^ — ■ »--- _ ■---X--1-* Leto UCVIIL, ŠL 248 četrtek ti. oktobra Cena Din 1> SLOVENSKI 'znaja vsaK dan popoldne, lzvzemfii nedelje m praznike — inseratl do 30 petu vrat a Din 2.-, do 100 vrst A Din 2J50. od 100 do 300 vrst S Din 3.-. večji Inserati petit /rsta Din 4.-. Popust p" dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO CN UTKA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljev* aHc» ttev. 6 Telefon: 8122. 3123. 3124. 8125 ta Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3o — NOVO ME8TO, Ljubljanska e. telefon' It 26. _ CELJE: cellako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon tt 66 podružnica uprave: Kocenova a lica 2. telefon St 190 — JESENICE. Ob Kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.391. ■ Tudi vojaške sankcije ? Po zatrjevanju italijanskih listov skuša Anglija pridobiti Fran cijo za izvajanje vojaških sankcij proti Italiji« da U na ta način izsilili čimprejšnji konec abesinske vojne Rim, 31. oktobra, r- Tukajšnji listi pripisujejo velik pomen okolšoLni, da se bosta seje odbora za koordinacijo sank. nj v Ženevi udeležila tudi Laval in Hoare, ki očrvftdno namerava doseči pri francoskem ministrskem predsedniku, da definitivno zavzame stališče, ali za Anglijo ali za Italijo- Načelni sporazum med Francijo in Anglijo glede interpretacije tretjega odstavka 16 člena pakta Društva narodov, ki določa sodelovanje m vzajemno pomoč v izvajanju sank. rij proti napadalca, hoče Hoare sedaj dopolniti tako, da se bo nanašal na vse vrste sankcij, torej tudi na vojaške. Po zatrjevanju italijanskih listov bo Laval, preden pristane na Hoarejeve zahteve gleda takega neomejnega sodelovanja, stavil pogoj, da se izčrpajo vsa diplomatska sredstva, ki so še na raz. polago in s katerimi bi bilo mogoče vplivati na mirno fikvidacjo italijansko-abesinskega Spora. Laval bo v razgovoru s Hoareom stavil zahtevo, da angleška in francoska vlada skupno proučita italijanske predloge, ki so jima bili stavljeni pretekB teden in da ne odklonita nadaljnjih pogajanj, čeprav bi teh predlogov ne sprejefi. Pravijo, da bo jLavlau svetoval Hoare naj Se v časa, dokler ne poteče rok, ki gahna določiti odbor za koordinacijo sankcij za pričetefe izvajanja »aukcijske akcije proti Italiji francoska in angleške vlada odločita za novo posredovalno akcijo v Rimu- MussoBnijn naj bi se stavili skupni franeosko-angleški predlogi za ureditev spora z Abestnijo. Ti predlogi naj bi dejansko predstavljali odgovor Francije in Anglije na italijanske predloge. Pogajanja, ki bi se nato razvDa pa se naj bi ne onemogočila izvajanja sankcij. Vsekakor bi se morala vsa ak_ eija razviti strogo v okviru pakta Oru-štva narodov. Ce bo Laval našel primerno razumevanje za angleške strani, bo skušal do 12. novembra, ko se ima po dosedanjih napovedih pričeti izvajanje sankcijshe akcije, docela ratzjasoiti položaj. Angleška vlada na drugi strani računa na neomejeno sodelovanje Francije ne le v pogledu gospodarskih in finančnih, nego tudi vojaških sankcij* Francija bi bila po angleškem mnenju pripravljena pristati na to neomejeno sodelovanje, če bi Angfija posebej zajamčila, da se prično vse vrste sankcij avtomatično izvajati tudi v oni državi, ki bi med tem, ko bi se izvajala sank. ejska akcija proti ItaJJjL skušala v Evropi ogrožati mir. Pariz, 31. oktobra- r. Listi danes po. rocajo, da je Angfija sedaj povsem resno sprožila vprašanje vojaških sankcij. Zahtevala je od francoske vlade, da se konkretno izjavi, ali pristane na izvajanje vojaških sankcij skupno z An. gfijo. Jasno je, da AngHja ne bi ničesar storila brez francoskega sodelovanja-Angleška zahteva ima končno svrho, da se izvede blokada proti Italiji. Anglež so mnenja, da bi se morale vse vrste sankcij izvajati takoj.. Predvsem pa bi blokada prisilila Italijo h kapitulaciji. Izvajanje sankcij v takem primeru ne bi trajalo dolgo, z blokado pa bi se dosegel mak^malni uSpeh. Gotovo se bo Laval branil takega sodelovanja nele iz zunanje, marveč tudi iz notranje političnih razlogov. Vendar pa morajo tudi Francozi spoznati, da bi sporazum o izvajanju vojaških sankcij Italijo prisilil, da takoj pristane na pogajanja na osnovi ženevskih sklepov. Za Italijo bi bile vojaške sankcije vsekakor najstrašnejši udarec, kar jih je zadelo od pričetka vzhodno afriške vojne, za Francijo pa bi pomeni, lo izgubo italijanskega zavezništva-Toda kapitulacije Italije bi bila stopro. centna in bi povzročila, da bi se morali umakniti s Svojega položaja tudi Sedanji faktorji v Italiji. Z novimi faktorji pa bi Francija pač lahko sklenila nov zavezniški pakt Vsekakor bi pristanek Francije na vojaške sankcija omogočil silen moralen pritisk na Italijo Pariz, 31. oktobra, r. Kakor zatrjujejo opoldanski listi, je vlada pripravila razen dekretov o izvajanju gospodar, sfcih sankcij proti Italiji tudi že od- redbe o vojaških sankcijah- Laval je poslal v London naknadno še eno noto, s katero je pristal na francosko.angle. ško sodelovanje na Sredozemskem morju, predlagal pa je, da se ne omeji samo na sredozemski bazen, ampak po. sploši ter da se sklene sporazum ne samo o sodelovanju francoske in angle. škev vojne mornarice, nego tudi letal. skih in ostalih vojaških sil. Velika Britanija pa naj bi poleg tega že v naj. bližji bodočnosti umaknila s Sredozem. skega morja vse svoje domovinsko bro. dovje. Čim bi Anglija pristala na te po. nudbe, bo francoska vlada izdala tudi potrebne dekrete o izvajanju vojaških sankcij. Vojaški posvet v Londonu London, 31. ofetobra. z. V uradnil krogih potrjujejo, da se vrše med francoskimi in angleškimi pomorskimi stro. kovn jaki v Londonu važna posvetovanja, ki se nanašajo na čim tesnejše sodelovanje med francosko in angleško vojno mornarico, zlasti v Sredozemskem morju. To vprašanje je docela ▼ ospre- dju pogajanj- Toliko je gotovo, da je vojaški sporazum med Francijo in An. gfijo zadnje dni zelo napredoval- Izgovorjeno je tudi, da Anglija ne bo umaknila niti ene ladje iz Sredozemskega morja, dokler Italija ne umakne vseh svojih čet razen rednih posadk iz Libije. Kako se vojskujejo Italijani in Abesinci Dobra poznavanje terena na abesinski strani odtehta nadmoč v oborožitvi in moderni tehniki Adts Abebeu 31. oktobra, v. Bo poročilih vodstva a£>esnTuske vojake «e nahajajo glavne čete abeskiflke vojske na položajih južno od Mafcade, ki ga zarodi težkega strato-gfrčnega položaja tega mesta Abesinci ne mislijo birani Li. Do sedaj so koncentrirali Abesinci na severni fronti kakih 200.000 mož, ti so prispeto na svoje položaje v nočnih pohodih, da so se tako izognili bombetd&ranju italijanskih letal, ki jih neprestano nadlegujejo- Rrav tako se vpS sedaj tudi vsa pre-skxi>a abesineke vojsfce s hnamo in sfcpe-Ervoni samo po noći. Prednje straže Abcežacev so v staJmem arčkn % Staiirjanskimš ftzvicfriicfimi ter se dnevno vriše vefje in manjše pmasfke, v katerih igrajo glavno vlogo paske, strojnice m ročne granate, ki jih Itaftjeuii prav nič ne štecfijo. Se v mina abesonska. vojska se utrjuje na po4ožaj5h črte Mokad-Aknuro-Maikaite-Adi-grart. Opažati pa je, da pošiljajo Abesinci močne čete proti zapadnem kriki severne fronte proti Sudanu. Očrvidno mislijo na ta način obkoliti skrajno desno krilo italijanske severne vojske ter ga potisniti proti Hagasrjn. Itodijani so namero Abcsmcev že soTegledali ter po38jwjo svoje rezerve, ki so tafle v okoKci Dukarnbia, na to ogroženo krSo severne vojske. Poleg tega so na poti proti tej točka rodi močne italijanske čete, ka so se zadnje čase tzkrcade v Eritreji ter so taborile v okolici Asmare m Ajgordofca. Krvavo razračunavanje mod Abesmci m Italijani daje priliko opazovati vrednost moderno organizirane vojske v borbi s ste vi lično močnejšim, a tehnično m vojaško skoro docela nepripravljenimi sovražnikom. Na italijanski strani imamo danes tehn-ščno vzorno izšolane čete, ki razpolagajo z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki ter avtomatskim orožjem, ki omogoča najfbolj intenzivno udejstvovanje po v naprej od vodstva določenem načrtu. Na abesinski strani pa imajo v bistvu neorgani-zirano vojsko, ofeorožano samo s puškami, katerih sleherna je skoraj drugega modela in kalibra. Docim nastopajo italijanske čete v strnjenih formacijah, se zatekajo Abesinci k taktiki četniske vojne z izkorišča van jem poznavanje terena ter uporabljanjem svoje premoči nad man j"šrcrna oddelki Italijanov na izpostav! j enih položajih. Podoaedanj-ih izkušen jah. v Abesrniji pa se že kaže, da so b&fi nade italijanskega vojnega vodstva na o sedaj nove Ftat-strojnice z vodnim hlajenjem cevi So znatno lažje od starih ter tehtajo samo 17. kg. V abesinski vojni se ji vzkazalo, da je potrošnja municije pri teh strojnicah nesorazmerno velika napram izgubam, ki so jih prizadejarti Abesmcem, ki se znajo skrivata kakor zajci na polju. Poleg težkih strojnic uporabljajo Italijani v Abestniji tudi labtke atiojnice sistema Breda, ki so hlajene z zrakom ter streljajo v serijah po 30 strelov. Značilnost teh strojnic je, da imajo po dve cevi. ki pa jrh je treba dostikrat rzmercjati. Z lahkimi strojnicami je afriška vojska zelo bogato založena. Vsak vod ima po troje lahkih strojnic. To pa zavaja k veliki potrošnji streliva, karr zopet zavira operacije, ker je treba sleherni patron spraviti po težkem in včasih skoro neprehodnem terenu od morja do prvih linij. Itarijaoom pa služi jo odlično lahke strojimcc pri odbijanju napadov abe-sinskih krdel na predstraže ter pri nočnih spopadih, ko v nekaij trenutkih zasujejo s svročeno točo teren okoli ogroženih postojank. Seveda pa shiži to streljanje bolj za strah, ker skoro ni mogoče pna v Mno nameriti strojnice od trenutka, ko gibčni Abesinci izginejo prav tako nevidno v terenu, kakor so vzrastri iz njega. Izkušnje, ki so jih zbrali do sedaj italijanski vojaški strokovnjaki uporabljanjem strojnic v bojih z Abesinci, že potrjujejo mišljenje onih, ki pravijo da odtehta sposobnost abesinskega vojaka v naravnost čuoovrtem okoriščanju terenskih prilik v mnogem vrednost modernega orožja. Gobavci, velika nevarnost za Italijane j-ondon, 31. oktobra, v. Po porocakrh iz abesinskega ozemlja, ki so zasedli Italijani, je zdravstveno stanje tamošnjih italijanskih čet razmeroma povoljno. Proti pričakovanju je malo obotalih na malariji. Resne skrbi pa povzročajo italijanskim sanitetskim oblastem števili™ gobavci, ki jih je samo v Aksumu nekaj stotin ter se gibljejo prosto po mestu in raznašajo to strašno in neozdravljivo bolezen. Italijanski vojaki imajo najstrožja navodila, da se ogibljejo gobavcev, ki jih bodo po- iovili ter spravili v posebno taborišče, da ne razširijo te strašne bolezni tudi med i tali lanskimi čet a m i. (Devize z všteto premijo 2S.5%) Amsterdam 2974.58—2989.17; Berlin 1765.08-1769.95; Bruselj 735.61—740.67; Curir. 1424.22—1431.29; L0ndon 215.01—217.07: New Y0rk 4347.51—4353.82; Pariz 288.85-L>90.29; Praga 181.05—182.16: Trst 355.39-358.47. Avstrijski šiling v privatnem klu ringu 8.47—8.57. Pred novimi pogajanji v ženevi Prihod italijanskega zastopnika tolmačijo kot načelni pristanek Italije Ženeva. 31. oktobra, z. SpJošno prevladuje mnenje, da bo s prihodom italijanskega delegata Aloisija f Ženevo nastala /natna sprememba v sedanji mednarodnopolitič-ni atmosferi v Ženevi. Prihod italijanskega delegata tolmaOijo kot dokaz, da obstajajo med Anglijo. Francijo in Italijo neke ve/i in da se imajo takoj pričeti pogajanja zarad' vzhodnoafri.^kega spora. Kakor se je i/ vedelo pride Alovsi v 2 en evo na izrecno zahtevo Lavala, ki je Mussolinija s svoii argu men t i končno vendarle prepričal, da so p-^ gajanja zares potrebna. Vse kaže. da odbor za koo"dinacijo sankcij na svoji napovedani seji ne bo sprejel nikakth definitivnih sklepov rn da bo sploh postopal zelo obzirno ter v pošte val pogajanja, ki se vodijo izven DN. Francija in Anglija sta odločeni iti đo najskrajnejše mere. da se oovvfoci s pora z-trm. ki bi bil v skladu 7 n;i^c!' Društva narodov Anglija in Francija bocetfl H sestavo novh predlogov odgovoriti ra Itali- jansko pobudo. Sedaj cakejo ic na prihod Lavala in Hoarea. ki prideta v Ženevo jutn zjutraj. Hoare hoče še poprej predno pr . čne pogajanji z italijanskim zastopnikom slišati mnenje drugih držav, zlasti onih, ki so / izvajanjem sankcij hudo prizadete m ki jim je mnogo na tem. da «e sankcije čimprej ukinejo. Hoare je tudi odlo.vio proti temu, da bi se sklepal kak spoTazin, 7*\ hrbti m Društva narodov in zabteva. di S€ vsi predi >gi najprvo predložijo v <%do. br;tcv odboru petorice, še le nato pa rmak> in abesinski v'adi. Nadaljni pogamnja «° morajo vršiti strogo v okviru Društva narodov. Prihod italijanskega zastopnik« \ Ženevo tolmačijo kot načelen pristanek Italije na tc sngteficc znhteve. Pred svojim odhodom v Ženevo je ;mel sinoči angleški zima • ii min: s ter po radiju govor, v katerem ic ponovno nagi mM. da Ančb pakta Oru%r\'a aawxV»v. ako h' prizadevanja, Id se vrše *rcNT. ost.il i brez uspeha. Amerika in Italija Amerika hoče ostati strogo nevtralna, vendar pa bo podprla vsako akcijo za ohranitev miru W7ash/ngfon, 31. oktobra. AA. Državni tajnik za z-unaovje zadeve H u 11 je dal včeraj glede na vedrno nove zahfreve tiska in javnosti, da se za vsako ceno prepreči ves izvoz v Italijo, z izjavo da vlada dan /a dnem proučuje splošno situacijo in da bo storila vse. da se dejansko popolnoma ukine i/voz blaga rz ameriških Zedinjenih držav v države, ki se med seboj bojujejo. Amerika bo strogo čuvala svojo nevtralnost. Bivši državni tajnik za zunanje zadeve Kellogg je imel v Saint Paulu v državi Mine-sotti govor, ki so ga prenagle vse ameri-ke radiopostaje. V svojem govoru je dejal, da Zadinjene dTžave smejo in morajo obeležiti Italijo kot napadalca, kakor so to storile že evropske držvae. Italija je in flagranri napadla suvereno Abesinjo. Poleg tega pa bi se mora'lo Italijo, obsoditi tudi zaradi r>rekršitve veljavnih mednarodnih pogodb. Ameriška vladn bi se morala pridružiti vla- dam drugih držav, ki si pri/;iora. Tudi on sc je n-wta^l na StatiAče, >e vojna v vzhodni Afriki ;e ni pcričeJa, toval la-stirku noke velike amfTi^.e tovimo za obutev, naj ne sprejme rukaksii na* • 1 ii T tal ne Nemčija ostane nevtralna Berlin, 31. oktobra, v. Nemčija zasleduje z največjo pozornostjo razvoj abesinsko-italiirjanskega spopada in z njim zvezane intervencije Društva narodov. KJj-ub temu, da ni Nemčija več člannra ženevske institucije ter je torej prosta vseh njenih obvez, skuša ohraniti videz naj-srrožke nevtralnosti v spopadu med Italijo in Abesinijo ter Rimom in ženevo. Proti pričakovanju mnogih se Nemčija strogo čuva vsake akcije, ki b' dala slutiti, da bo ponovno poskusila spraviti v svoje brazde Itasijo ter jo privabiti k sebi po težkih preizkušnjah, ki jih doživlja sedaj z Londonom in Panzom. To pa je pripisati temu. da se nemš-kt diplomati ogibajo vsake akcije, ki bi lahko zavirala polfttko. keT ?i žele tudi za naprej ohranit"' angleško na- klonjenost. Pričakovati pa je, da >e bo nemška politika obrnila zopet proti Dunaju, kjer so njene pousojanka kljub \-sem napram svstrrjskc vlade še vedno zeN> močne. Pariz. :U. oktobra AA, l'ra Italija v najkrajšem času lah ko pričela izkoriščati suroro*o preveč pazffi in ao odnesli več paeov neenakih čevijtv. Carnrpc ima oioroc 3000 Din sfaodja. čevlji se bodo podražili M obeta podražitev obutve in popravila približno za lo odstotkov Ljubljana, 31. oktobra. Zauuja leta amo govorili skoraj več o oeu&a kakor o draginji. Zadnje ao pa sacefte cene nenavadno skakati, dfc vpttvaijo na, svetovno gospo-poapfcni činitelji. Nedvomno ni brez ponvarm Zq, medoarodno gospodar-vojna v Afriki. Konzumenti se bodo pa* beflco aprijazn&i z naraščajočo dra-gtojo, toda s njo bodo morali računati. Ne_ davno amo morali ugotoviti, da se je po-žito, zdaj pa moramo zapisati, da obeta tudi podražitev obutve. 7a-ae torej podraževata najpotrebnejše Življenjske potrebščine. Kaj to pomena na aarno, si laitko predoči jo dovolj »^posredno prizadeti konzumenti jc tndd srednjih slojev. goveje kože so se začele podra-že septerrtbra Xa njihovo ceno svetovni položaj. Se prej, ker so proste carine bar na prodaj po svetovni pariteti. Mareaškdo bi mislil, da so se cene dvignite zato, ker sta jih začeli kupovati Mafija Jjn Ang-fija v večjih količinah. Toda t gSavoem je iJČaitkovaJo na cene, da tudi Amer&a letos kupuje kože n^ svetovnih tgJHBHt Lani so ubili v Ameriki okrog 6 aafltjon gtav goveje žrvtne več kakor na-ymđno± ker je bflo veliko pomanjkanje kane- Zato je pa začelo letos prknanjko. kož. "Vtal goaki kažejo. da ta podražitev ni racaseni pojav, temveč, da bo cena visoka dejj časa. še vedno se kaže tendenca navzgor. Podražitev je tem rjBOdnejSa, ker so se surove kože poza SO%^ TO je seveda vplivajo na cene usnja, ki se je nodražaio (najmanj) za 20';. Temu pa mora slediti podražitev obutve v Avstriji in Madžarski ae je že podražila približno Za 109Ć. Ako se podra-že surove kože za 10%, se podraži usnje po starem usnjarskem pravilu za 6.5%t kar znaša torej pri 30% podražitvi približno 20% višjo ceno usnja. Podražitev usnja ne bo ostala brez vpliva na cene obutve pri nas. Kakor ae je obutev podražila v sosednih državah, tako se obeta podražitev tudi pri nas, tn sicer približno za 107c na nove čevlje in popravila Marda bi kdo mislil da bo od podražitve obutve imela korist čevljarska obrt, ki je zdaj že skoraj povsem na tlih. Toda, če se bo podražila obutev, se bo najbrž še bolj zmanjšal konzum. Na deželi so ljudje že zdaj po večini bosi poleti in tu in tam tudi napol bosi pozimi- Znani so celo primeri da ljudje hodijo bosi po snegu! (Prekmurje. Hrvatsko Zagorje, Haloze). Mnogi meščani pa ne morejo več obuti šolske mladine. Otroci nosijo čevlje staršev in starejših bratov ali sester. Na zimo pade kupna moč prebivalstva še posebno, zato bodo ljudje še tem bolj prizadeti 3 podražitvijo obutve. Nujno potrebni so primerni ukrepi za zaščito čevljarske obrti in konzumentov V Avstriji razmišljajo, da bi omejili, odnosno povsem ustavili izvoz surovin kož. Morda bi bil takšen ukrep potreben tudi pri nas. Ponovno pa na glasamo, da je treba priskočiti na pomoč takoj, kajti zima je pred durmi in s podražitvi io obutve se bo beda zpiIo stopnjevala. Nas tujski promet v številkah ▼ K;tožil)! sezoni je bilo v naših letoviščih 118.806 gostov, od teh 90.422 naših državljanov LjubijaiiuL, 31. oktobra. Sredi oktobra smo priobčili bilanco tujskega prometa v Sloveniji in smo z radostjo ugotovili, da je večina naših letovišč t primeri z tanekim letom po Številu gostov napredovala. Zelo zanimiv je tudi pregled slede narodnueti tujcev, ki So obiskali naše kraje. Videli bomo, da čeprav je iz nekaterih držav prišlo k nam manj g3eemcev, ker prinašajo v našo državo denar. Vssm prvačrjo Avstrijci, katerih obisk je xaiaifc.i s 74)83 nič manj kakor &JS»l« vse torjsko prometne bilanca Le malo i&ostaja s 71CB gosti Ce&koslovaška, ki je doda 6% ietovisčarjev. Razveseljiv je porast gostov is Nemčije, od koder je prišlo 4266 aH 3.6*/© ttrjeev. Četrto mesto »vzema ie nekaj let Itaflija. Poslala je letos 263*4 oziroma 2.1%) gostov. Znatno smo napredovali v pogiedu francoskih le-tovtsčat Jev, ki so s 1346 ali 1.9 zaeedJi peto mesto med teiozemcL V večjem števila so nae med drn^rimfi obiskali Angle-11 Madžari (783) in rojaki (674). Ostale države se gibljejo okoli 300 do 500. gaohndvm je primerjava s prejšnjimi leti. V rekordnem leto 15*32 smo izkazali tOOuflEfil tojcev s 504.6&6 nočninami po sta-ttflUkl 58 občin. Od nosam«eznih narodno-lO sto k tema števcu, prispevale: Jugosla- vija To.oiH*, Avstrija 8391, Češkoslovaški 4178, Nemčija 4135, Italija 2917, M al zaroka 1342, itd. Leto kasneje je pregled obsegal že 93 )bčin, kamor je prišlo 1 a oddih 110.557 letovišč i~j,»v, ki so plačal. 618.126 prenočnin. Od tega jih bilo iz Jugoslavije 81.678. iz J^Kosloviuske 10.244« iz Avstrije 10.06-6. iz V.*:nć;je J6ri9. iz Italije 1727 in iz Madžarska tVjS. pri Cehor Slovakih je tre'3a upoštevati, da .ie njih število tako visoka zarad" vs^s.ikiV.skega Zleta, ki je bil tisto 'r*to v Jugoslaviji in je izredno mnogo Soko:ov ,biskv»lo naša 'etovisča, kjer so ostali .lalje ^as* :.m-ski preg-lfe} obeerak akor leto^nii 1C<* rr-eine. Tedaj smo imeli v naših letoviščih skupno 98.406 gostov 6 694.453 nočninami. Od teh je bilo 72.045 Juigoslovenov, 10.451 Avstrijcev, 5420 Cehoslovakov, 3606 Nemcev, 2105 Italijanov, 1393 Madžarov, 558 Francozov, 44S Poljakov itd. Primerjava med letos rn lani nam daje točno sliko, v koliko je bil obisk posameznih narodnosti letos večji ali manjši. Ljetos smo imeli 20.400 gostov več ali za 20.7°/o. Tudi v nočninah se kaže napredek za skoro US% ali v številu za 113.639. Z izjemo dveh narodnosti smo napredovali pri vseh ostalih. Edini minus izkazuje obisik tujcev iz Avstrije in Madžarske. Prvih je M rje prišlo 2968 ali za 28.4%, drugih pa 6*60 ali za 50.02% manj kakor lani. Zakaj so nam letos postali manj naklonjeni, ne tiči morda v tem, da so bili slabo postrežem. Vzroki so drugje in nam jih ni treba poseher obravnavati, ker so splošno znani. Pri vseh drugih narodih pa smo ogromno napredovali in znaša porast pri nekaterih državah za več sto odstotkov. V naslednjem podajamo uradno statistiko, prvo število pomeni prirastek gostov, v oklepaju pa izraženo v odstotkih. Jugoslavija 18.377 (25.5%), Anglija 218 (40.3). Belgija 243 (3001, Bolgarska 123 (67.7). Češkoslovaška 1730 (31.8), Francija 7SS (134.2), Grčija 222 (109.8), Holandska 392 (288.2), Italija 429 (29.7). Nemčija 660 (18.3). Skandinavija 169 (155.8). Švica 105 (41). ostala Evropa 80 (25.6), Amerika 153 (50.1), ostali kontinenti 58 (91.1). Tujski promet je bil sprva jako slab in se je bilo bati. da bo letoenja statistika naravnost porazna, posebno, ker niso bil* urejeni odnošaji z drtUvami, ki so vedno dajale največ gostov (Avstrija, Nemčija. Madžarska) m jih do julija sploh ni bilo Položaj «e je v dru^i polovici julija ra•/ veseljivo spremen!! in kmalu 6o bila naša letovišča dobro zasedena. Izjemo je tvoril edino Bled, ki je letos v tujsko prometnem pogledu doti vel občuten udarec. Nazadovanje avstrij6kih in mad£ar»k ih Co*tov niso letoviški kraji preveč občutili, ker so jih nadomestili gostje is drugih driav, v prvi vrsti iz Češkoslovaške in Francije. Gornje uradne podatka je zbrala Zveza za tu.'«k 1 promet v I^joibljani. ki je največji propagator našee res sreča v nesreći da ni bilo človeških žrtev. Državne cesta pelje čez železniško progo nekako v sredini med postajama Velika Loka in Trebnje Prelaz zapna železniški čuvaj na mestu. iz čuvajnice, ki stoji ob prelazu. Zapornici sta železni in imata železno mrežo. Bilo ie okrou 7 ure zvečer — noč je bila temna, a jasna — ko je bilo čuvaju javljeno, da prihaja iz Trebnjega lokomotiva, ki je vozila za večernim osebnim vlakom, čuvaj je takoj zaprl zapornice nato pa se jc postavil ob prelaz, da bi počakal na prihod lokomotive Kmalu je iz daljeve zaslišal lokomotivo istočasno pa je opazni v zraku sijaj moCnih reaktorjev na nočnem nebu. kar je pričalo da prihaia tudi avto v isti smeri po cesti proti pre'azu Zavedi.'*] se je. da bosta oba — avto in stroj pri-vozi-la hkrati do prelaza. Toda ti> ija ni plašilo, — saj se to dnevno dogaja Mč&Hl si je pac.. da bo avto ustavil pred zapornico in počakal. Toda zgodila se ie dru'ačc! Kmalu se je pokazal izza ovinka pri a>-srtiln-i LThan avto. ki je vozi! s precejšnjo brzino. Ker brzine le ni zmanjšal, ie čuvaj že na razdaljo 100 kor:-kov dajal z lučjo znake naj u«tavi. kajti za bližrrm ovinkom je že žvižgala 'okornotiva. Toda av. tomobilist se za železničarjevc znake ni gmeaiil, temveč je zavozil v zapornico, jo skrivil jn dvignil, nakar ie avto zd-snH ra-PTej in obstal na tiru. Železn'ški čuvaj je stekel proti lokomotivi, ki ie bas pr:v~zi-la izza ovinka. Opozoril ie strojevod:o s signali svetiljke na avto. Stroevcdi« «e z vso sV.o zavrl. tako. da se mu ie po*rećHo brzino lokomotive toliko zma~išat;. da je le lahr»o 7ffvo7^n v avto. potiskali k«Vfli kih gospodarjev in se resno razpravljalo Broji družini je bil skrben, dober oče in je poalal nekaj evo j iti otrok tod) v iole. Pole* devetih otrok sapama budi vdovo Franc lfc ko. 10—15 m naprej in se ustavila Avto je bil precej poškodovan, iskode bo okroo, 15.000 Din. V avtu je bilo naloženih lo zaklanih prašičev, ki ao ostali ne poškodovani. , Poleii šoferja so bili v avtomobilu lastn k in dva moža. ki sta spala na prašičih. Po karambolu z zapornico, so vsi kakor bi trenil poskakali iz avta. Kaj bi bio ako bi te#a ne storili! In kaj bi bilo, ako bi strojevodja ne zmanjšal brzine? Potniki W ne '.mel tako daleč, da je hotel prepreci-ti, da bi domačini odstranili avto izpred stroja in s ">rotje. češ. de jc lo pose! železniške uprave. Dve avtomobilski nezgodi na železniškem prelazu pHpetili zadnje dni. ena na prelazu, ki nim:< /anornic — ru se je avto za_ letel v vlak: druga pa na prelazu, kjer so zapornice Te so bile zaprte in avto se ie zalete) v nje nato je obt'čal na tiru. nakar je šele lokomotiva za vozila vanj. V >beh primerih je daial čuvaj znake >ofcrju, naj ustavi. V drugem primeru Ki «\ 'o la.h-ko pasiral prelaz, ako Ki ne bilo zapornice. V avtu je bilo polino razVre^enca •907<\).\ in zdrobiiena »harigelca«* ;n seveda ie močno dišalo po vinu. Šoferii pazite na žele/rvške prelaze! Vse kaže. da bo ugotovitev, ki jo žr'ezniška direkcija navaja v ponedeljkov m *S1ov. \arndu« pri opisu nezgode na .Te/ici. d-a se nripeti več težjih nezgod na nrelazih 7 za_ oornizami. imela stvarno nodhgo. ka>ti nezgode na Jezici bi se Untb za tvornici pri-netila naibr/ pa * huišimi nosledicami. \ez>fjoda med \*elikn Loko in Trebnjim pa b; s?g-u.rno beos+s'*, akn bi ne bilo zapor, ni'", kajti avto bi neovr^ho pasiral prelaz. Zato Ki h »Vi p iporoč,::vo. Kj ostale zapornice 'e n» -es vrodm fr^kv^n + ironih preTazih včejib krajev Trg pred Vsemi sveti Ljubljana, 31. oktobra Živilski trg je nudil danes nenavadno sli. ko. Prevladovalo je cvetje, bilo je na vagona zelenja, vencev in vrtnarji so dostavili mnogo izdelkov svoje umetnosti. Danes je pa tudi post, zato je bil trg založen tudi i ribami. Danes je sp'oh poseben dan in sicer mednaroden dan varčevanja in še posebej dan varčevanja v Ljubljani, kar se je seveda nekoliko poznalo na trgu Vendar pa so gospodinje precej posegale po ribah, kri niso bile zelo drage Najcenejše so bile ščuke, ki so po 10 do 12 Din kg. Morskih rib ni bilo mnogo. Cene so bile v splošnem nespremenjene, in sicer so bide hobotnice po 32 Din. ciplje po 26 do 28, sardelice po H Din itd. Smrečja , zeJenja, vencev in cvetja je bilo toliko, da vsi prodajalci niso mog.i do_ biti prostora na samem trgu. Zafo so se vrstili na nabrežju pri tro most ju in vzdolž mesarskih stojnic. Največ jih je pa Kilo na stalnem prostoru Meš'ani so najbolj kupovali krizanteme v šopkih kar je še najcenejše. Kljub temu se ia pozna tudi pri cenah cvetja zelo konjuktura. Lepše cvetje so prodajali po dinarj««ilni-00 in prostor za žgan jek uho. Politično je pripadal bivši SLS in je veljal za enega njenih stebrov v tej dol Id i. Rad je zahajal v družbo, ljuibi»l pa jc predvsem jedrnate, klene razprave, v katerih 60 ^e men:ale krepke besede trdnih krneč- BOfttAN Sida Silakcua sOpccstVc jo je prekinila Danica malo OŽafjerjo,« vprašala si me za nasvete in Ssem ti jSh dala. Nic več ki nič manj. si sama vedela vse bolje, pa ti me ni bflo treba vpraševati, ki — kar sem ti sem ti svetovala pametno, ka-bi ti vsaka razsodna m normalna femka. Ako bi se brki mojih nasvetov drSata tako kakor se jih nisi, bi brlo mar sflcaj drugače. Tvo£ očitki so zato čisto nrrešeoL« »Oprosti, nisem 4 betela ničesar očitati, ngotoviia sem samo suha dejstva. BpOfPBJ se k, kako sem se zatekala k tebi vselej, v vseh svojih tesnobah: zaradi Eubemi do Danila, poroke z Ervinom, ■redftve zakonskega žrvljenja, vere in vsega. T) si mi pa govorna o potrebi iz-Pvijanja življenja in površnosti, ki meto flegmatično preko ramen vse, kar sega and osebnostno sebičnost. Danes pa tvfcftm, da je v »vtfenjo treba še nekaj dragega: odpoved. Le v odpovedi je pot do sožitja rjndi m nskiadenja njihovih »Veifta modrost, ki pa ima to nalogo, Oa spada k v teorijo, moja draga Sida. Toda govorkno Ssto določno! Sem ti fdaj svetovala, da se zaljubi do ušes in Bes ▼ rdravnika? Ne, dejafo sem ti celo, ife se satno igral. Za poroko z Ervinom si se odločila sama m sera samo izvršila tvojo prošnjo, ko sem posredovala pri njem. Glede ureditve zakonskega življenja so bili moji nazori več ko trezni: ali mu bodi žena, ali se pa loči. ako nočeš ubrati tretje poti, kakor jo ubere toliko drugih, ki zakona ne razbijejo. ampak ga izpopolnjujejo z vezmi izven njega. In naposled glede vere. Prav to dokazuje tvojo neuravnoteženost, tvoje večno bolno vrtanje in iskanje z neprestanim spreminjanjem razpoloženj. Meniš, da si kdaj zares verjela? Da bi sploh mogla globoko verjeti? Ne, vera je zadeva srca, ne razuma. Verovati se pravi verjeti, ne razumeti. Zato pa vero imamo ali je nimamo. Med vero in nevero obstoja sicer res lahko tudi še dvom, a ta ni več vera, marveč že nevera. Dokazovati u-pravičenost vere z znanostjo, je prav tako nemogoče, kakor dokazovati upravičenost znanosti z vero. Ti pa si iskala Boga le iz zagate in iskala si ga z razumom. Čustvo, o katerem si nekaj časa mislila, da je resnično, je bilo le domišljija. Prav tako je bilo v vsem drugem. Krivda rti v nasvetih, ampak v tvoji nedostopnosti za te nasvete.c »Sedaj pa govoriš ti kakor modrec« je dejala Sida. »Odkod si neki dobila to I modrost?* »Od nikogar.« »Da,« se je vmešala Mary, »gospa Martinčeva govori v bistvu resnico. Človek ne sme padati nenehoma z vrha v globino m skakati iz globine na vrh. Za kar se odloči, tega na, se oklene. Če nisi mogla živeti z Ervinom, bi se bila morala ločiti že davno. Čemu si odlašala? Morda vsega tega ne bi bilo. Če si se pa sedaj odločila in se je Ervin umaknil, ostani na novi poti in ne muči sebe in drugih, ki te ljubijo.« »Tudi jaz mislim tako,« ie pritrdila Jasna. »S tem je le konec nečesa, kar je obstojalo samo po obliki, ne pa po vsebini. Se hočeš mar s svojo mladostjo pokopati pod trhle ruševine in šepniti?« »Vse ste eiwc,« c ugovarjala Sida. »Vse gledate, a nobena ne vidi. Poglejte vendar,« je kriknila obupno, »in doumuj-te, da sem morilka, morilka lastnega moža ki mi ni storil nič drugega kakor to, da me je ljubil in mi noro zaupal. Tega ne izbrišete z nobenim modrovanjem. Kako bi mogla biti ob tej zavesti še kdaj Žena drugega?« »To je blazno,« je vzkliknila Danica. »Morilka moža... Kakšna morilka? In kakšnega moža? Če bi bil mož. kakršen bi moral biti, bi bil vzel bič in te nakle-stil, ali pa brcnil na cesto in odšel sam dalje svo;o pot. Tako bi storil mož, ki bi bil zares vreden tega imena. Ervin se ie pa ubil Smešno...« »A to še ni vse,« je kričala Sida. *ni-sem samo morilka, marveč tudi zločin- ska ustvarjalka novega življenja, poro jene^a iz greha, življenja, ki bo prokleto, kakor je moje.« »Novega živVenja?' «0 vzkliknile vse tri hkratu. »Da — noseča .. »Sida!« je dejala Mary in sKocila k njej. »Vse to počenjaš ob tej zavesti? Ne, tega ne bi pričakovala. Ni v tebi prav nič materinstva? Hočeš zares postati morilka? Pomiki vendar na dolžnost do otroka!« »To je grozno... Saj si poblaznela,« je vzkliknila Danica. »Pomisli na otroka!« se je razburila Sida. »To sem slišala že sinoči od Danila. Naj vam ponovim, kar sem mu odgovorila? Kaj je večji zločin, preprečiti njegovo rojstvo ali dopustiti, da bo naslednik moje grozne usode?« »Ti si bolna.« je dejala Danica vznemirjeno- »Povsod vidiš same strašne strahove. Če bi jaz tako gledala, bi se tudi lahko ubila. Sploh, ubili bi se vsi ljudje, kar jih je. Spametuj se vendar! Vse, kar misliš in govoriš, jc blazno. Dvigni se nad ta mrak. g1ej na življenje tako, kakršno >e. Kdor gleda vedro, mu je vse naokoli svetlo in pot mu je ravna, kdor gleda mračno, mu je vse temno in krivenčasto. Poskrbi rajše. da se rodi otrok zdrav in zraste v človeka, ki bo živel tako. kakor je treba. Nekoč si mi zatrjevala, da si očetova, ne materina sedai on Dostaias" čisto materina. Nič ni v tebi silanovstva.« (Se bo nadaljevalo.) KOLEDAR Dane«: Četrtek, 31- oktobra katoličani: Volbenk. Gorazd Jutri: Petek, l. novembra kaiohcani: Vsi svetniki, Ljubomil DANASNJL PRIREDIT V K Kino Matica; Bengali Kino Ideal: Vse za denar ZKJ>: »Atlajitik nione d ni* h* ob 18 v Hubadovi pevski dvonanj. PRIREDITVE NA PRAZNIK Kino Matica: BenjjraJi Kino Ideal: Grof Momte Christo, mati. neja >Vse za denar« ob 10.30 ZR1): »Atlantik« ob 11. dof>. v Matici Kino Sloga; Barkarola Kino šiškn: Strup v krvi Kino Union: De/vica Grleanjska DEŽURNE LEKARNE Dane**: Mr. Sufcnik. Marijin trg 5. Ku rart, Gosposvetska ersta 10. Bohinec ded. Cesta 29. oktobra 31. Na praznik; Mr Ijoustek. ResJjeva i essta 1, Bahovec, Kongresni trg 12. Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. Vlomilci zopet na delu Ljubljana. 31. okitA>ra Tatov« in vlomilcu so po&taili zopet pod jetni. D»aines je Ufa na policiji cola vT**;a prijav o štcvUnth vlomnJi in tatvinah, sti po starfiovaJijih. Včeraj ponoči jc biri v Zgornji Ništici 101 oikradon lastnik pletiMtC andoustrijc Robert Domirh. Iz f*kla«di>«:.< mu je poivooi n«kdo na spreten način irkra-del 43 raznobarvnih jrcinisldlh puloverjev in jopic v skupni vrednosti 2S0O Drn Okno sAcladn^ča je bodo odprto in j< verjetno, da jc tat s parfnon pr>tevre rz sicladii^ča. Pred dnevi se je nc/rvan taft rve«>p:i/cn< * vtihotapil v stanovanje skladišnima Frana Stanovniika v Adjas/evi ulici 30 in od nesel Stanovniku 300 I>vn vreden suknvič, njegovemu gospodarju ATve/tHronu B« t tel hi u pa 800 Owi vrecVen suknjiić. Marija \i-'m>. žena canmsketja uradnika, je prijavila, da ji je nekdo odnesd I dvorKča na \';h:ir jevi cesti 41 moško srajco, 17o l>in vredna, ka se je tam sušila. — Proda jaHkm suhe robe AngeJa Mekknieva je piMiitiiln včeraj na Cankarjevem najbrožju svoj imičiefc, zeleno pleskano ci'zo. Ko jc pa prxš»:a pa koncaoi kupčija po voz, ga ni h jer Nekdo je siAoma adtrgaila verigo, s ka»tcni je biki ck&a pankilonicna in ga odpeljal. Mekmčevra. ima 700 Drn škode. — Zču ?! kna lep čebelnjak z več panjii. Včeraj tfui raj je pa opazil!, da je p ono J i nekdo i/-pnrzndl dva panja in mu odnese! 11 okvirjev satovja. da ima Marn 500 I>n ^kode. Posesrnik M.iiha Letner i/ Z.gornjih (ri meljnov je pripekjn) včoraj katkor odicafl no rrtleloo v LjViKljono. \T Oigaflerovi ulici jc pustil voziček ;n ra/r.a.šad stranka" mleko, nved tem časom mm jc pa nekdo ukradel 300 Din vreden »Ho»bertu6* plašč. — Na Masarvkovi cesrtii so v četrtek pono ča neznani WomšJcr vdrli v barako hra «nyerv4ce Aiotsije Fotsterjeve in ji odnesi!-razne jestvnne v vrednosti 2O0 r>in. polc^ tega so jd pa narjravtfi 50 Din 3kodc nn vTartib in kijučavnici. — V \Volfovi ulici S je pred dnevi nekdo vionviil v cMavnico knjii-govezii Jospa DeemaTva, toda vlom .ve mu ni izplačaj!. Vlomiiec jc razbili okno in zlezel v delavnico, tam je pa svloma odprl prediail. v katjerem je našel ko^nai*>to šlcaitftjo. Rožrjalo je po denarjn in prepri 6an je Wi. da je notri bogat plen. Gotovo je bil pa precej razočaran. ko je škatlo odpri. V njej je bftn namreč samo 15 — »Jadranska straža« v Ptuju pr.redi 9. novembra ob 18. uri v Prosvetni dvorani Mladike« >Dan Jadranske straže.t Vstop prost! — Zopet samomor znanega tatu. Svoje-časno je brez sledu izginil iz ptujskega okraja 30 letni hlapec Anton Horvat, ki jc svojemu gospodarju ednesel 4000 Din. Na podlagi tiralice so ga orožniki v Pregradu v savski banovini izslediri, še predno so 90 Sa pa prijeli, je izvršil samomor Našli so ga v bližnjem gozdu obešenega. Orožniki so za.plenili ne&aj pokradenih pred metov, med drugim tudi kolo. ter vse po sleli ptujskemu sodlsena — Dež, ki je zadnje dni zeJo napojil ta-skoraj izsušeno zemljo, je tudi zelo h'h godejno vplival na vodnjake, ki so bili zlasti v višjih legah popolnom^ izkušeni. Prebivalstvo Haloz in Slovenskih goric j£ moralo nositi vodo z-j živino po po1 do eno uro daleč iz doline v hribe, z dežjem so se napolnili tudi vodnjaki. tako da «e ni bati več pomanjkanjo vode. — Vojaftke grobove urejujejo na me. stnem pokopališču in na pokopališču v Brstjeh, za kar je poskrbela ptujska mestna občina, kf bo grobove tudi okrasil« s cvetjem in prižgala sveče na dan Vseh svetnikov. — Ali se bo kdo spoannil tudi grobov na vojaškem pokopališču pri Ptuju kjer leži veliko vojakov, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino? rasen cesti ki ml Je posrečilo pre- fiemc) Šahovske h> 4»PofitfkoiK) Cisti zobe — varuj se zobnega kamna KALO DONI PROTI ZOBNEMU KAMNU Med živimi in mrtvimi »flfifi, da je zdaj največ življenja na njivi mrtvili vse zadnje štel v zdo ljudem, ako mečejo pievci tudi na zapuščene grobove...? Takšni »o pač odnosi med živinri m mrtvimi. Ne tem grobu jokaš, na sosednega pa mečeš plevel. Takšno je življenje. Nekateri se tudi smejejo na pokopališču. Mislite, da hol dijo nanj zaradi mrtvihV Samo zaradi žalosti? Zakaj bi ne šli samo na sprehod ...? In na sprehod gredo tudi mlade gospe z otroskJnri voOTčfci. Navadno ste po dve NajslraluejSa in največja grofcnica sveta ljubljena. 31. oktobra. 2švi aopot n&ti&jo na mrtve. Romajo na nafte »do)0 domovanje m nekaj se v njih p>> se mksH, ki ph sicer vedno odgaajsrno. Na poioopaUSeu poštene človek najprej fitoaol Bode se čnsrve, ki jih »car hooerno sagfašfti. Tako mora začeti aaaafcdo tanmasljntl o smrti m žrv4jeriju nehote, in o žJvtjerrjn še posebno lahko Banasasfran, Ido otMosapaa Ifcvfi v odnosu do aUJOO belih krSev, sa njimi pa SSn.OODpc bobnih poljanah okrog Verd ima najdenih m pobranih sdTobtjenih otkustiifafcov ton ta in Miee do neba: >Nehajte sejati so TTaftrtt, narodi vsega SPoajL sealle si r robe in poravnajte svoj« spore z sdravo pa-■Mttttj duatofno tadhsrnejai afcvafcn, ne pa movthikn orožjem, nedostojnim rveri-< afcnpaj. ToflEfco sa imata povedati. Seveda ne o mrtnFmi, ker je pač človek Se preveč £v. Včasih mora človek tudi na zrak. pravijo. In za otroka je dobro. Ce se v bfižari mrtvih križajo tudi poti mladih ljudi, ki iščejo povsod teka svojim arenam bo4ečiff«tm. se ne smeš čuditi. Zdaj so se naše pori namerile proti pokopa©-bctl Paradoks je, da je zdaj največ žrr- Pottja na njfcvi mirIvih. In za&o je pokope— ilšče privabilo radi nekatera dekleta, ki se zvečer srnoicajo okrog nebo^včniko«vih vo* gašov in. ki so doma na prornenadl. Ce psov dajanje cvetje, to menda nt sramota. In ne* dosfen fSrt ne pokopal g&p oe sme bftt nt-kom-tir ao je, ©c-še teko rrneffjo na smntt. k to jo ž*v_ tjertjec V dacvoredp pred pofcopeJKeein pri £r. Krilu se je nazvfla aaaanaht trgovina. To je oekakšen sejem. Ztfi se, da je od leta do krta žrve^ncrffi. Tudi obet, ki je v asena* s Mtafoanjem rjad5_ se je raamzehnđa m pea4agoxffia potrebam. Vrtnarstvo na levi m desni tople gfcde V drevoreda so pa razpefi snrebe stolne prodajalci prigod-Vse tsfeko kzspiš, kar je potreb-no za mrtve. In tudi, kar kupujejo zrei le zase. N. pr. kuatauj in slaSOce. IVSh so prodajalci s dajala Prodajajo pesek, cve*-jr vence tn smrečja. .Neka-teri poossjajn biaan skoraj x ofaupnfan glasom. Hrap Je pa takšen, da večina fjorfi hodfi mkrjo, ne da bi ae amapjai za prodajalce. NeLattoi so podjetni Pesek ponujajo odo fjudem, kl se saafiefO s poloopatfsca. Eden ae je šoCĐ po-nehnoao: z* peska iiAhJuju ne pod- ša^ dene serjftjV crjonogpsrne In napise. Tn sdo ces mod dvtrrjL ŽSvtjenrje nI praznik, vendar vri tako radi zTVrrno. Kdo W rnesrn* Spomenik ,iudeiiburškini Utvam Tndt temu se ne smete čuditi, da si ogledujejo grobove šolarji v skupini pod nadzorstvom učiteljice. Sicer pa tudi ni prav, če človek o vsem filozofrra. kar vidi na pokopališču. Na vse moraš gledati z razumevanjem, na življenje rn smrt. Mislite, da si ljudje zastavljajo kakšna posebna vprašanja na pokopališču? Težke misli hitro o$L pode, čustva zaduše ter se zopet prepuste ftvijenju. kakršno pač je. Ali jim naj za_ merimo, da pozabijo na smrt. še preden se aanejo s pokopališča? na aimtf jsattaaj ^h Sivi kako bodo prežrv*eft JntrSn^ so asaaoa predme cniafi tudi kajne? Toda to ž§ve*t*i je ta ena, žvastt. vftkudii na po-kopaj^ce je truma žensk in otrjot. Na delo čakajo. Toda žrvi morajo leaaeaaO tudi pri mrtvih. Aieščaflm se ne srema>ejo čistki plevela, peaiaopaaaM semlje, utnivMti apo-mendkov. Samo nekateri pošljejo na pokopališče akaffačnd. Tb je na tudi cenejše, kakor če bi nejefi ddhsfiPC na poaropefisčn. Vendar smete misli ta, da vei tatču je->o na pokopališča. Č4r>vek mora vendar nekaj pomeniti tudi po smrti Zato si grade gob-njoe. Postavljajo ki senc sponienške. Krase grobove z denarjem. Denar nikdar ne tnure. (Cfcyvefc nase, toda denar govori še vedno Sve o človeška slavi. Marsikdo ne da kriS te* o Soveški mkr!jćvx>sti. To in tam pa hoče žrva ljobezen rtadome-stSlJu cesar en mo^ef detS denar. Da, denar lanko gradi grobnice in 111411? MlPM spomenike, toda zrve ljubezni ne more pnžjjsti-SieeT pa ljudje prej ati slei zakopljejo tnxfl tfubezen. TVeba je pač živeti zato pravimo1 da čas ce£ rane. In zato hodimo na poko-pafišce predvsem zaradi lepe navade. Grobove preea&e p4evei. Tbdi na našem pokopabsca je na vagone psovala. Pred dnevom 11111? fli se nakupi aa cerkvijo. No, smetišče je tudi potrebno na pafcapavJaca, ee ze ae aaoaajo) aaaas v Mi Še posebnega pokopaiišea za smeti, plevel. Kdo bi aa- iz Litije — Celjani v Ltttji, V nedeljo smo imeli ▼ gosteh na našem športnem igrišču Osne SK Jngoelavije iz Celja- Dospeli sta S parni turi. rezervna is T. moštvo. V pred-tekrm sta se spoprijela celjska rezerva t našimi rezervisti. Tekmo je sodU naš domačin g. Premk Lojae, ki kaže, da se bo dobro uveljavil tudi kot sodnik. Po tem pa se je vršila nogometna tekma med obema prvima moštvoma. Zmago so odnesli gostje s 3^5. Tekmo pa je =odtl domačin g. Spis. — Mladin« sa padle vojake. Kakor vsako leto, tako bodo oskrbeli t odi letos šolarji Stijske osnovne sole sveč? in cvetje na grobovih v vojni premimilin rojakov. — Sata jesen. Za Vse srete se je vreme spremenilo, kakor ga sicer nismo pričakovali Imamo volnene dneve, kar je dobrodošlo posebno našim gospodinjam, ko hite s pospravljanjem z vrtov. Pred tednom, ko smo imeli hode naJrve, pa je že kazalo, da nam bo deževje pokvarilo vse pridelke. Sava se je vzdignila čez 3 metre nad normalo. deževja pa je padlo v 24 urah toliko, kakor ga opazovalec g. Juvan leta poleti še ni zabeležil. Na v3je ležečih krajih v Zasavju, kakor na Obojnem, v Stan tri m drugod, je eešo snežilo in je sneg za nekaj dni obležal. Kmetje hite s pospravljanjem poznih poljskm pridelkov. Vsi se pohvalijo, saj tako bogatega pridelka Že dolgo ne pomnijo. Zato so zadnji dnevi dvakrat zlati: zaradi solnea in Praznik pravoslavnih v Ljubljani Ljubljana, 31. oktobra. Pravoslavna cerkvena obdina bo svečano blagoslovita križe za novo pravoslavno cerkev sv. bratov Ciril« in Metoda v zveri s proslavo 700 letnice smrti sv. Save, duhovnega očeta samostojne srbske nacionalna kulture. Objavljamo program teh svečanosti naših pravoslavnih bratov. Pravoslavni mitropolit g. Dosrtej prispe v Ljubljano v soboto 2. novembra ob mL Na kolodvoru mu pravoslavni verniki prirede skromen sprejem. Potem po j de g. mitropolit v pravoslavno kapelo sv. Nikolaja, kjer ga bo pričakoval ljubljanski pravoslavni paroh s šolskimi otroci. V kapelici bo kratka večerna molitev. Pravoslavna cerkvena občana vabi svoje člane, da se v čam večjem številu udeleže sprejema g. mitropolite na kolodvoru kakor tudi v kaperici. Duhovni koncert v proslavo 700 letnice smrti sv. Save bo v soboto 2. novembra ob 20.30 v dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu, Bleiv/eisova 28. Na koncertu bo predaval o pomenu sv. Save g. mitropolit Dositej. Ker za ta koncert ne bo posebnih vabil, se opozarjajo prijatelji lepega cerkvenega petja, kakor tudi vsa nacionalna javnost, da si pravočasno preskrbe vstopnice, ki se prodajajo v trafiki Do_ lar. Tvrševa 12. polet! trgovine Agnola Cene so zek> zmerne: sedeži po 15.—, 12.—i 10.—, 8.—; balkonski sedež 10.—, stojišča 5.— in dijaici 3.— Din. 4W. arirtjezejska iatorgija t se nedovršene peavoatavne cerkve sv. sov Qria te Metoda ho v nedeljo 3. novembra ob 9. Pet bo mesar« zbor Srbskega pevskega ornštva iz Zagreba. Po Bturgiji bo MagoskrvHEbev krtžev, Id se bodo takoj postavili na vseh pet knpol cerkve. Pra— vosiavnfl cerkvena občin* vabi vse ptravo-slafSje vernike, da se te sv službe odefe-fc v pefacni števfin. Skupno kosilo pravoslavnih vernikov bo v nedeljo ob 13. Prijave ra kosilo se sprejemajo v upravi prav. parohije do sobote ob 12. Kosira se lahko udeleže vsi pravoslavni vern i k i ker taHi 7a to kosilo poseb-mh -vabil ne lx> __ Zvočni kino Ideal fSarno še danes ob 4., 7 in 914 uri Sta v Sm DVE URI SMEHA Stan in Olio nerazdruiljiva v filmu VSE ZA DENAR Smeli! Din, Smeh! Šala! Vstopnina 4.50, 6.50 in K Divji lovci v Kamniških planinafr Kamnik. 30. oktobra V zadnjem času so se zakupniki lovskih revirjev v Kamniških planinah vedno pogosteje pritoževali, da jim nekdo strelja divjačino. Kadar so bili na loviščih, so celo čuli streljanje, toda nepovabljenim lovcem kljub najintenzivnejšem iskanju niso mogli priti na sled niti zakupniki lova sami- niti žandarmerija, kateri je bila zadeva prijavljena. Toda kakar pravi pregovor: »Nič ni tako skrito, da ne bi postalo ocito<, tako so se rudi ti prijatelji nedovoljenega lova, katerega so dolgo časa skrivoma izvrševali, izdali in prišli po dolgem brezuspešnem iskanja končno pravici v roke. One 27- t m sta zakupnika lova v lovskem revirju na Pireevem vrhu in Kisov-en gg. Gjurin in Vidmar slišala, da nekdo strelja v njunem lovišču. G. Vidmar se je takoj podal v smeri, kjer je padal strel iskat nepovabljenega lovca. Na poti se je ustavil v hiši Perneta Leopolda nad Sa. Primožem m videl, da je imenovani pravkar prispel ves premočen iz gozda domov. Vprašal ga je kje je bodli nakar mu je ta odgovoril, da je nabiral v gozda drva. Ifa prošnjo, da mu ta drva pokaže, ran je osumljenec pokazal kap starih flžolovih pro-keij. G. Vidmar se je v prepričanju, da Ji v P e metu ujel chvjjega lovca, podal takoj v Kamnik in je zadeve prija t H aaaaaaase KamniSka žandarmerija je takoj uvedla obširno preiskavo in je poleg zgoraj imenovanega aretirala še tri druge, ki so b4B skupno s Pernatom najbolj vneti prijatelji prepovedanega lova in sočnega mesa divjačine. Pri aretiranem so bile izvršene hfcV ne preiskave ter so našu dve karabmkl Upa >Manhener«. kateie so bile zaplenjene, podjetni levei pa so remaM v aapor. Pri zasliševanja so vsi priznali, ds as lovili divjačino, izgovarjajo pa se, da so zek> malo postreiili, kveejem« kako srako ali šojo, edino za enega srnjaka primase jo, da je bil to njihov največji bivaki plen Tako se je kamniškim orožnikom no dolgem iskanju končno vendar poareeTlo efe-ti četvorico, ki se je ie nekaj let pečala z divjim lovom in povnočTla lastnikom precejšnjo škodo, ki se je pa znala spretno izmikati ter je delala patrolam silne preglavice. Upati smemo, da bo sedaj v vseh lovskih revirjih v KamaisMi planinah vsaj mir- Slavnostni „Ljubljanske! Lovro M a tačic brez dv koncert filharmonije" zasluži naslov našega na i Ljubljana. 31. ukkibea Hedavno ustanovi jetna >Ljubi jemeka fU-baiTTrjorm ja< je pod poflcroviteljs^vom JČ eV «e v ponedeljek sveče* dmspič stopila na kooceintni odor Union a. V «mishi svojili nar cel je to not povabila tir>rva k svojemu dV rigentskemn pultu V. Talieha. Id ae. žal, ni mogel vabilu odzvati: — bil je poklacac no smrti OvfcrSHa na njegovo MTieno mesto pri praškem raworrrjem 0ednHWa, — mesto njega pa ji pnzvssa za vmj kononrl rsrj- buljEeiM >ti erowfWrvnWikf» v (fveeanos ampak ima gn-sassasrje šaldb tarigentov v jmr' v^aH fsgBy* n* pometi, m fr»m na p<=» na r^'^rramn se BssastMoee vk^adKa prav sntov 1 ''zvajnijn v na^popo^Tio obl Hc t . Loim M-abirič |e pred 15 IMi T»H Slan na-OTJPfrneCa dMcp**ntsk«?a zborm m se ga t*Mi»mjamo ko4 ambinjozneca. ftla'ftiftif'ga m inrodTfo spretnega d^Ticr^nta- Od takrat je seveda V7rras*»1. v oja^il. <*voi«e ta-fcrat tenieljSfto znanja p^jtIotji'1 iin pr^vlstmvlta dama repnodriktivnP!?a ansatnflba, ki je svrrl asshizerri odlični diri v trrpni. Tmpnl7.ivp-n |e T^^'*k'rv ea nirirziV. na4an?V«n do rrm<». a flkefamet eaai l -WstiO čr/ter. v v^ajkom ?ibu. vv^vV: V^tTrlF. brvfiai lahkotni ali ostro povdar» naj«a,mseTfi'v-ej?r' presojati jrri §te-vMrrfh vaiah «r> poirtri njesove hv»1<». Tn ker smo sb^li novfar^ja ma bs«1u7" naslov narft ^h^. knn«r^a1ori^"etra "Tk'ns^pa in drugI l|ubrtefj5. Kako M^rrrTmo ^ de-lo tspTi teh, dolosarai^io niihor** Isike mater?jHttt^vo, r kal eri m dirze vroj ovJBeatsf rn sobo nad vodo, t<*r ras. k* m 7t1vth>to 73» vjrr*\ fcair je treHa zTasti ČTanon> rrm^vroJcra^ prerapo-«Ten*»i?a op«n o-era orkestra ^!fr>jo biti čtivafi ne$PW ^la^^TH-nr^ra napreden, rni^ToorvfT \ n»MiT>Xim- Le šitmk in popom omkester aamore po-sliišal^vn v koKkoT TrrOj?očp naJKfea^rvejai popolinostii prinesti manj&m in nezadostno on-r^ml]onirn orkestrom nedostoprne skladbe-Pa tu-dH one kompozicije, ki jih maloerlieveV nejse c»-kestralno telo sdeer zamore izva-parf". zvene v renTcem ansamblu presenetljivo močnejše. Smetanovo ertrrrfoTtfJ^no pesnitev >Vlf-ava< Se ni«mo ndkdtnr slisaTi v taka pre.-:r-r.valni sTTi. tako razgibnno. tafcn mo-num ' 'no in izk.Tesano kaikor v ponede-ljek zvečer. SbvnostTienvn govoru dr. Ber> na Sbafreta in himnam je nato siledfla naj-rnoSnejSa in rjajzanimrvejša skladba celega prrosr»ma Pirrritri ja Ao^tafor/vfiča >SSmfoniJB op. 10 v f. molur. S tem svojftm prvom večjim orkestralnim de-Jom »i je ftrertakovrč na mah utrt pot na vse rzvenrueko koncertne odre. Kifc najpsodovftejBi ranici krmarjnnsst Aevftrih sifirfoožj Maaknvsfcrj oe more m-noaniovatf več iavorR> svmjRi del. kot BoBsa ifaovič. kaj Seje mteff ^'nrfonJkl Lopafeifljov, Paeeniko, Popov f%d. 1 '■'•'kovde' irfrendci fcot n popovi sla vui prezir: nava^ss^P v m> aki aemJ^. toda v sedanji rnjski zemffp, vsa fcrr* •w^l se zvr^a v porodnih kr€3h, pn-Ara. 15, se ealsatne prgensvtja in pie-navlja v nozaaJiftartih temniti m r4faoah B fene le malo čase in »sivima sa Ti riko. ker mora nraiieCi s pnHkamj in stroji, uuaajpassjB s^o4e henoje. drveti narjeej in 1 ie v s^or hi as sasjaa ceno. Vse to je nekaft: idejna neo-0Psm Saalalnaffsva snna>ruje. Ranna silno avenka, is neiz& uuega vrelca drveča mn-aBca ,kfi ee je ne pssaes anrenffi in -kri t?re pe meagii fcsđcor aairsee Ssteso- ^tnf*n^r<* as fAarmonija sta si z njeno izNvvTho dati lzrjffvčevate pi senu reda. Po crfmttru snm cOsefi >Passaoasjno tn koralc ^kivfca opt^r* oa. ftoeef *tnmeee čni 1 raspis Ovijate Zn- aseflf v Beocirado. ai faadotdT l ede naicrrado in je WTa Mtadta pi isnMfl liJSRJMH tnrP v Beofs^ađo. aSotrt^cno wof sMađM 'taj** tsvooS-ih pregnsntnn, o^ftro aaertann k»mtki tema. M ae na to najnas) v potoftnem. naso v 8-"sajhim tempa neprestano ponavrjo. toda vsateflorat v drn^serrf obflkn. athrj v sjaahjn tmobiHn in drznih, da, brntahrib hermonfeV — i 1.111 •* 11J * -»- * * _ 1 1, —1 ■ -» m om aocairtFwanTT^sn, roni v *n 1mz1t) siTirpsnen hvsvnanensov tfnostamih avl rneftanlh s no-ITIaaMMiii vrvežem, v hipnfh aagepJIi m zo-pevsem pen*ir jen Ju. dokler se vsa ta ne rn hnvgaobziiigia zveena ne_ izlije v arhasosn. Bagfcaaaaenai in težak koral. CMerc je bfl dV-tseen spontanese. cpwneoejpa apbi \mM. Potrto-w9R se je moral aopet tn zopet. ftsSror iz se |s 1 manticne in tflJcrena nnto plesna, da- lje nežno žalostna, jroaača 1 n k #arlepu nmas^oakivria 1 rubeženrica peeem >Pravliaop< nedavno omrl^j vMikepa oi»ifeke|ia %klad^-ssija J. Suka. Iavedba >PraMriee« |t hrl obenern aka rijerete. s katerkn se >r l&b fjanska fi]h»rmom?a rnA-V»mli»» frVavn^nnn yn kojrw*rmi mojstru. Koororl «r» jjaklmAiV no fieuiu oho;TW»tvri ie dobro pognan i mrV-v faropko urnnkujorri >PoloveAki plesi« iz R -roosnove opere >Knp»7, Icor . I>jns?ent IjOvsm MataBi je po 3a ^ r»r'-aronim aplavzom, ki pa je btl deleieri rudi no veatVi "torki procrrama. V znaV *nr-'*ora-nrfcu hj «s^s: ^e bfVft « *orn pr*Sa^?erm bidr m^e.-?-!! r«o ■• •ajnl «wwwmvevrna TviobTianaka ^Tharn*o"' M M jo radri prav kroarn zope' vldsfl sa Roj«t.*vi. da bo zam»na Hnionr :A-»-'i?^o mv"' v--l na, le bral nrnrn^. Ekran je bi! Mvalsa * dWspo^a*=:Tio Kr-lo p^.itno ni ithvj^-o met*ti kr-n-oesrtrte ale*aensst T>vomna |s Mt* m ''o ;u w*e- fh aiočinov poboju aLi ■nora ■ na pomnimo, asto je pa vne navijsah ^ v Pohoija, žaodarmeri^a tar «*rea*.o aaceJsSea rio te aj»-»k ]e policija zhnVcrvdmi -ase poloo ra«(^re ^aoov, tri ao nogebLjald po ijofffc-ineii, dejali neanto* eastah in podrobno. — Vaj seseda sii rnacrj ;■ -r Kden iamed teh se je v no-nedeljeik dopoMne, ko je brTo poki0 Ijo/B na trpu. stiažn'fikom postavfl po mbu. m vno prrjn-hfioam. — Na areeLtain iuttoi>tvu an tem šnaknrn odmenUd -»»V^mra pn 1 >j»h" 'kri w»rpr*-na ?a kr>t**n. — <*Ne *e *te*r pojpkvl« 7 +r^»-"« strano, je oravzaprav iairjstno. di rn^f rjrjdje, r bn mnrdn lfthtko dohrli dnlo m sa ^ruviohrrb onnasali, tako propadajp ^er m volajujo- SjSh staini SsVŠjaashJ reircsi jsu Gostilna, pčjaca znpot. — Vodovodna akcija aapreunja. v torek «e je ^aMTa t LJubljani pri g banu po* se^jina 'ieputacija v zadevi «r>..-\* k-sfcega. vodovoda. G. b«ui je •!> ^u.ta^.>o 1 >i-beznivo sprejel tn obljnial #\ «\jo >o meč. 7 <1alom za rodovod na arašenu Hr-do z ooVepnm od ravroe projr ▼ Irttaf« ae bo za-Ceio takoj po 1, aow«m6n n fc» priprav« le t tsek-u.. Oavi ao še n» ir. bo cevovod peio^en do Srda v- V oekrbovana, avsno tako «ot vo-Jakko i*>kopaJieea na Rjqpl> ■ P*d*e, Pn Brw>clje ▼m v Brttofu, kjer una^jo kovnet)0, pas. jo ee pa tndi a prodajo mleh-a. ae anafli apno. Okros; jama aa ja tndl dveletna brjerklca. Maaaaia j* b^teia. da je deklica pajdta t rretn apno. Zadnofta je poškodbe Pe vsem telesu, kaa>rhr. js še ieri dan podveza. — Izlet aa smarjetno gor0 priredi se-detjo 3. novembra popo dne krma jaka po-ovokniea BPf). Ce bo vreme Jano in sonc 110 he prarv prijetna pot skoal anad. ki je po*n zlatom meneča liaCja. FU^tavrtcija n.. seaarjetai seri Je sedarj vaa rcnof^ina ima pa prtblttno mesec dni tnH e'ektr. DNEVNE VESTI — Vodje samski ga sporta v Beograd«. Vodja nem&ega aporta in predsednik nemškega otimpijakega odbora voo Tacbaaamoc and Oaten se je ▼ torek dopoldne v spremaš* p o smilita too H en ena vpd-v dvorno knjigo, potem je pa posetil mL r*edsedTiika dr. Stojadinovica in _a telesno vzgojo naroda Komne-„ Zvečer je priredil nemški poslanik »desna m njegovemu spremstvu na čast banket, ki so se ga arJetedSM odlični pred-e drsava in natega sporta. Glav. nanaaajsaaaji prireditvenega od-dr. D*em je imel obširen referat o poaaann oflmpijade. Govoril je o pripravak za uticali bo velike množice gledalcev, ki se jfli bo zbralo v Berlinu okrog 100.000. Dr. Dieta snastaa, da bo sodelovalo na orim-afjedl okrog 5400 tetomovaicev. doerm jih je Mso na zadriji otknpijadi v Ameriki okrog T.30O. m KINO SLOGA dvor Telefon 2730 Samo še danes in Jutri! Danes ob 16., 19.16 in 21.15 uri jutri oh AL, tT- 19.» in 21.16 ari preiuieia aepsiahnega OTnera rele* rlrma BARKAROLA Omamiftea pesem ht *f3otJ manoviL pripovedke, čarobna pravljica vesele karnevahjke nori, ki je vzbudila ljubezen dveh mladih are in postala usodna za njega in njo! V tam filmu Vam bomo prvič predstav« GUSTAVA PB0LICHA LAH) BAAKOVO V najnovejšem zvočnem tedniku pri- našamo reportažo i abesraskega hcj*eea la proslavo padea Adne t Rhnai Rezervirajte si vstopnice ▼ predpro-_dzrpl_ —Razpis dveh Uterarrtlh aaorad. Podpisana založnica tsda as božič fllozoteko knjigo izpod peresa atfaarrnfka dr. Pr. Dereramoa s na«!r>Tom >SwZ0zar. Prvi sve-zek h%rsasn ssafnaa. Po ansedU drugtb narodov fen s natmenom, da se raseun zanimanje za fnoaofkjo m literaturo sploh, razpteuje -Balo*n*oa dve nagradi po 2600 Dtn za dve ttStoami, objavljeni krftfki, prvo za ugotovitev pomemotonejBe stvarna, (frnsro za ugotoVrtev pcmembnejBe logične napake v knjtgi. Pozivamo vee stho verne* e pisatelje starerjBe m mftajSe generacije, da se udeleže literarne tekme in evoj objavljeni prispevek pošljejo do VeflJke noči 193* na naslov, kjer ga določi raadelltev nagra" posebna jorv etarAovnjakov. Po potrebi se rok tekme podeJtjse. — Češkoslovaški letalci v Zemtaoo. V Zemun je prispela češkoslovaška ekipa, ki je sodelovala na mednarodnem letalskem mL tingu v Bukarešti, kjer so danes odnesli češkoslovaški letak: i zmago. V Zemuna so danes kazali svoje vratolomne akrobacije. Med njimi se zJaeti odlikuje major Ha-mrlrk. kapitan Novak, ponos cežkxweova3ke evtjscije. dafje čeartnika Kubaček m Široki. _ 9AĐJARJI! Sedaj je Čas, ko je treba mi-sltti na nabavo A RBOR I M A. Le tisti, ki skrbno zatira škodljivce in neguje drevje, pridela lepo, zdravo In brezhibno sadje. — Arborin dobite pri: »CHEMOTBCHHA« drnft« z o. z., Ljubljana, Mestni trg In (na dvorfiču). = Ustanove ta podpornega sklada VHe-ikega kralja Aleksandra I. ZedmiteJJa, a44 podpiranje osiromašenih in onemoglih btvsih pripa4lntk0v Zbornice za TOI. — Zbornica za TOI razpisuje za leto 1935. Sg, uboge onemogle brvde svoje pripadnike in nj&iove vdove ustanove po 200 Din odnosno po 100 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za TOI v Ljubljani do 20. novembra 1935. opremljene z dokazilom in potrdilom občinskega urada m pristojnega združenja, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, pa je sedaj ne Izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več dukata. In je obubožal, oziroma, da je pnoaMsa onemogta uboga vdova bivšega dbornefinega pripadnika. Prošenj proafieev, ki bi ne bffi izvrševali kakega obrta aH trgovine m torej mso nikdar bili zborniepi pripadniki, se ne bo jemalo v obzir. ♦ OBUAVUAMO VAM PRESENET. LJTVO NOVOST! Zaupanje naših cen j. odjemalcev do naaih izdelkov, nam je po. magato k prometa ki nam daje možnost k novi kažkniacrji. Nase stremljenrje je, vedno pomagati tistim, kateri se morajo Pruiašamo tri sem 1 Je popolnoma novih kaingarn-cAaeh v rmrJJčnih, prekrasnih vaorcih, barvah in najnovejšem kroju. Kroji so tako popolni ( da so za vsaki. če_ prav zelo razvajen okna, vsako postavo, hodi če imate kakšno telesno napako Dobro nas poznate kdo amo: TTVAR. obtoke imamo za Štovani, v največjih prodajal, v Ljufcrjani, Mariboru in Celju. Pri. jetno boste presenečeni če al brezobvezno bah aaHh prodajataab ogledate obleke. Tudi nehote se boste odločiri k ruakupu. Pripominjamo, da so te nove obleke iz ki Je v kakovosti dragenai inozem. ia svetov um tovarn popoL Ob vaj priliki ne zamudite tudi ogleda naših novih «*mrfHb aukenj (Ulster) v izbrani kakovosti, modernem kroju in okw_ snih v not cev- TTVAR-OiBLBKE. — Saljapin v Beograda, Slavni pevec Fedor Saljaprn j« prispel včeraj zjutraj iz Pariza v Beograd, kjer ga je na kolodvoru sprejela velika množica navdušenih častilcev. S kolodvora se je odpel jal v hotel »Srpski kralj«, kjer je takoj sprejel srbske novinarje in jim dal daljšo is javo o sebi. sjah in svoji nmctooeui. Prepo- toval je ves svet razen Japonske, Kitajske, južne Afrike in Indije. Šaljapan nastopa odločno proti moderni režiji, o kateri se jc izrazu nepovoljno. Pravi, da je igralec m da hna rad umetnost ki ni za vsakega. Zadnje čase nastopa v operah Boris Go-dunov, Don Quichot, Knez Igor, Faust in Scviljski brivec. S soboto nastopi v Doti Quichotu, v torek pa v Borisu Godunovu. a Rusije je odpotoval še nedavno in pravi, da svoje domovine najbrž ne bo nikoli več videl, čeprav bi se rad vrnil tja, ker žrvi tam narod poln entusijama. ka ljubi glasbo, gledališč«; m sploh vse lepo. KAVA — MOTOH. dnevno sveže pralena, Ljubljana, Vodnikov trg 5. — Proti novi trošarini na žganje. Med primorskimi vinogradniki jc vzbudila vcK-ko nezadovoljstvo vest. da je dovolila naša država z novo pogodbo Grčiji uvoz 300 vagonov suhega grozdja. Baje se priprav, lja tudi nova trošarina na žganje, ka bi znašala 24 Din državne in 5 Din banovinske. Žganje iz grozdja je podvrženo trošarini ne glede na procent alkohola. Primorski vinogradniki so zavzeli odločno sta. i išče proti uvozu grškega grozdja in novi trošarini na žganje. — Za avtobusni Izlet v Benetke In Padovo od 10. do 14. novembra je se neka; sedežev prostih, zato hitite s prijavami do 5. novembra. Cena vožnje je 420 Din za osebo vetevli potni list. Putnik. Ljubljana. — Na Muž akt ji so se že smučali. Iz Mojstrane nam poročajo: Na rednem letnem občnem zboru agilnc^a smučarskega klubo Dovje—Mojstrana je bil izvoljen do malenkostnih sprememb stari odbor, — bivši predsednik g. Zupan Jože je bil soglasno izvoljen za častnega kliibovega predsednika, dočim jc prevzel predseniške posle znani smučarski učitelj in tekmovalec Rabe Maks. Celoten odbor nam jamci za pro-cvit kluba največ tudi zato. ker je ostala v njem večletna tajnica vsem dobro znana športnica Rafeič Mtnce. učiteljica in hčerka dvornega nadlovca iz Mojstrane. Tudi osta-11 člani odbora bodo storrK svoje in prepričani smo. da bo žel tudi letos ta naš naj-agftnejSi kfab zaslužene lavorike. Na Mu-žakf ji, kjer si je klubov o čkmstvo z velđco požrtvovalnostjo zgradflo kočo. je h Bo zadnjič ob prvem snegu vse žrvo smučarjev, ki so drseli s popomim obvladanjem smu-ake tehnike nizdol po krasnem prsHšeu, ka_ krsnega še sreda najhujše žime težko najdeš. Zapadlo je ca. 30 cm popolnoma suhega snega na malenkostno staro zmrznjeno podlago. Tudt danes je tam £*ori še mogoče smučanje, vendar le za popolnoma izvežbane, ob prvem slabem vremenu pa dobimo tu snega dovolj. Vse smučarje vabi naša Možaki ja! Zakaj je razirna krema ♦,1* A TOJ A4* edinstvena na svetu? ne približujeta, kar pa ni nič zaleglo, nakar obležala mrtva. Vukotič se te solznih oči javil sodišču «M Učinkuje na koto blagodejno in osvefnjoee,' — Knjiga: Neposredni davki — sakon s pravilniki, uredbami in komentarjem _ki jo je priredil g. Sušeč Štefan, načelnik fin. odd. banske uprave v p^ se je z najnovejšimi predpisi in navodili, izdanimi v septembru in oktobra t. 1. izpolnila in ho izšla — v platno vezana — sredi meseca novembra ti. 0 tem se obveščajo na mnogobrojna vprašanja vsi interesenti, ki so knjigo naročili in prednaročbi. Knjiga stane 160 Din in se naroča pri prireditelju Sušeč Štefan, Ljubljana, Beethovnova ul-15. — Ali ste videG kulturni film »Narava kot učiteljica«, v katerem jc prikazano izdelovanje umetnc svile? Film bo tekel vsak dan v kina Union od 1. do 7. novembra. _* Nova orehova. Davi ob 4. je v Ljubljani po daijfiem trpljenju zatlsnili oči gdč. 01®a Pleiweisa0va, hčerka uglednega notarja g. Karla Pleiweiaaa, in nečakinja senatorja dr. Ploja. Pokojnica je bilo simpatično in ljubeznjrvo dekle, ki jo je cenil vsak, kdor jo je poznal. Pogreb bo Jutri ob 16.30 rz hiše žaiostl Šelenbur-gova ulica št, 1. na pokopališče k Sv Križu. _ V Radovljici je danes ponoči umnla ga. Frančiška Klelndienst, rojena Novak, znana gostimičarka in poaeatnica sestra hotelirja in tovarnarja Novaka in taača prpf. Jegliča in sodnika Zalokarja Pogreb blage gospe bo v soboto ob 9. zjutraj na farno pokopališče v Radovljici Pokojnicama blag spomin, n^edntma rodbinama nase Iskreno sozaije! Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, deloma oblačno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu 17, v Sarajevu in Splitu 16. v Beogradu in Ljubljani 15. v Skopiju 14, v Mariboru in Rogaški Slatini 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765. temperatura je znašala 8. — Veliko leglo nemorale. V Petrogradu je policija odkrila veliko legto nernorale in sicer v hiši gostškučarja MAana PantoviČa. V njegovi gostimi je bilo zaposlenih 10 deklet in po mestu se je govorilo, da so vse prostitutke. Najmlajša je starš 13, naj. starejša pa 16 let. Dekleta so večinoma okužena Policija je aretirala gostHnačarja in njegovo ženo. KINO UNION l'ride! OITTA ALI*AR PLES V SAV0YU Iz Ljubljane —I j Prof. dr. inž. Mirko Ro*> ravnatelj Svicarekega zavoda za preiskavo materiala in profesor tehnične visoke sole v Carinu, je anoči predaval na univerzi o trdnosti is deformaciji zvarjenih konstrukcij. Predavalnico mineraloškega instituta so do zadnjega sedeža napolnili naai znanstveniki, posebno mnogo-je bilo inženjer jev in gradbenikov. Slavni nas rojak jO v poldrugournean predavanju, apreanjja-nim s ekioptičnuni slikami, podal najno-novejse ugotovitve načina varjenja m to na podlagi preiskave v laboratoriju in lastnih izkušenj. Predavatelj je pakazal. da morata iti praksa in teoriji roka v roki in se med seboj izpopolnjevati. Njegovo predavanje je bilo strogo znanstveno tehničnega značaja ln se je tikalo v prvi vrati statističnih računov trdnosti m pri varjenje raznih vrat jekla. Prof. Ro* je žei za svoja Izvajanja, ki So bila večini poslušalcev popolnoma nora. zasluženo odobravanje. Neštete zagovoljnih odjemalcev smo si pridobil le z dobrim blairom in nizkimi cenami, trikotažo, nogavicami rokavicami i.t.d. pri M. Pirnat Sv. Petra c. 22. in Poljanska c. 1 (Peglezen). KINO UNION TELEFON S T. 22-21 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Jutri ob 15.. 17.. 19. 21. ari \neela Z A LOK AR kot Devica Orleanska Najveličastnejši, najpretresljivejsi, naj resnične jii zgodovinski film, kar jih je bilo v Ljubljani. Naia rojakinja kot čudovita orleanska devica. Predprodaja vstopnic od 11- —1*2.30 in od 15. ure dalje. — Oče ustrelil dva sinova. Pretresljiva rodbinska tragedija se je odigrala v torek v vasi Privieici blizu Slavonskega Broda. Ugledni kmet Bogoljub Vukotič je v silnem razburjenju ustrelil z lovsko puško svoja sinova 24 letnega Savo in 27 letnega Bogdana Sinova sta mu očitala, da zapravlja imetje, domači prepiri so b?K na dnevnem redu in poostrili so Se še bolj, ko oče ni dovolil sinovoma, da bi se oženila. V torek sta sinova navalila na očeta, ki se je zaklenil v svojo sobo. kamor s*a vdrla z l noži v rokah Oče ju je posvaril na i se mu i ne približujeta, kar pa ni nič zaleglo, na kar 1 —lj G im nanjo se zaceli graditi na pekovskih njivah za artiljerijsko vojašnico. Delo je prevzelo podjetje Tomažič iz Ljubljane. To je zdaj največje gradbeno delo v Ljubljani. Zazidana ploskev meri okrog 1500 kv. m- Podjetje mora spraviti stavbo pod streho v 80 dneh, t. j. do srede januarja. Zato se bodo morali zelo podvizati, zlasti 8e, ker je zima najneugodnejši čas za gradnjo. Zdaj bodo tudi najkrajši dnevi ter najbrž ne bodo mogli delati več kakor 8 nr na dan. Zato pa bodo morali zaposliti več delavcev. Letos bo menda mestni socijalni urad nekoliko razbremenjen, saj je zdaj v Ljubljani ▼eč večjih gradbenih del: gradnja stanovanjskih hiš na Erjavčevi cesti in hiše na Miklošičevi cesti, regulacija Malega grabna In najbrž todo nadaljevali tudi regulacijo Ljubljanice, ako bo ugodno vreme. Toliko dela Še ni bilo pozimi za nezaposlene v Ljubljani. Seveda pa bodo delo izgubili delavci pri gradnji gimnazije, čim bo stavba pod streho, sredi zime, in tudi na drugih stavbah bodo ustavili delo, čim jih bodo spravili pod streho. —lj Stalne posetnike naših koncertov opozarjamo na prvi koncert moderne slovenske glasbe, ki bo v ponedeljek dne 4. novembra ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice. Na spo-^ redu so skladbe Franceta dturma, dr. Svare, Slavka Osterca in Bogomira Leskovi ca. Sedeži po 10.— Din, stojišča po 5.— Din v knjigarni Glasbene Matice. —lj Žalna svečanost na Suhem bajerja (vej. strelišče) bo kakor običajno tudi letos 1. novembra ob 11. doppoldne Žalne obrede opravi g. župnik Janko Berle, la-lostinke pa zapoje šentjakobsko pevsko društvo. Dolžnost nas vseh je, da se v čim večjem številu udeležimo te svečanosti. — Odbor. —lj >l_egionarje< Govekarjevo ljudsko igro s pete jem ponove v Šentjakobskem gledališču poslednjič v nedeljo 3. novembra ob 30.15 uri. Igra je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah lep uapeh. Ve i obiskovalci so ee od srca nasmejali dogodivščinam prostovoljca — krojača Ježa, ki ga izvrstno podaja gospod Levrič. pri predstavi sodeluje ves ansambel odra, Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. ure ter eno noro pred predstavo. — Uprava Hubadove župe opozarja in vabi vse ljubljanske moške zbore, da se vrsi skupna pevska veja za zaloatmke v petek 1. novembra točno ob 10. uri dopoldne v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Popoldne ob 16. uri nastop na pokopališču pri Sv. Kriza. Peli bomo: >Ue4«i nas. Gospod! — poljana to*i — Blagor m«*, na vojaških grobovih pa »Vigred« in »OJ Doberdob i«. Note prinesite seboj! Uprava. —lj Tovariški sestanek vseh nižjih državnih uslužbencev vpokojencev dravske banovine obeh spolov bo v nedeljo dne 3. novembra t, L ob pot 15. uri v dvorani hotel Mtklič »Metropol« v Ljubljani, Masarv-kova cesta. Tovariši, posvetovali se bomo o ustanovitvi stanovske organizacije za vso dravsko banovino. V slučaju sporazuma, izvolimo eventualni pripravljalni odbor. Tovariši! Udeležite se sestanka potoostevilno. Sklicatelj. —lj Legija koroških borcev obvešča vee borce za slovensko Koroško, da se bo vršila komemoracija za padle koroško borce na dan Vseh svetnikov na grobu Dušana Ko&ulja, parcela 29. štev. L Ta obred se bo vrsti takoj po komemoraciji za padle vojake, ki bo ob 15. Pozivamo vee borce, da se udeleže tega obreda in in naprošamo vsa društva ln javnost, da prisostvuje tem pietetnhn svečanostim. Odbor. —lj V nebotičnike v cm bara se bosta poslovila priljubljena akrobata Hansens in CostcHos, ki sta ves čas svojega bivanja v Ljubljani s svojimi neverjetnimi akrobacijami vzbujala splošno pozornost Prav tako se bodo poslovne tudi plesalke, a v soboto. 2. novembra po polnoči bo nov program —lj Združenje mesarjev la klob»sičarJev v Ljubljani, obvešča cen j. občinstvo, da bodo mesnice in mesarske stojnice ob nedeljah zaprte in sicer od 1 novemb-e do 1. anria. za*o p« bodo rh s^b^fh o 'p-te J do 19. zvečer. Načelnik Alojzij Brecelnik. —I j Parna kopel Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva c. 20 je zopet štirikrat tedensko odprta. Za meske ob torkih in sobotah, za ženske cb s red ah in petkih, vsakokrat od 14. do 18. ure. ePršne in kadne kopeli so razen ponedeljkov ^odprte vsak dan za moške in za ženske od 8. do 19 ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. kiko imo^. Priđe. O'TTA AL.PAR PLES V SAVOYU —lj Nepozabni film »Atlantik« bo danes in jutri na sporedu ZiKD. Ta film človeka tako pretrese, da si poedinih strahot nih prizorov dolgo ne more izbrisati iz spomina. Danes bo predstava ob 14.15, jutri pa ob 11. Vstopnina 3-50, 4.50, 5_50, in 6.50 Din. —lj Grof Monte Christo, film po znanem Dum asovem romanu bo tekel od jutri v zvočnem kinu Ideal. Zc sam roman »Grof Monte Christo« je vzbudil povsod veliko zanimanje in ljudje so se kar trgali zanj. Fi'm nam pa pokaže še marš«kaj. česar nam pisana beseda nemorc predočiti. —lj Uradne ure na sodiščih, pri okrožnem, e reškem in obrtnem sodišču v LJubljani se uradUije od 1. novembra t. L dalje dnevno od 7.30 do 14. ure ob delavnikih in od 9. do 11. ure ob nedeljah in praznikih. Vee ta čaa je otv0rjeno vloži&če teh sodtiač. —lj Gospodarske kulturno društva za Vodmat - Št. Peter poziva svoje člane, da se udeleže pogreba tov. Fortiča izpred hiše Holzapljeva ul., danes ob 16.uri. Odbor. —lj V okrilja društva »Tabar< nam bo g.prof. Leeiša drevi ob pol 9. url v kemični dvorani na realki predaval o Simonu Ješku. Vabljeni vsi! _ Blaznei s sekiro ubil s>ojega očeta. Včeraj dopoldne je ureli kazenski senat sklepal o usodi 40-letnega Ludviika Kereca. ki je v blaznosti pred enhii mesecem s i kiro ubil svojega 67-letneiia očeta Ludvika I Kereoa posestnika v Otoveih- Senat je skl»>-, nil, da se morilec, ki ni odjivrvoren za svo-* je dejanje odda v umobolnico. Čevlji — Prometna nesreča. Davi ob petiti >c I jc pripetila pri elektrarni Fa!a huda nesr -! če. Osebni avtomobil je povozil 5 le nc-I ga sinčka uslužbenca Alojzija Laknerj.i. i Otrok je tekel čez ce^to in ni videl pr-j hajajočega avtomobila, ki ga je butnil ta. i ko močno v hrbet, da je odictel več BSStrov daleč na kup gramoza, kjer se mu jc z*a_ pičil debel kamen v tilnik. Težo rau'ero nesrečno dete so prepelja-H v bolnico, kjer se še ni zavedlo. — Zopet požar. 22. oktoKra je irbrulm 1 požar v gospodarskem poslopju Franca Ta*-nerja v Cmrrl Hi- ZtjOTelo je gospodarsko poslopje. mnotK> slame in sena ter vse orodje. Gasilci iz Biš so o^enj omejili, kljub teinu pa ima Tašner okrog 20.000 Din ikodc — Predvčerajšnjem je nastal ogenj pri posestniku Karlu K izmeri u v Selnici ob Mik i Zgorelo je gospodarsko poslopje, uničeno je vse orodje in letošnji prideiki in ima Kramer 75.000 Dm Škode. Iz Celja _ Nov sreskl cestni odbor v Celju jo imenovala banska uprava. Dosedanji 6Laai razen atarvbnega avetnika g. ina. i&laia Prietovska, vodje tehničnega oddelka na mestnem poglavarstvu, so razrešeni: Načelnik ereskoga cestnega odbora je oeijskl Zupan s ATojzJfl Mttielčić, prvi načelnikov nsanestnilk posestnik trgovec fen aasSB ge-Pod Maks Ouksie Sa št Jurija cb Taiboru, drogi načelnikov namestnik pa posestnik g. Jakob šverrr s --lamea pri Dobrni. — Podaljšanje ulice. Mestna občina bo podaljšala Kersnikovo ulico od Sp. Lanov-ža mimo nove stanovanjske kolonije do Dečkove ceste — Nedeljski nogomet v C«Mju bo, kakor 1 sgjuli-. zelo pester. Določene ao gti Mohereove zabavne satirične kovnedaje eden prvakov ljubljnske drame, karalrternri igralec e: Emil Kralj. Snmpatičnd sest je mojster v svojih kreacijah ter je zlasti s >Tartuffom« dosegel velik uspeh. Predstava je za red B. — Sprememba uradnih ur pri sodiSČu-Od 1. novembra dalje bodo pri mariborskem okrožnem in sreskem sodnsču uradne ure od pol 8. do 14. ure, za stranke pa od 8. do 18. ure. — Avbesinija v Maribora. Posebni kulturni dogodek je za Maribor izredno zanimiv in poučen kulitrirrri film. ki rjrskaznje pokrajine m običaje Abesinije. Je to izredno lep reportažni film Jri vzbuja v Mariboru veliko pozornost. Vsa javnost je kanooodjetn i -ko g. GnSJCJnu hvaležna, da je >Grajskerrm krrrac priskrbel »Abesintjor. SOKOL — Sokol I. LJubljana — Tabor obvešča svoje članstvo, da je preminuli njegov sv«1 sti član brat Valentin Fprtte. Pogreb s. vrši v četrtek. 31. t.m. ob 4, uri popoldne iz hise zadosti HotzapCova ulica &tev. 17 ter poziva svoje Članstvo, da spremi pokojnega brata na njegovi zadnji poti v čhn večjem Stevttu. Udeležba v civilu :■ znakom. Obenem obvešča evoje č^anaivt.. da. ee vrsi v petek, dne 1. novembra ob Pol 14. uri v veliki dvorani na Tabori: spominska svečanost za veomi umrlimi brati in aeetraini Sokola I. Ofe tej priliki se bomo opomnili Imenoma veeh bratov in sester Sokola I, ki ao umrli v času od 1. novembra 19&4 do SI. oktobra 1936, ka. kor tadl vseh v tem času umrlih najbližjih sorodnikov In svojcev naših členov in CTanJIe. Vabimo k utfeteSM na tej EaJni svečanosti ki jo Sokol I. vsako laka na ta dan posveča spom+no veen svojto .> s pridobitvijo kolonij, je bfla v prvi vrsti verska vojna s Španijo pod kraljico Elizabeto 1551 do HfC dalje fcerjcosko-spanska vojna 1636—1659. zaključena s pirenejskim mirom, angleško hoiartdska vojna leta. kS7*2 do 1674. vojna za špansko dedSčino TTOl— 1714, končana z mirom v Utrecbtu, sedenv letna vojna 1756—končana s pariškim mirom, napoleonske vojne 1793—1814 roško-turška vojna K77—1087 in svetovna vojna 1914—1918. Verske vojne pod kraljico EBnabeto so bile prav za prav samo uvod. Angležem jo šlo takrat bolj za junaštvo in pomorski plen, nego za koJoofcje onstran morja. Te vojne so pa privedle Anglijo v prekomorske vode Španije in Portugalske, združene takrat s Španijo, v Mehiški zeirv m v indijski ocean. Tam so Angleži videM, kaj vse imajo v kolonijah drugi narodi. S pirenejskim mirom leta 1659 je odstopila Anglija Španiji Jamaako, ki je bfta prva angleška kokmija, pridoidjeaia v vojni. Leta 1674 je odstopila hftzozemska Anglšfi svojo cvetočo kolonijo Novo Nizozemsko z mestom Novi Hotend, To mesto je podaril kralj Karel n. svojemu bratu princu Yorškemu in po njem je dobila kolonrja m njeno glavno mesto ime Nev York. To je bila pa takrat samo petina sedanje ameriške države New York — okaog 25j00O km*. — ostalih 100.000 km« je psanadato takrat francoski koloniji. Novi Franciji. Mod vojno za špansko dedšemo je zasedla Angfcja leta 1704 Gabrarta? in otok Minorko, z utrechtskrm mirom je pa Francija odstopila Novo roundlandijo (11O.TO0 km*) in takozvano AJcadrjo. t j. Novo Škotsko (45.800 km>). Novi Braunschweig (71-500 km*) in sedanjo severameariSko državo Maine (85.600 km*), skopaj torej 313.600 km*. To je fafi prvi proboj v francosko »celino« v Severni Ameriki. V zapadni Indiji so odstopili Francozi takrat Angliji svojo staro kokv r4Jo otok Sv. Krištofa, ki jc bal pa gosto naseljen in zeso rodoviten. Od Spancev ao dobšfc Angleži pravico poš&ljati vsako teto v Ameriko 4-800 obričkih zamorcev v snzcnjsrrvo, kar je bđa dotlej rzkijuČena paaaaoa Španije, Toda seie sedemletna vojna je ustanovi- j W svetovno gospodarstvo Anglije v prek- ■ morskih deželah. S pariškim mirom leta 1763 je odstopila Francija Angliji in Španiji vso svojo Novo Francijo, ki je obsegala skoraj vso Severno Ameriko. Francija je odstopila takrat Angliji otok Cap Breton pri Novi Škotski, vso sedanjo Kanado, od sedanjih Zedinjcnih držav pa krajino od Mississippi in Missouri do Apal-ških in Aleghanskih gor. torci sedanje r?r zave Wis conam, Miehigan, Obio, Ind lana. Kenrucky. Tennessee, Mississippi. Alb^ ma, zapadno polovico Pensylvanije, štiri petine New Yorka, skoraj ves Vermont, to je ozemlje nad 1,000.000 km*. Španiji je odstopila Francija takrat tako-zvano Loukiano. to je seda-njrh 12 držav m dvoje ozemelj v centru v izmeri okrog 2j8 milijonov km2. V celoti je izgubila Francija okrog 34,000.000 km*, s katerimi je bila poleg Španije do takrat prva kolonijama velesila. V Severni Ameriki so ostali Francozom samo trije manjši skalnati otoki v Novi Fimdlandiji v izmeri 235 km3. Od Antib so odstopili Francozi Angliji takrat tri krasne otoke. Domin i co. Oren ajdo in St. Vin cent. Zanimive je, da Angleži prvotno niso zahtevali od Francije Kanade, temveč otoka Oualdeloupe in Martinique, kjer se je gojil sladkorni trs. Francozom je pa bilo več za ta dva otoka, nego za Kanado. Španija je s tem mirom odstopila Angliji Florido, čije zapadna obala se je razprostirala do Missisipi in ki je merila takrat okrog 200 tisoč km*. S tem mirom so postali Angleži gospodarji na 2.8 mflijonov km* sedanjega ozemlja Zedinjeiiih držav. V Afriki jim je odstopile Francija kokarijo St Loma na Senegalu. sedanji angleški zunanji minister sir Samuel Hoare Navzlic izgubam v Severni Ameriki in Indiji si je Francija opomogla na morja in njena prekomorska trgovina je pkoraj začela prekašati angleško, pa tudi francosko vojno brodovje je lahko tekmovalo s angleškim. Toda v kaosu francoske revolucije in med napoleonskimi vojnami so se Angleži leta 1797 polastili večjega antill-skega otoka Trinidada in manjšega Toba-go, leta 1800 Malte, leta 1805 francoskega otoka Sv. Lucije, v Indijskem oceanu pa bogatega otoka Isle de France, Sevchel in Amirant, leta 1807 so vzeli Angleži danski Helgoland, Nizozemsko guvansko kolonijo, dalje Kapstadt, v Indiji Nagapatam, Cer-lon in Malakko s Singapurom, zdaj največjo pomorsko bazo sveta. To je bil angleški plen iz let 1789 —1814. Od velikih ruskih zmag na Balkanu in Kavkazu so imeli največji dobiček zopet Angleži. Poražena in oslabljena Turčija jim je morala odstopiti leta 1879 v upravo Cyper, leta 1882 je pa morala z grenkimi občutki gledati na okupacijo Egipta in angleškega Sudana, Cyper, Egipt in Sudan je bil torej vojni plen Anglije, samo da je takrat za njo izkrvavela Rusija. Rusi so izkrvaveli, Anglija je pa pobasala sadove njihove zmage. Svetovna vojna je prinesla Angliji v Airiki 1.9 milijonov km* v Oceaniji pa 350.000 km* zemje. Dednost se operira pod mikroskopom Na zborovanju ameriških genetikov, strokovnjakov, ki proučujejo dednost in njene aakone. ao delali letos poleti v laboratoriju Wood6 Hole v Maseaobusetts kaj čudne operacije. Dva francoska biologa B. Ephruasd in G. W. Bead-le. sta izrezala majčkeni ličinki sadne mušice drosoptrine očesne mi-kroakopičnega obsega in ga pritrdila drugi KSmki ne zadek. Oko se je tam prijelo in popolnoma razvilo tako. kakor se je H Sinka iznremenile v mrčes.. To je zares čuden poskus jse bolj čuden je pa onri, ki «a je opisal genetik Carneeijevesja zavoda C. B. Brid-ges, S pomočjo mi-kromanipulatorja je posesan1 z najtanjšimi iglami naravnost v notranjost celic zarodka v njih pa v celična jedra. FMsrečilo se mu je razdeliti noedine delce bromosoma na jedra, o katerih je točno dokazano, da je v njo h osredotočena gmotna podlag dednostnih čini tel jev. Pri tem pa ni poškodoval celic zarodka taleo. da so ee razvijale nemoteno dalje. Dr. Bride ©s je prišel do prprifonja. da ni odviano samo od števila in vrste hromo-somov, kako ee prenašajo testnosti roditeljev na potomce, temveč gre tudi 35a to. kako so dednostui Činitelji razporejeni v hrrvmo-sonrfh. Pa rudi te razporeditev sama no sebi je zopet deu:nivalka mrliče v«. Njene nasvete vse žene slepo poslušajo. Dekle se omoži a fantom, ki jo je zasnubil pri njenem očetu in plačal dogovorjeno ceno. navadno v obiiiki osla ali vel-btlcda. Protiutež puritanizma M? Zabadv tov so intrige, dounačih čarovnikov, laste-ćih si magično moč. Vsa sredstva so jim v ta namen dobra od zaklinjanja do sta-roegtptskega prebadanja in zakhrijanja voščenih kipcev. Ti čarodeji igrajo tudi v kocke, izdelane iz kosti mrhčev. odko-panih na pokopališču ali pu pripravljajo magične jedi iz ubitih podgan- Sicer je pa takih čarovnikov tudi drugod po Afriki dovolj. Vozni promet za Vse svete Ljubljana, 31. oktobra Uprava policije odreja sporazumno z mestzLan poglavarstvom glede prometa za praznik Vseh svetnikov sledeče: Dne 1. 2. in 3. novembra je dovoljen na pokopališče pri Sv. Križu za vsa vozfla brez izjeme ukljuono tudi kolesarje samo enosmerni vozni promet, tn sicer je dovoz a o voljen samo po TVTsevi, iJnhartovi ta Savski cesti. Odvoz b pokopališča pa sa. mo po š.m ar Unski cesti. Ker bo te dni ob. ratovalo na tej progi večje število auto. basov, se iz prometnih ozirov odrejajo za autobuse sledeča posta jahača. Prvo posta, jališče (v obratu 3 vozovi) Tavčarjeva ulica, desna stran, smer proti Tvrsevi ce. stL Za ta vozila velja kot dovoz na pokopa, ližče sledeča pot: Tavčarjeva ulica, Tyrse. v a cesta, Linhartova, Savska cesta; Od_ voz: Med Hmeljniki. šmartinska. Jagliče. va. Vrhovčeva, Vidovdanska, Komensko. ga Kolodvorska, Tavčarjeva ulica. Drugo poetajahšce (v obratu 3 vozovi) Miklošičeva cesta, nasproti Hotela Union. Dovoz na pok opal i9če: Miklošičeva, M sarvkova. TyrSeva, Linhartova, Sav cesta. Odvoz: Med nmeijniki. Smartin JegliCeva, Vrhovčeva Vidovdaru«d tega ae tuil občin. stv3 opozarja, raj ne sili v vozove, ki fo le 5 na Višjim dopustukn stevilo-n potr . kov zasedeni. Občkastvo se opozarja, da je nejvisja dopustna cena za snoaeaerao vožnjo na pokcpaMace S Dta. Občinstvo, poaebno starša z otroki, se opozarjajo naj se strogo držijo desne strani ceste, kjer ni hodnikov, da se izognejo nea^odaim in ne ovirajo po nepotrebnem prometa CM» _ de parkiranja pred pokopališčem kakor tudi glede vožnje same se morajo vsi vo. zači brez izjeme strogo ravnati po navo. dilih službujočih varnostnih organov. Ko. lesarji se opozarjajo, da je dostop na po. kopališče 9 kolesi zabranjen Ker se -vsako leto dogaja da ob prOSci apornrnskih svečanosti, ki se vrse na praznik Vseti svetnikov na pokopališču, občinstvo stopa na grobove, posebno pa na vojaške gro_ bove ter jzb poškoduje, se opozarja, da dobijo varnostni organi nalog, nerj take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se ho proti njim postopalo ter bodo morali poravnati povzroOeno škodo. Občinstvo se opozarja, da Je vstop na pokopaheče dovoljen izključno pri vratih na levi strani cerkve fki ao navadno zaprta), trn od pa je rzklkično skozi de. sna vrata (to je med cerkvijo hl mrav. ni m poslopjem pokopališča). ZDRAVNIKI MED SEBOJ Na sestanku zdravnikov se pobaha mSft v alci oskrbe k* nam pokaže razkošje in sijaj mahar adž in junaštev BENGALSKIH SULI CARJEV na pravično lepi in bogati IN DO-AFGANSK1 MEJI. vstopnice v predprodaji Lepota, godba, junaštva, šale, veselje, SMEH in SMRT. — Rezervirane vstopili' ce je dvigniti najkasneje pol ure pred predstavo« Predstave danes ob 4m /m in 9*1$ jutri na praznik ob 3e, 5e, 7« in 9-15 Predprodaja od 11. do pol 1}« are W s** *Stalno razstavo sadja < Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg a 3084 PURANI, zaklani in živi in druga perutnina stalno na zalogi. Cene zmerne. Pri večjem odjemu znaten popust. Prodajalna Kmetijske družbe v Ljubljani, Igriška S. 3065 MED cvetlični m ajdov, kupimo po dnevnih cenah. Samo prvovrstno blago, pod Šifro — med 1985. :^086 STR(Mt;plSNI POT'K (po desetprstnem sistemu) za začetnike in izvežbance. Večerni tečaj. Učna ura Din 2.-. Vpisovanje dnevno. Pričetek tečaja 4 novembra. Christofov učni zavod, Domohranskn cesta 15. 5051. Najmanjši znesek f* r>iri tfeseda 90 pni. aavek is.- uid RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din •BLKrKU S, J .leraj. Sv. Petra 3JS. Ljubljana U)či prvovrstna vina, ter garantirano pristno žeranjo po *lf»d*»čih cenah : JESENSKO SAJENJE . sadno drevje, visoko in pritlično od priznanih sort po zmernih re* nah. Zahtevajte cenik. Kmetijska družba v Ljubljani. Novi trg 3. 9068 HUBERTUS moški in damski nepremočljiv. 250 Din. otroški s kapuco 145 Din. trenckot impregniran samo 450 D m. pumpariee od Din 48.— naprej dobite pri Presker iu. Sv Petra c. št. 14 74 LOKAL - velik, za poljubno obrt ali zalogo, — prede-ljen lahko stanovanje in lokat, se takoj odda Din 500.— mesečno. Florjanska 2*2 3006 Namizno helo Itr. Zupsko čr no „ Rizling Cviček Silvanec Jabolčni k sladki Žganj**. Tropinovop Itr. Di Slivovka H niSO SCf Biinjever Pri večjem odjemu primeren popust' i>in 8,— .. i o.— ,. 10- -.. IX— „ 5.— 22 _ 24. 28.-32.— Sveie najfiuejfie ssi ■fiku It I It » K M I*J K ii lekarne DR G IMCCOUJA V LJUBLJANI - se pripoioča nledim »n -slabotnim osebam m STARO ZLATO, izrabljeno zla-to zobovje in srebrne krone ku [nijem. B Rangus - K rani. zlatar in ju veli r. Zaloga ur, jedilnega pribora i. t d '*033. STAflOVAnJA Beseda 50 par davek 3 - Dtr Najmanjši znesek B Din ODDAM LOKAL in enosob-no stanovanje s 1. novembrom Vprašati upravitelja hiše. Krekov tre 10 (dvorišče desno) ;osi NAZNANILO PRESELITVE. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani vljudno naznanja, da se bo »Društvena čebelama«, zaloga čebelarskih potrebščin, medu in voska, dne 4. novembra t. L preselila v svoje lastne prostore v »Dom Antona -lanse« na Tyrs>vr i Dunajsko 1 cesto Stev. 21. ZNI2ANE CENE dvokoiea, otrosiun, »gruč tuli, invalidskih vozjckov prevozni D incikljev, motorjev, -ivalniii stroje* ceiuta iranko TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroški i ozičkov, IjJUBUANA. Karlovška cesta stev 4 KRIZE BO KONEC ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati NOVA POSOJILA IZ NOVIH VLOC Zaupajte Vaš denar Mestni hranilnici ljubljanski ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. 1933 neomejeno ter iih obrestuje po 4—5% Vloge nad Din 400,000.000.— Rezerve Din 14.600 000 — >afl MORSKE RIBE I>anes V veliki iztiri: or»dr, brancini, bar boni. sfo1j>, dentaJt. k a lama ri Itd. — bakala » polento. Vino prvovrstno. sp*»*-is-lno vtskl opolo. — <'-enj*»nim g;o*.tom priporoma GAJEV URA H — Ljubljanski r>vor — M. CEPIČ. toftMteaft* V „SLOV. NARODU V sredo, dne 30 oktobra ob 3.30 nrl zjutraj jp preminul gospod Valentin Fortič, m**stm nu-unsUi inap*>lct-or in nadzornik rr»#»*tn**jr» dnhodar^tvncffi urada- Vrlega moza in odličnega sodelavca, ki si je stekel velikih zaslug za organizacijo dohodarstvene službe, ohranimo v častnem spominu. I Al RIBAVA, dne 30. oktobra 1935. R A VN ATKLJSTVO MESTNEGA DOHOD ARST VENE*; A URADA V LJUBEJANL f 11 p Vsemojiročni je odloftfl. da, je pre«tala s^oje trpljenj*. v*^krat kr^rv^na n kruhom močnih, gospa Francka Kleindienst, roj« Novak v 57. letu svojega življenja. Blago pokojnico bomo pokopaJi na Vernih dus Narodno tiskarno« Fran JezerSea. — Za upravo in inseratru del usta Oton Chnstol. — Vsi v i. ju Dijani-