiši list v Jugoslaviji, ki je oblatila Že toliko nas Primorcev, se je spravila sedaj tudi na našo policijo, katero tvorijo večinoma naši rojaki Primorci ter zahteva, da se jo razpusti in vrže na cesto v brezposelnost in bedo nebroj očetov in družin. Položaj naših stražnikov, ki so edini od prvega dne osvobojenja neustrašeno branili naš jugoslovenski Maribor, je itak že skrajno obupen. Njim je treba kruha, ne pa odpustitve! Primorci, poličke, ki je večinoma naša. ne damo. zanjo gremo, če treba tudi v boj. Zato bodi manifestacija v petek, 16. t. m. ob IS. uri v Narodnem domu tudi protest proti zahtevi po odstranitvi policije. Primorci, vsi na noge, vsi v Orjuno! — Odbor Or.Ju.Na. v Mariboru.« Policija je ta shod prepovedala, zabranila pa je tudi protishod. ki ga je sklical urednik »Straže« 2ebot. Tako je prav, to je bila sodba vsega trezno mislečega mariborskega občinstva.
— Napad  na  Clrllovo tiskamo —
atentat na cirilico! Beogradska »Politika« je dobila brzojavko o znanem napadu na Cirilovo tiskarno v Mariboru, ki se glasi tako-le: »Maribor, 13. februarja. Snoči je bila v Mariboru popolnoma demolirana »Ćirilska tiskarna«, edina mariborska tiskarna, v kateri so se tiskale stvari v cirilici.« Z ozirom na vsebino vesti je »Politika« dala brzojavki naslov »Atentat na cirilico«. Stavili bi. da ni »Politiki« poslal brzo avke te vsebine nihče drugI kakor z vsemi ma-
16. februarja 1923.
žili namazani 2ebot, da bi vzbudil ogorčenje zaradi napada na CirUovo tiskarno tudi med Srbi. Klerikalci Zeootove-ga kova se pač povsod poslužujejo starega svojega gesla, da namen posvečuje sredstva.
_ Kaj zahtevajo Madžari za Božidarja Severja? Ministrstvo zunanjih del je dobilo od madžarske vlade službeno obvestiio, da je voljna izpustiti iz zapora Člana naše razmejitvene komisije v Prekinurju Božidarja Severja, ako izpuste naše oblasti dr. Vargo, ki ga je subotiško sodišče obsodilo zaradi špijo-naže na večletno težko ječo, nadalje Julija Ignaca, ki je bil takisto obsojen zaradi Špijonaže, in Istvana Fabiana, znanega madžarskega špijona. ki se nahaja še v kazenski preiskavi zaradi vohunstva. Madžari torej zahtevajo za Severja kar tri madžarske vehunc. Skromni pa so ti Madžari!
— Novoizvoljeni tevr§evalni odbor Naroduonapredne stranke ima svojo konstituira jočo sejo v soboto, 17. t m. v posvetovalnici tajništva, Knafljeva ul
— »Jugoslcvenska tiskarna« je policijsko zastražena, ker se boje enakega napada, kakor na Cirilovo v Mariboru. Nadejamo se, da se bo izkazalo, da v LjubPani take varnostne odredbe niso potrebne.
— O ruski revoluc^ski Uril:! predava dr. N. P r e o b r a ž e n s k i j, univ. Sektor, v soboto 17. t. m. ob pol 20. na realki, Vegova ulica, v korist ruskim dijakom. Vsebina: Klasiki simbolizma Belij, Blok, Brjusov, V. Ivanov. Prole-tarski pesniki, Imažinisti, SkitL — Predavanje Je slovensko.
— Razp's zdravnikih stažb. Pri vodstvu splošne bolnišnice v Maribora se razpisujeta mesti kirurgičnega in dermatološkega asistenta. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
— Krstna stava Cetntikepa udružen Ia. Po poročilu ia Beograda je včeraj četniške udruženje slavilo ob II. dopoMne na eve* čan način svojo Vrstno slavo. V hotelu »Im# perial« je bfla slovesnost, tekom katere je imel len patrifotsM govor oredsedmk odru* ženja df. Suskalovič. Spominjal k ie v svojem govoru vseh težvih borb četmkov za ©svoboienfe fn ujedinjen fe, skomin ?at se je padlih borcev, tako vojvode Tankosic ča. Krstni s'avi so nrisostvoval? zastopniki četnikov iz Splita. Zemuna m Suborice.
— Redek jubilej 2. marca prazno le na 'stare *Sf igralec beogradskega narodnega gledališča Pera Dobrinović 53 letnico svo'ega defovan'a na pola irledalfške umetnost?. Dobrrnovle" spada med na bolj-5e igralce nase države. V Peogr^do delne kot profesor dramatične Sole. Na dan Jubileja bo vprizorlena drama »Don Pe*ro Karuzo« hi komedija Afouničkega »Dc-duškino atanovane«.
Usoda avstrijskega krvn*ka. Po proo
čiiih iz Beograda je včeraj dopoldne zapustil topč'dersko kaznilnico na dve leti obsceni Vvldmann, ki ie za časa avstrijske okupacije pod vlado proslulega generala Rehmena da? postreliii veliko Število beogradskih meščanov.
— Važno za romunske podanike. Kr.
rtnrransko poslanstvo n Beogradu Izvesta va, da svi oni mladiči rumun'sk? poda-nlc?. roden! g. 1903. a nastanjen? na teri-torfia kralevine Srba, Hrvata | Slovenaca, mora!« se javiti rekrutnoj komisi I pri kr. rnmun'skom poslanstvu u Eeogradu, po-čum od 28. februarja pa do 10. marta tek. g. a 10 časova prije podne.«
— Na naslov uprave narodnega gledati lilča. Iz občinstva nam pišejo: Skupina dam in gospodov, ki zna ceniti umetnost oner« nega pevca g. Bctetta. je včeraj poslala v gledališče venec s prošnjo, naj se ga izroči pri včerajšnji premi teri g. Bctettu, kakor je običajno, na odru ob odprti sceni. Na splo* sr>o za^jdenie darovalcev pa »o vence pač dobivali drvrt, g. Betcttu pa se poslani ve» nec ni izročil. Zčto vprašamo gledališko upravo, kje je ostal poslani venec in za V« j se ni izroči! umetniku tako. kakor je obi* Cei, na odru ob odprti sceni Pričakujemo odgovora!
— Družbi sv. Cir Ia In Metoda v Ljub*
liani je darovala v počaščen'e pokojnega gosp. Ivana iManknČa iz Trsta rodbina Mlati «čeva po gosp. višjemu sodnemu svetniku Mladiču Din, 100,—, za kar si Jej iskreno zahvaljuje.
— Mariborska porota. Prvo letoSn'o porotno z?.sedan"e se začne 5. marca. To pot pride pred poroto le malo slučajev, kar ]e za Maribor nekaj izvanrednega.
Iz Be!_"a. Dosedanji generalni ravnatelj državnega posestva v Belju, Etbtn Kristan odide 15. t. m, s svojega mesta. Negovo rr.ssto zasede provizončno Gjuro Sokolović". Uprava državnih posestev je razpisala natečaj za to mesto.
— Nova poŠta. Dne 10. septembra 1922 začasno zatvorena poŠta Pučonci v Prekmur'u prične z 12. februarjem t. L zopet poslovati r novim imenom »Puconci« v prednjem obsegu in s pre'Snim prJtnlm okolišem. Posta Pučonci bo imela 6 kratno zvezo v tednu in sicer: ob pondel k?h, sredah m sobotah k vlakom na progi Mnrska Sobota— MednS. ob torkih, četrtkih in petkih pa po poštnem slu na pošto v Murski Soboti. Kralevna In selsVa dostava se bo vršila kj»kor pred ukin;rvl:o.
Sf^žna pof^nTi golobov. M'nfstrsrvo vo'ne *n mornarice bo uved1« službo postnih golobov 1» radi tega pozivi :e vse čast-n»Ve. brez razlike n^rodn^atl, M so oprav tali ta posel v avstri'skl armadi, da se I p»smenmi potom oglasio pri ministrstvu vojne in mornarice.
— ^ove £%00Nltii so d'-b'll min^'o r»e-del'o v VnrmVft r»ri Čelu. NaveČ zaslug za ♦o sta si prJdrb»la posestnika Ca ter ▼ $0*ar;etl in Svetac v LjubcCai, . 1
NAJNOVEJŠA POROČILA.
Prepovedan komunistični shod.
— Cec*rad, 16. februarja. (!zv.) Za včeraj ob 9. dopoldne je v hotel »Sla^. ja« sklicala volilni shod »Neodvisi radnička stranka Jugoslavije«, da bi določila kandidatno listo za mesto Bjo-grad. Letaki so že poprej po mestu naznanjali kandidatno listo in bi bil shod le formalnega značaia oziroma boli agi-
i tacijskesa. Policija ji ta shod prepovedala. V političnih krogih smatra o. da je treba to prepoved tako tolmačiti, da vlada tudi po drugih krajih nt bo dovolila nastopa Neodvisne deia%-ske stranke. Pričakovati je, da vlada prepove kandidatno liste te stranke na pediagi zakona o zaščiti države.
Konferenca o Južni železnici.
— Rim, 15. februarja. (Izv.) Včeraj je bila na običajen in formalen način otvorjena konferenca interesiranih držav glede Južne železnice. Maša delegacija prispe šele tekom prihodnjih dni v Rim. Začasno zastopa delegacijo inšpek-tor ministrstva saobraćaja dr. Fran Bončina.
— Trst, 15. februarja. (Izv.) Korespondenca »rTkonomica« javlja o Južni železnici: Splošni vtis konference je, da vlada na njej dobro razpoloženje. Največ težkoč dela vprašanje izplačila obligacij. Finančniki so našli srednjo pot. Gre za vprašanje, če se naj obveznice izplačujejo v francoskih z'atift frankih. Vrednost titer pri žrebanju naj se določi na 162.50 francoskih frankov. Vpra-šan;c plačila Italijanskih anuitet je stavljeno z dnevnega reda, ker se je ta zadeva že rešila.
Odnese?! med Češkoslovaško
rn Madžarsko.
— Praga, 15. fcbruar!a (Tzv.) Mađarski posianik v PrnKi Vfinny Je d-^es dopoldne izročil predsedn't-'* rnr% h1-' e dr. Masarvkn poverilnTce svo'e v'^e. V svojem govoru ?e med dr'isrim I* nvil. da njegova vlada želi ohranil v TIvropi sed^n'1 položaj In voditi politiko miru in reda. izrazil je želo, da se odnoš.vl med chema drŽavama mirno ra«vf?e*o In vzpostavilo drhrf stiTct. Predsedn'Jc f'a«?ryk Je p^sli-n;ku \r."svil, da spre>?r»a Ir'avo mađarske vlade z zadovoVstvom na zn?>nJe. Skeleč, da se čhr»pre:e vrp^t-v* o d^hri gospodarski odno5aTi med chemn sosedoma.
KJER SE H?*WrATA rvA, TRETJI DOBIČEK IVA.
— P'-ajri, 15. fcbrua'a CTrv.) »Industrie - Kurlcr« ngotav1;a z radostio, da fe trerno in zmerno st~fT$če čeSkosIovaSkc vlade v rvhr^em konfliktu preneslo in zagotovilo feslcos^ovaški železni Indtistri I inatne nnbave. Mahoma 'e hrta čVT-^slo-vaška IrdusnTa radi konflikta med Ke*r«-člio tn Trancfto oproS'en* nerrSfce bH-gi ske konkurence. Nemčra fe Ceškoslo-slovaški delala vel'ko konkurenco na Balkanu. Sedaj s! ?e Češkoslovaška železna industrPa baikanskl trg popolnoma osvojila, doSle so veBfce nnročbe, pa tudi za NemčTo samo je češkoslovaška Industrija prejefa saročbe.
ČEŠKI KOMTNTSTT PROTI 7AKONU O
ZAŠČITI REPUBLIKE.
— Prcpa, 75. februarja. Komunistična »tranTca, ki je 5e tekom debate o zakonu o zaščiti države f*5<u*ala protestirati, je »kl^* nila prirediti od 18. do 25. t. m. v raznih krajih republike protestne shode proti no* vemo zalomi. Na |več shodov se bo vršilo v severni češVi. Jasno je, da hočejo komu« nisti Okoristiti zakon o zaščiti republike zato, da razši-ijo svoje d-lovanfe, ki v zad* njem času ni bHo posebno intenzivno. S kaVo vnemo sku*a>o komunisti št-? 11 vesti o dozdevnih uspehih, dokazuje tudi ošabna trditev komunističnih listov, da je njihov vpliv znatno oslabil zakon. V pozivih glede udeležbe na protestne shode se obračajo komunisti k vsem delavcem ne glede na po* lltično nrepričanje in skuhajo na vsak na* čin pridobiti zase tudi druge socialistične stranke.
— Smrtna kosa. Umrla Je včeraj po dolci mučni bolezni v Št. Jerneju na Do-lenskem ga. Neža Novoselc, posestnlca in trgovčeva soproga. Pogreb se vrši jutri ob 9. uri dopoldne. — V Ljubljani je umrl Franc Jelen, d! ak I. državne gimiazi^e. Pogreb se vrSi v soboto cb 4. uri Iz deželne bolnice. Blaž Jima sponvn. — Včeraj je po dolgotrajni težki bolezni umrl g. JosTp Polak. kr. poštni kontrolor. Pokoinfk je bil odločen naroden mož, vesten rnd-nik in skrben družinski oče. Zap;i$Ča soprogo In dve nedorastli hčerki. Pogreb bo v soboto ob 16 url I- deželne bol-iice ra pokopališče k Sv. Križu. Bodi no lahka domača gruda.
—Zakup tova, DirekcHa 5Mm v Liub-1'ani da:e v zakup za dobo 5 let versko-rakladno Iov?Sče v Notran>m P^r;n*u. v dolini »Sedmih iezerov«, »Pri lezeru«, na plan;nl »Komna«, ležeči v kntastralnl ch-č;nl Studor v kat. skvp*ni Izmeri ca 59S2 ha. S k"»lekom treh din., takso dvasetih d;n. In 10% vadi em cp^em* ene ponudbe le vložl'1 do 2. marca 192? dopoldne pri D*-rekcH šum v LVblani ki dae. kakor tudi šumska uprava v Hoh. Districi, vsa potrebna zadevna pojasnila.
— CcTsko »g?az*lo« bi rad dobil v najem slovenski športni klub v Cel u. Preuredil bi io v moderni športni prostor. Da se ta narr»e-a Sportnera kluba urcsn'či. ?e potrebno, da b? strcm!;en:e smrtnega kluba podnTalo za Sport vneto občinstvo, kakor rudi odborniki mestnega občinskega »veta,     - —*
RESNO STANJE MINISTRA RASTNA.
— Frag.3. 15. februar a (K. B.) Tekom današnja neči se je ogotovjo oslabenje srčnega puiza pri in.njs:ru dr. R^šlaa. Cat3
■> Je katastrcTc. MILIJONSKO  POSOJALO FRANCIJE POLJSKI.
_ Par!z, 15. februara (Tzv.) Zbornica je na današn i popoldanski se i pričela z razpravo o zakonskem načrtu glede do-vol tve 4C0 raTIcnskega posoj Ia PctJsbl rcpubl k!. Poslanec Reygnald ie zbornici predlagal, da sprejme ta zakon sočasno v znak stolnega kui.l:;me^a in zavez, prlja-teTstva š Po! ak". Soči alistični posL Mou-teau e predlagal, da zbornica ta zakon ne spreme v znak protesta proti vladini politiki.
Spopadi med Pollaki in Litavci radi Vilns.
— Varšava, 15. februarja (CTK) Po ttmćn'M poreč Tli rz Vino Je pr$1o povo» dom uradne izročitve kra'ev v nevtralni coni do spopadov med po!"sklm! In l!tv"n-sk*m; če^a-r^. Oko!* 7. z'titral s* Je pri vasi Pustem" oglasi mrčan ojrorj "z strilnlc, Po dafiiom bo":* z !:iv'n<-k-ml uporniki so pol'ske če'e Pasferno zasedle.
MISIJA MINISTRA TPOU0UEIUA V
LONDONU.
— Par?z. 15. februnra Ozv.) PoTtttenl krogi obširno razmotrivata o rezultatih potovan;a m'nis*ra za obnovo Trounuer-Ja v LonJon. Ofici elna verzia veli. da }e minister potoval v London za to, da bi dosegel od angleške vlr.de dovolcn'e, da smejo francoski železniški transporti v za-, sedenem ozeml u pasirati tud? one Železnike proge, Ki jih Imrro zasedene angleške čere. Na drugi strani pa pr pisu'e:o tej misiji Se veliko več o politično važnost.
IZ FRANCOSKEGA SENATA.
— Par'z, 15. ftbruar;a (Izv.) Lottls Bourgeols e po poročilu Tstov demisljoni-ral kot rred«cdnik francoskega senata,
Iz ruhrskena ozemlja.
RENSKA REPUBLIKA.
— K^btenc. 14. febr. (\Votff.) Franeozi j/v1j;»!'o siroma^nr*m!j prebivalstvu h-aro in prjm« g 'z zesed^nega Porurja. Odjemalci morajo podpisati potrdilo z napisom »fraru eos* a rcns'a republika«. Tudi od seljakov v okraju Tricr, ki se poslužujejo vprežne živine zahtevajo okupaciske čete potrdilo 2 is*im napisom. V Ludwigshafenu so oku* pacijske čete otvorile naborni urad. ki je "i'T'.cnrn v prvi vrsti prebivalcem Elzaa * LotarinSke in saarskcga okraia.
NADAUNE Z 1SEDBE RUDNIKOV. \
— Berlin, 15 .febr. O^Volff.) Francozi so zasedli v Esscnu rudnike Prosper IL. ker niso dobili zahtevanega premoga. Nato je bilo delo ustavljeno. Rudarji v rudnikih Rheinbabenu in \Vclhcimu so ae pridružili termi protestu. Ker je udružen ie essenskik mab'h trgovcev sklenilo, da ne bodo proda« jali Francozom nobenega blaga, jo bil da#
nes aretiran njihov zastopnik.
AMERIKA IN RlTHRSKO VPRAŠANJA
— \T7ashin~tnn, 15. februarja. fWo!f.J| RcpubliVsnec Vo;gt je predložil r^-prezen« tančni rbornici rcsoliciio s protestom n»-oti okupaciji Torurja in zahtevo, naj prezident Harding sklice svetovno gosncdar*ko kont ferenco. Resolucija dalje naglasa, naj Fran« cija stori potrebne korake, da plača tvoja dolgove, j -^
Borzna poročila.
— Zagreb, 16. februarja Ozv.) Zaključek. Devize: Curih 19.40, —.—, Pariz 6.25, 6J0. London 4S5.—, 4R6.—, Berlin 0.5< 0.55. Dunaj 0.147, 0.148. Praga 306.—, 3C9.50, Trst 4.97. —, Bukarešta 48 50, —.—, Newyork 104.—, —.—, I3udinirc5?a 3.90. 4.—, Varšava 0.25, 0.26, Vaiu;-j: lita 487.50, 49\—. čeSka krona 303.—, 30S.—, Ka 0.143. 0.1435, franc. frank —, nI?. I
— Curih. 16. februarja (Tzv.) Današnji predborza: Zagreb 5^0, BcrPn 1.027, Amsterdam 210.75, Newyork \ 53, London 24.98, Milan 2537, Pratra .*>"*, Budimrw 5ta 0.20, Bukarešta 2.47. Varšava 0.013, Ounal 0.00745. avstr. fig. krone 0.0075, So* fija 2.95.
— Trst. 15. februar'a. Zagreb 20.50, Berlin 0.11, Praga 62.—, Pariz 127.—. Loa* don 98.—,   Newyork 20.80,   Curih 391.—v
Potres v Dalmac!?!. Po poročilih dal-, matinskth listov, je bilo tekom prosega tedna v Daimacll več močnih potresnih sunkov.   V   imotskem Je potres poruSU
dimnike nekaterih h;§ in podrl velik kos stare trdnjave. V selu Kamenmostu se Je razcepil most In prevrnil spomenTk. V Po»;
strar?5u je zemla razpokala 200 m Široko.: V sefrh Je na stotine hiš. ki so krite s plo* ščaml, brez strehe. Ljudskih žrtev ni.
Novi I"s?L V Orni gori ie začel izhajati v Prde:or?C2 »Črnogorski radikal«, glasilo radikalne stranke. V Biioru je 1z-5e' neodvisen organ »Jugoslovcnski dnevnik«.
— K'no TvoP. »Apaš Julot« ?e brez«
dvorrno eden na'večjlh In najbol Šfh filmov v katerem nastopa glasoviti akrobat Ltt* claro A'bertint. ki izvaa drrne vratni mne jtrakcle. zlasti je preseneti iva sicTirnost s katero sknče po or'zškem kolesu (Rfeson-rad) Film je tudi poln krasnih posnetkov. velikomcstner:a žlvl'en'a.
— K*no Matica predvaa 16. do Ift. t m. jrrand;'o7no dramo — fMm iz Živi enTa amerikanskih vcri'nikov: Kriomčarl otrova. Drama !e polna pretresl'iv'h momentov In krasnTh slik iz narave. V glavni vlogi je detektiv Harrv-Hfll.
— Koncert v kavarni »Evropa« na Du-na'ski cest? se vr5i Jutri v soboto ob 9. uri zvečer. Vstop prest.
— fcvlc krmite rd domrčh tavr^en fvrdke Pc*er Kor.Tna & Ko. z znamko »Peko«, ker so Isti rrlznnno na brl'š? in na'-ccne'51. Glavna zalojra na debelo in drobno Lmfdfnna, Breg 23, ter Aleksandrova cesta 5u U s " ~
»SCO VE NS K T  N A ROD« dne *r-. reoruarja itf?3
btev. 75
Razne stvari.
• Nove iznajdbe v medicini. Dr. Thor-svald Madsen je izumil v Kopenhagenu nov nsčin uspešne diagnoze sifilisa, radi-kalneši serum proti angini in končno na-č n, kako ie mogoče spoznali oslovski ka-šel tako] v prvem š*adiru.
• Vsaka tri leta enega fantiča. Narodni skupščini v Angori .e predložil poslanec iz Erzeruma Saliii efendi zakonski načrt, ki obvezuje vsakega moškega, da se oženi ko doseže starost 25 let. Vedne vone so prebivalstvo v AaatoBj] tako zredčile, ča pride na kvadratni kilometer komaj 10 prebivalcev. Po Salihovcm načrtu bi znašalo število turškega prebivalstva po preteku 25 let 48 milijonov.
• Babuška   revolucije Ereš&ovskaja.
Znana ruska revciuci.onarka Breško-Bre-škovska:a je poslala v redajecijo berlinskega »Dni« dopis, v katerem pravi, da ji je rekla neka preprosta ženica: Naj bo kar bo, samo da se ne vrne staro. Babuška Breškovskaia ji je odgovorila: Ti si pametna ženska. Berlinski «Rul« primerja ta slučaj z govorico neke moskovske starke »o kateri ie pravil v svoem predavanu prof. Iljin. Po težkih letih revoiucre je trdila, da je treba carla ubogati, čeprav daje »gjupe odredbe.« Filozof f!?in vidi v tem rusko narodno modrost. »Rul« pripominja, da Breškovska:a ni nadarjen profesor, filozof ali pravnik. Toda ona je širila cela desetletja prepogundo med ljudstvom, ko pa jI je revolucija zaprla pot do tega Fadstva. se ?e poprrjela propagande med migraci-o. Da nima tu uspeha še ne pomeli, da bi ne bila igrala važne vloge v prvi dobi. Toda narod pravi o ni: Naj bo kar bo. samo da se ne vrne prošlost.
• Brezžični telefon na vlaku.   Te dni
so v nekem vlaku, ki je odhajal iz Londona v Liverpool za zabavo potnikov priredili postajo brezžičnega telefona. Aparat je bil postavljen v salonskem vagonu in potniki so lahko poslušali celo v tunelih poročila londonske postaje brezžičnega telefona.
• Sežiganje mrliče v — plod revolucij?. Dunajski kardinal Piffel navaja v s volem pred kratkim objavljenem pastirskem pismu, da je odredila sežigan'e mrličev prvič brezverska oblast francoske revolucije L 1794 in je tako sežiganje mrličev od vsega počeika plod revolucije. Za sanitetnimi, estetičmmi in gospodarskimi razlogi, ki se nagiašajo glede sežiganja mrličev. se skriva v rcsni_i samo sovraštvo modernega paganstva proti krščanskemu verskemu nauk'% da bi se omajala vera na vsfaenje in na večnost v srcih vernikov potom nasilnega uničena krščanskega telesa. Radi tega je katoliška cerkev proti sežiganja mrličev in v tej stvari hodi skupno pot z vernimi protestanti in Židu
• Posvečeni studenci CeŠčenje vod In vrelcev je staro kakor svet. Grki in Rimljani so jih devali pod zaščito božanstev, katerim so žrtvovali lončene kipce in jih metali v valove. Ta navada se je preselila v GaJfo, kjer le prvo krščanstvo včasi skušalo zafreti, včasi pa posvetiti tradvcijo teh svetih studencev. Sv. Valerij je ka-li zamaši! z volnenimi kepami pogansko rečico ob mes(.ecu Caux. Slične govorice gredo tudi za nekatere izvirke pri nas, n. pr. o presi-haiočih kraških izvirkih v Retjah (Loški potok). Mnogo vraž o tak "h studenčinah se ie ohranilo do danes. V Grand Andelvju je sv. Klotilda izpremenila vodo v vino, da bi oiu-načila delavce, ki so gradili cerkev. In 2. ju-
nija romajo vern'kl, da močijo rdeč kip v izvoru, kamor vlijejo marsikako bučo vina. Zlasti v Bretanii mrgoli podobnih spomenikov. Sv. Nikolaju Vodenemu (Pont>vy) še dandanašnji privedć božjepotniki med p:-skanem in vriskanjem ob proŠČenju živino iz sosednjih sel, da bi jo postavili pod pokroviteljstvo tamka'Šnih svetcev (Nikodem Gamalijel in Abibui). Lannuzelčani kopljejo novorojenčke v vrelcu Saint-Divv, kadar imajo modrikasto črto med obrvmi, ker je to znak prerane smrti. V Folgoetu spominja gotski vodnjak na slaboumnega Salauna, s priimkom Gozdn" norec, na čigar grobu cvete lilija *i na njenih listih v zlatih črkah besedi »Ave Maria«, znan pesniški motiv. V Morbihanu se je ohranila čudna soha nad ogromnrn koritom: docela naga ženska, kateri visi od vrata ozka stola preko prsi do beder. To je stara Venera, znana pod bretonskim imenom Groa—Huam, t. j. stara čarovnica, ki pa zveni francoskemu ušesu kot »couarde«, strahopetna. Pr' tem kelto-romanskem maliku so dekleta prosile za moža. žene pa srečen porod. V 17. veKu io je dal domači grof vreči v potok, a preplašeno ljudstvo jo je prineslo nazaj. Vladika iz Vannesa jo je velel zlomiti in vnov č pahniti v vodo. Toda kip se je maščeval, grof je padel s konja. Negov sin pa je z-pet otel in io dal s koritom vred prepdatr na bližnji hrib, za kar je bilo irc&a štirideset jarmov volov. V novejšem f-asn so »o pre-naredili m jo bol; dost^no opremili (170!;: vendar trdi latinski napis, da jo je postavi Caesar. Na podoben način je postal svetnik Getoriks iz Vercin-Getoriksa, kar je Francozu »vers saint Gčtorrc«, t j. proti sv. Ge-toriksu. Ce so galskemu generalu okrnili naziv, so ga pa v zameno visoko povzdignili v zveličani vojski
Darila.
— Uprava našega lista je prejela za:
»Stcpanjskega Sokola«. Ob odhodnici brata Ivana Selana v Beograd se je nabralo Din. 225.
Srčna hvala!
— Družbi Sv. Cirila In Metoda sta darovala gg. Ivan Frole 50 in Viktor Lavren-
čiČ iz Maribora 25 Din v spomin častirljive starosti blagopokojne gospe Marije Gabri-elove v Borovnici mesto cvetja na grob. — Darovalcema iskrena hvalaf
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
+
StefanH* Pnlak rol. Pire naznanja v svojem in imenu svojih otrok Šfeffce in Bradica tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog odnosno oče, brat, stric in svak, gospod
JOSIP POLAK
kr- poštni kontrolor
v četrtek, dne 15. t m. ob 7. zvečer po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 33. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v soboto ob 4. pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu,
LJubljana, 16. februarja 1923.
Žalujoči rodbini Polak-Dolničar.
<v^|
>>/*
sprejme uprava Slov. Naroda.
Pozor občinstvo!
Čast D«m fe mronuHl, da mm |o prispele elhrao olje,
Bujas i Drug, Ljubljana-Vič 149.
Zahvala.
Za izraženo nam sožalje ob nenadni izgubi našega ljubljenega sina, brata, strica in svaka, gospoda
Oskarja Treo
izrekamo tem potom vsem naSo najprisrčnejšo zahvalo. ▼ IJaMJaalf dne 15. februarja 1923.
Žalujoča rodbina Treo.
Oddam veliko klet
za vinsko trgovino S POSODO vred. Ponudbe pod   »VinsV* klet/1682« na upravništvo Slovenskega Naroda.
Na stanovanje in hrano
SE SPREJME GOSPOD. Naslov   pove uprava   Slov. Naroda. 1673
PRODA SE
kompletna spalna oprava
(fomirana) z žimnicami. Naslov pove upravništvo Slovenske?
ga Naroda. 1679
ISGS
z večletno prakso za takojšen nastop, najraje gre na kako opekarno ali ža* Ajc * £°« — Naslov pove uprava »Staven* (33 j skega Naroda«. 1672
Dobro ohranjen star
KLAVIR se proda.
Aleksandrova c. 7./III. desno. 1633
Kupi se
dobro obranjen msjiun železen Štedilnik. Ponudbe pod »Nujno 1669" na na upravo Slov. Naroda. 1-69
Angleški temBom^đer
feosium
krojaško deTo, enkrat rabl>n, za vitko damo, se proda ra Din. 90*ker pe-majhen. Naslov pove uprava Slovensk Naroda. 1675
Proda ae ngodso
otroški voziček
še dobro obranjen. Naslov pove uprava Siov. Naroda 1G76
*~3
tudi v barvah in plislranja se sprejme v delo. Breg št 2—1!. 1613
DPaMflJa
se spre me na rrano fn stanovanje. Po-nudce pod .2200—1639" na uprivo Slov. Naroda. 1639
14 letno fleRle
pridna in ro?tena, zmožna domačega tlela, išče ^lužbe, napnje izven Luo-Ijane. Ponudoe pod „Moćno dekle 1617" na upravo Slov. Naroda. 1617
Zastupnika
TRAŽI ZA KITARSKI POSAO koji imade skladište * poslovnicu. Ponudbe   pod    »Zastopnik/1688« na na upravn. »Slovenskega Naroda«.
se adda soba s hvzno. Naslov
pove uprava Slov. Naroda. 1677
se kupi. Ponudbe nasloviti na žandar-! merijski vod Sv. Nikola, Macedoiiija.
Zahvala.
Vsem prijateljem, znancem in ode-ežnikom, ki so spremili na poslednji poti nepozabnega pokojnika, gospoda generala
Aleksandra Nikolafeviča Kuzmina  Kopo vaje va
izrekava najsrčnejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujeva za častno spremstvo in naklonjenost pokojniku g. komandantu Dravske divizije polkovniku Vućkoviću, g. načelniku štaba polkovniku Stojanoviću, g. majorju Brabeku in drugim gospodom častnikom dravske div., g. oblastvenemu direktorju po§*e in telegrafa dr. Debe'aku, gospndom postnim uradnikom in uslužbencem, častitemu g. proti Jar:kov:ču in častitemu g. prirorju Učaku.
V Ljubljani, dne 14. februarja 1923.
Ruska odbora ¥ LJa&Ijanf £n v Kamnika.
75vr
Namesto vsakega obvestila.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno-ljubljena soproga, mati, stara mati in teta, gospa
po&ctsi&ic-z in trfeveeva ae^ro^a
po dolgi mučni bolezTii, previđena s svetimi zakramenti v Četrtek, dne 15. februarja 1.1. ob 5. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, 17. t. m. ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in prijazen spomin.
Š4. Jemei, dne 15. februarja 1923.
ŽaIn]o£i osfalL
Trgovska sotrudnioa,
boljša rr.oč, x vedetno prakso v Spe^ ceriji, delikatesi ter galanteriji, kakor tudi mešanega blajja na deželi ter va* jena Šivanj«. IŠČE MESTA V BOLJŠI trgovini. Prevzeme trdi mesto bla* gajničarke. — Ponndbe na upravo »Slov. Nar.« pod »Boljša moč/1645«.
Ženifna ponudba.
Vdova s štirimi odraslimi otroci, pocestnica in irnetnica vre obrti na deželi žefi poročiti uradnika s stanovanjem v Ljubljani.
Prijazne ponudbe pod »Skrb za otroke/1685« na upravništvo Sloven* skega Naroda.
OCOtTTJCOOOOOOOODOOOCJ
Inserirults o
I
ooaBaooooaooe
Naznanjamo vsem znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš edini sinček in biat
Franc Jelen
dijak I. drž. gimnazije
danes ob 2 30 popoldne po dolgem bolehanju izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega bo v soboto ob 3Vi url iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križa.
LjoMfMia. 15. februarja 1923.
Žahifeči ostali.
Kv?i ae vač defcr9e2£?aBieB&
letačliov
LfuUIassnSia lim.
Ponudbe z navedbo letnika in cme na upravo Siov. Nar. ped .Zvon 1668".
Prazno ali opremljeno sobo
s posebnim vhodom 5n po možnosti z električno razsvetljavo* ISCEM ZA TAKOJ ali s I. marcem. — Ponudbe prosim pod »Soba L/1684« na uprav* nistve Slovenskega zareda«.
M\mm mM
z elektr čno razsvetljavo, z dvema posteljama za d a g-snoda se takoj odda i hrano v sredini mes:a. Naslov pove ur>,ava Slov. Naroda. 1662
Wm sfononanle
obstoječe iz kuhinje in en* a'i dveh sob v staii ali novi hiši. — Ponudbe pod ,Nu no T 1663* na upravo Slovenskega NarGd^?. 1663
Spalnice, jedilnice, kuhinje ceno na prodaj. SprrjmenTO vsako rstna mizarska dela. Erman a Arhar, mizarstvo, St Vid 4 nad Ljubij-no. 16-31
rgonsKegu pomecnii
z dežele na Goriškem. VeSč Selezninske stroke, ;ma prednost. Ponudbe je poslati v hotel »Slon*. sob3 23, Ljubljena.
Kot fcofflPBBlan
s
bi Sel v kako zelo dobička nosno pod-jet e a!i trgovino s siuurncst!o v L?ur^-
ijani. Poneube p d .Družabnik 6—685* no>tno iccče, Ljnt ij na. Točo
2H21II9
(933.95)
1 predat, malo rabljena, 4 Stev.ii z elektromotorjem 220 volt, |e na prod as J< Naslov pove g. Drago Beseijnk, Ljubljana. 1670
PREVZAMEM
komisijsko zalogo živi!
IN DRUGIH PRIDELKOV ali ZA* STOPSTVO. event. na trd:n račitn za vso Češkoslovaško. Ia reference, na razpolago zaloge in kapitaL — PonudU be pod »R. P. 2558« na Anončno eks« pedicijo »PIRAS«, Praga IL Jindriš* ska 15, C. S. R. 1686
Prvovrstna strojepiska,
priznana moč. v stenografiji in stro« jepisju izurjena, slovenske in nemške
korespondence popolnoma »moira, iy boljše rodbine. SK SPREJME iz sc* danjc službe proti najboljšemu pla* Cilu v prvovrstnem podjetju v Ma* riboru. Popolne ponudbe pod »/J do* smrtno mesi'O« na oglasni ^avod Ivo Sušni1:,   Maribor.   Slovenska uL 15.
Perje cd perutnic
(KOKOŠJE IN PURJE)
NUDI PO K 24.— za kilogram
E. VAJDA, Čakovec. 1497
UM Uli SOBO
pripravno za trgovino v Ljjblimi aH Sp. Šiški se išče. Kdor preskrbi, dobi nagrado. Ponudbe pod .Trgovina 1659" na upravo Slov. Naroda. 1659
f v v
-  -, **%u-an*n> skladiščnitza ISUulifU in provizijske potnike za clektro-rnsfc::;.:. — »ELI>T<.t, lača Ljubljansko Kreditne !j:-.nl:2 v Ljubljani 159?
Sredn?e veliko posestvo
cddiiljcno cctrr ure od kolodvora, ob glavni cesti. SE PRODA. Gospodar^ ^ko poslopje v dobrem stanju: v hiši se najhaja gostflua in je tudi prii*>rav-na za trgovino z električno razsv^ljavo, Naslov se izve v upravi Slov. Naroda. 1535
M pristno šmim
t?s*otfam> Briujevcc, siivovka, hruško* vec, v taVcšnjo naroettev. Ceoa no dogovoru. C van BBagovaey Krka pri Stični. 1648
'Mm
nsastfstropno hilo
l 9 stavovanji na Selu, primerno za trgovino ali obrt Trd' 800 m2 sveta ekoil biše. Marija Cerk, Novi Vod-mat, Vodmatska ulica 4 a. 1640
Županstvo sMiiie Bled
raspisuje mesta
zsfrnylllš- esa tojnihn.
Poroj je znanje slovenščine, srbo-htva-sčiiie, francoskega ali an^leSke^a jezica v o\oru in r»av'- Refiektanti naj sta-v jo svoje ponudbe a zahtevo plače na gornji nnslov. 1628
Razno perilo
za dame, gospode in £eio
priporoča tvrdka
il.SE.IMmm ■2?Sn
15M SENO/SLAMO
It: DRUGE DEŽELNE PRIDEL* KE (seno 900 K,  slama 600 K), franko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka
PUKL IN VERCE, trgovina z dež. pridelki, Šo:tr j.
Potrebujem veću količinu
iamskeg lesa
(Grabeaholc)
za rfalnu sueresivnu lif ?r«c ju, dt-rcn-zi]e od 2 do 7 m dul ine, od 13 — 24 C'ii piomiera debrin**, zdrava roba, oguljeni i ravni komadi. Oferte tio im s ati na adresu Albert f3?ncry trguvina d.vom, Karlovac.
MMm strojepisna
popolnoma veSca slovenskega in nenn-Skega tezika ter stenograf je. z večletno
pra-so v tr£ vski ali tehnični pisarni, se sprejme v trs no službo pod uejod-nfmi pogoji v Ljnoljanl za takojšnji ali čimprejšnji nastop. V po5tev pridejo) samo dobro kvalificirane moči, ta' e s znanjem srbohrvaščine, fra>co5čine ali laSfine ima?n prednost Pismene aii u^t-
rnene ponudbe na: Civilni inž'n:cr V. Remec, Ljnbljana, KersniKOva til. 7.
za dam?. rMi in cTrcHe
po zinem!!! cenaii pn
A.ŠmkOTiC nas!. K. Esss
LJUSLJ/II^A, Mestni trg 10.
illlS 11.1!
dobavlja »ftrađlv9«f trgova"'.o društvo, Zagreb, Bocrovićeva u1ica št. 3. Brzojavi: Gradivo. Telefon št. 555. 14n2
Hiorsa ia min* slrslja
pravi, zajamčeno pristni
asbest- ikri!j
Fran Soče var 1127
Zlrovn:ca-Mostct Gort njsko.
L^^iiina ia   tisk   »Narodne tis&anie?.