29 SfevIIta.
V LJubljani, v peteh 18. februarja I9Z1.
LIV. leto
Izbaja vsak dan popoldna IsTsanaal ne 4 al {e tn arsantk*.
a ali t Prostor 1 mlm X M m/m za mala ogla« do 77 mlm visine 1 K, od 30 mlm vISine dalje kupčiiski In undal oglasi t mm K 2—, notice, poslano, preklici, Iziave in reklane 1 mlm K 3'—. Poroke, zaroke 8J K. Zenltne ponudbe, vsaki beseda K 2'—. Pri večjih naročilih popust.
Vprašanjem glede inseratov nai se priloii znamka za odgovor.
Opr^vnUtvo
„Slov. naroda*- in .Narodna nsvirai4- Snaflova nlloa it. S, pritlično. — Telefon it 301.
„Slotanikt  Narod4 valja v Juaoelavl|li
celoletno naorcj plačan .   K 3"Kr — pettatao. 150* —
3 mesečno ......  „ 75*—
t     - .....- 25--
v Mabl|ant tn po posti i V LnoaomatffO t
celoletno    • K420*—
polletno.........2IO—
3 mesečno ......
.......... 35-
Pri morebitnem povišani^ se J*"?* daljaa naročnina đootacatl. Novi naročniki nat posljeio v Drvi' HfoČnlno   vedno  »&a*r* po nik.i/nlci. Na Mm** rminem n.iroMU brc r»oj .»»ve <lemrta se ne mornn<> ozir i
Uredništvo „Sior. Narod*41 Haatiova ulica sL 9, I« nadstropja.
Telefon šev. 34.
Dopise sprejema  le podpisane in zadostno Irankovana.
Rokopisov na vrača. ~J0M
Posame?na številka vella 1*20 &
PoStnina plačana v gotovini.
Druga stran medalije.
Stanovanjsko vprašanje je pereča zadeva. Hvalevredno je prizadevanje, pomnožiti število stanovanj. Seveda treba tudi pri teh akciiah v pravni državi, ki priznava zasebno lastnino, ostati v mejah zakona. V tem poerledu v Sloveniji nismo bili vedno rahločutni m doživeli smo razne naredbe, ki se niso mople ć *žaii. 2aljena pravica pri nas je r orala celo v Beogradu iskati pomoči, dasi 56 sicer mnogi ljudje pri nas smatrajo za take. ki so daleč spredaj; Stanovanj še vctfno manika in tako smo te dni čitali o naročilu poverjeništva za socijalno skrb, da se zasežejo v Javni prid za urade poslovni prostori onih bank, ki doslej še niso smatrale za potrebno zeraditi za svoje usluž-bence nove hiše. Przadetih Je šest bančnih zavodov. Ti zavodi doslej Se niso dobili nobenega obvestila. Ker tudi o javni razlastitvi niso navedene stvarne in pravne podlage !n obseg zasede, je težko narediti si končno sodbo o tem. kakšen uspeh bode imel v nraksi novi ukrep. Stvar pa je vzbudila na vsak način dokij pozornosti in ljudje z živo fantazijo so si že skušali predstavljati, kafeo bodo državni ura'dniki uradovali ori bančnih pultih. Socijalističnf »Naprej« je stvar vzel menda od felfive strani in ugotovil, da za »Hubijansko branjarfjo« zadr-ščata dve banki. To je stvar subjektivnega nazirania. ki pa je tudi med socijalisti različno, saj so oni trdi nedavno osnovali Zadružno banko. Mf niti o umestnosti nit! o potrebi nismo dvomili. Celo svojim pristalem smo svetovali, da sodelujejo. Kar se tiče ljubljanske branjariie. smo mi vendar mnenja, da naše slovenske treovine. ki je močno osredotočena v LJubljani, ni v celoti r, jedno mladeniško presto označiti za bran?ariio. Ceio v Avstriji i<* bila LJubljana odlično in važno tržišč, na prvorednem elasu no svoji velikosti !n solidnosti. Panes prevede naša trgovina take množine :: vsem težavam, ki |fli je že vlada delala, da fe vendar malo preveč govorit! o branjariJi. Bla**ro tudi ni ravno slabše kakor po organizacijah. O t<*m bodo radi povedali uradniki, ki se z
vsemi štirimi branijo v prisilne zadruge. Drugo vprašanje je. ali moremo v današnjem gospodarstvu baš mi v Ljubljani obstajati brez denarne organizacije, čije običajna oblika so sedaj banke. Ml smo mnenja, da bi to ne šlo in da bi zlasti vsaka osamo-svoja v industriji postala brez denarne organizacije nemogoča. Navzlic, menda 16 bankam v Ljubljani le vse skupaj, kar imamo, čc preračunamo naše krone v polnovreden denar v resnici — branjarija v bančni stroki. Milijon naših kron je dobrih 40.000 frankov, če ta milijon sploh kdo naenkrat kupi. če enkrat moramo tudi mi imeti svoje denarne zavode. Je morda vendar boljše, če je malo izbire in nekoliko konkurence. Kdor je v življenju, to danna-dan občuteva. Naš list hvala Bogu ni odvisen od nobene banke in nobenih fondov. Mi moremo o bankah pisati tako svobodno kakor recimo o modi. Nismo zapisali teh vrstic kot branilci iz dolžnosti, ampak zategadelj, ker vendar treba trezne preudarnosti pri tako resnih stvareh. Gospodarske strani so zlasti v sedanjih časih, ko je kriza v industriji in zastoj v trgovini, preresne, da bi si smoli dovoliti ravno mi Slovenci Se krizo — pameti! Veliki svet pazno sledi dogodkom v naši domovini. O naši vihravosti nima najboljše sodbe.
Ne igrajmo se s stvarmi, pri katerih gre naravnost za živHenska vprašanja celega naroda. Tudi država ima Še nekaj interesa na denarni organizaciji. Kam poide zajemat, kadar sama ali n. pr. železnice nimajo sredstev? V našem listu je napisal pameten in trezen mož pred meseci Članek »Krediti!« Kredita rabimo danes Še bolj neeo tedai. ko je izšel članek. Ne izpodkopujmo si torej sami lahkomiselno zaupanja pri drugih in pri sebi. Kredit je plaha i^fi-ca, in zakoni so sveti. Kredita in zaupanja za enkrat treba tudi slovenskim bankam, pa na? b< do ^ocj*-^**' čne. demof ratslklerikalne, radikalne ali zemljoradničke! Bolje, da <mo *i sami o tem na č'*terr» tcto da hi ras morali o tem poučevati upravljači v *balkansk?m* Beogradu.
Sete mtfflsmm odsek&
— d Beocrad, 15. febr. Nada'jevant* razprave v ustavnem odseku. Naslednji jovomik posl. Turaj Demetrovlč (demokrat) je poudarjal, da fe treba posvetiti pozornost mednarodni orijentaciji in da se
mora sprejeti demokratična tista va. Nadalje le krltikoval sovjetski sistem. Sovje-tlzem pomenja v fospodarskem ožini destruktivnost. Pot za rešitev socijalnih prr>-blemov predstavljata v sedanjem času za-
družništvo in kooperativa. V ustavo je treba vstavit* socijalno-zospodarske momente. Tudi sovjetska republika ni naspnnna centralizmu. NaSa koncepcija obstoji v tem, da nočemo niti boljsevlske niti komunistične reakcije, temveč pnlitlčnn In socijalno evo'ucijo na principu demokracije. Ker I to zahtevamo, spojimo na stališču demokratičnega pa' lamentarlzrra. Ako bi se parlament sestavil na podlagi poklicev; potem bi se s tem pov.tročil razredni boj. ki bi mogei ogrožati našo državo,- Treba je da hodimo po poti. po kateri Rrc demo!;racija vse^a sveta in ki Je parlamentarizem, kakor s« ramIMja nas ustavni načrt. Govornik je nasproten se-natu ,vsled česar znntcva. da se ustvari ena sama zbo-riLa in da se vse narodno In politično žMjertje osredotoči v er-em samem zakonodajnem telesu, izvoljenem na principu demokracije. NaSa Idcra Je lucos'o venski unitarizem. Bodi Srb. Hrvat ali Slovene:, mi Imamo eno prliM^no idejo, k! je ideja jugoslovenOrfejra unitarizma. Težile kritikov centralizma nt > vprnSanju centralizma In decentrallzrna, temveč, ker se Sati pri nas potreba in želji po dekoncentracii uprave, ker se želi. da imajo tudi lokalne oblasti možnost vr?'ri Kotove upravne pos'e. 2e!i se. da bf ne bfo treba voziti se za vsaVo stvar fn malenkost v Beograd in da bi se take stvar! reševale takoj pri podrejenih rhhsteh, rl p* razloga da bi se tem željna ne iUo n» roke. Glede samouprave pravi ^vorn:'-:, da ima svoje osebno st-?Hš*če. ter nima vanjo zaupanja, krr ne pričakuje mnogo cd nje. Treba Je. da imaJo vse st-anke preu očmi svojo domovino, svo?o debelo In enostavno svojo dr7?vo. b"> 'f^I v Bosni, kakor v v^rh drti.cm kra'ih. V vpr^aniu, kakšna naj bo na^a drčavna enota se moremo spe-raznrne'f ker ob^to!?v- dve miselnosti m dve smliSči. kakor Je to prfzr»! pos*. ar. T.afflnja. Se'a se je nato prekinila ob IZ. ter na lat'Je vala ob 16. — V popoldanski sej! je covoril posl. Ptbin Kristan (socialni demokrat), ki le krlavil. fi predfaca-fo sociialnl demokrai svoj naixrt nstnv«, ker smatrajo ustavni naJrt, pred1o*ep ra vfade za nesposoben, da b? tvoril dobro oodJago specijalni debati. Socfn'nJ d?mo-Iv bl'i * • ' >• ':nl s tem, *• Predloži ustavni načrt, ki bi rs tudi v iedanffn razmerah mode sprejeti vse skupine, ki hočejo resno delati na socialnem papred-kn. Nadalie je govoril. V»Vo je ra^iat V»-ritaTizcrn fn da Je fe pr?*ef Jas. da frzfrrv Prav?, da bi moral kanirnllzem v^reno propasti, re tudi bi na svetujt n* bilo nobene-*a soelalUta in komnnfsia. Nadalje pravi Kovontfk, da temelji soc?aTno-demnkratsVl !istj«vnl ni^rt na nadela, da i-rhala v?a ob-!«st od naroda, kf ima v vsakem mnrnpr'7 pravico, da ir^ela svofo organizacijo tako kakor *am boče. di živi Kadnr ^e tovori o suverenosti konstituante, se nI treba spn-^r^ati v kritiko krfske deklaracfie, adrese, odgovora na adrese Itd. Ako wamd hoče neka] Izpremenlfl ali urediti, ni nobene suverenosti nad narodom. Nadalje le izjavil, di so socialni demokrati reptiblik^nci. ne sicer zato, ker bi ne hoteli dinasUic Rorasfor-g?esdćev, temveč r.ntn. ker *e ne more*o strinjati s principom monarhije. Kar se tiče a—a—w »mu —1 »">»
edlnstva naroda, Je izjavil,   da je dovolj razlogov, da nI ^uteme jen strah, da bi se to edlnstvo razbilo.   Ve. da ni resnih elementov v tej državi,   ki bi zahtevali drugega kakor edlnstvo naroda In države« v kateri ta narod živi  Kar se Uče a v mije,   s<x!l.   da Je važnoiše, kolike agende naj bi Imele posamezne upravne celote, kako bo ljudstvo uplivalo na celotno p- '!-tično In gospodarsko ?i\ ljenje v te,' državi in na njeno delovaje. SoctaTn1 demokrati zahtevajo   v svojem ostavnem načrtu svobodi vere In pr'"ori"-mfa, ki m ra bltl prava In neprlvilesi Tia   Vse vere naj Imaio pravico, da se   organizirajo kakor v*?ka drttjsa rJruStva. Imajo raj pra^ do ss*obodnega tl^ka. Izdi'anla kniJg g\i-Jenja cerkva itd. Nadalje za'itcva socialno, demokratski načrt ustave,   da «e odpravi smrtna kazen za v^? t'-,-!"> 1- 1 .
Javil govornik, da Je z^nt naj važne!**! s^odarsVl in socialni del, ker ne vodi pt *r-tika itospodarstva, nego mti sledi. O < ? • nreditve Je odvisen naš pofožai na znotraj In na ruraj. — Za nT?m le govoril oo<^l T !\i ^umadinovlč   (demokrat).   Rekel je
med drue;1m:    Konzer/atlzem dr. Laglnje,
SuSntica In nekaterih drugih, Je konzcrvatl-zem, ki obst> j; v tem, da.se postavljalo n* stali "če. r;aj se naSa država uredi tako. kakor jc bila ' ^*r:o se osvobodilL To Je zahteva, po ' ;teri naj bi ostalo Isto stanje, kakor Jc bilo v Avstro-O^rsk! ter trajalo §e dalfe. Ml saro to ttanfe razbiti !n nI tr»-ba. da bi c.o nrdaljo trpeli. Na koncu Je rw bfcva' govornik tporazom med itrankajot li je potreben, ki pa se ve-tdar ne sme Lrvr'11 /a vsako ceno, ker bi s tem ustvarili novo partizansko dc!->. — Za tem sta govorila posl. 2iv!;o J o v a n o v 1 Ć In dr. F a gin i a Sela se Jć koncila nb 2OJ0L Prihodnja se'a ce bo vrStla jutri ob 15 im. — Ker Je d-. V'csnlć podal ostavko kot prcd^edn'k u<:t?vnega odseka, se bo J;:trf vršila " FjUtev novega prodsed".!! a. Kot naj-resneiSI kandidat se omenja dr. Momčilo Nfnčld Ni lutrlsnil seH b^ govoril v Imena v'^de m'nf^ter za konctitunnto dr. Marko Tiilkovid, na1 rar se b> vr:I'o glasovanje, al -al se vladni us*ivnl načrt sp-f|me kot pidlaia podrobni deba^ v ustavnem ođ-scf n
= PašIČ  rrl  receptu.   ' - ' ;
nredsednic Pa51Č  je  15. t. m. posel
kralJeviCa-recenta Aleksandra ter za obvestil o polit'čnem r"%v":-.-
8r«rtar»ck md'k.alr^v in demokratov. Beoerrad, 16. febr. P^r«-3 donoldhae ko bo sestali v prostorih ustavotvorne skvo§5ine r>o-!anci radika ae in d^rno-kratske stranko na pos etovanje o skupnem nastopu v sneolalni debati o noročiki nstavnecra odbora. Dosegel so jo načelen sooraznm in ei^r r tena zmi-artt da bodi debato čim kratša in da fo debata v n* krnj^om ćnpp kon'n. Veied lega spor* azna je pričakovati da so ko^T-a debata o novi ustavi v parlamentu, sredi prihodnioca mesoca.
=   Sporazum   o ustavnem delrt.
Podpredsednik ustavmogrt odseki ^r. TomllenovKS :e ftosetil 16, t. m. m'nl-strskesa prodsed' 'ka Pa^'^a. da N so z vvm sporazumel o nr»da!lnem sktip-nem d"f »vanju r/le^e sklenr-nin ustave.
~ Klnbl in nar^^ti n ttaro. B^rrrad. V\ febr. Včeraj m vlotfll ril khibi ra-•7rn kortitmlsticnegn kbiba n stavno no-frte nstavnemn odboru. Tndl z^mljo-r^dniki so vlomili SVOl nn^rt. clapora katerega se izjavljajo zn mooarbiptio-no formo vladavino p kralfem, stojo na pacoln svobodo in cadru&ni&tva tor naj-fr^ojra razvoia prosvHe. Ropobllkau« j skl pflcrt uctive prodvldovi svobodno J /dnt^enio v*cob Srbov. Hn^atov in Slo-
i vono^v r*o svobodni volti nnrods v ono = Pogajanja s klubi.   Pregovori i. j reonbliko >Jaeroslavijo<, S tninim p!a-Zemlioraclničkim klubom   so  se prijeli i covanj^m ri^j =e r^ot^m oorodoli ijud-
• t-+vo v po?amo"oe pokrajine okro2|a in oboino. — Nacrt hrvatsko znjodnieo stranko dr. Korošca in z Narodnim j predvideva n^narbisticno reform r^r* klubom. /ave s parl:^mer.torn m pokrajinsklol
— Radić hoče v avdijenco in v sabori Država naj se razdeli v po<=a>-Beograd. »Jutarnji list« javlja iz Bco- i mezne pokraiin<» in p'-^r.      djo a Star
! ro Srbijo   in   Mnrr>-loT!i]o;   Hrvatsko 0
dne 16. i. m. ronoldnc. Potem pridejo na  vrsto   povrajania   7,   mu5!;tnaii. *
grada, da je poslanec tn bivša minister dr. Drinkovi*   pred   dvema dnevoma
Slavonijo.     Palmnrijo,   M 'Mmurjoro.
nosetil ministra dvora Jankovima ter . T«=fro io -»t"1 i: Bosno in .-.crrovino se pri nicri informiral, aTi bi regent ; ter Slovenijo, — Muslimani Eihtorsjo Aleksander moe^l in hotel sprejeti od- i v tvojem n-^rt pokratlnsko avonomi-poslaustvo Radićevih seljakov, ki mu j Io s pokrajinskimi s^bor-i. Komunisti sploh ni«=o viožili ntkakesTO r.aćitifc tor smatralo za nemoa?oČe sodolovanjo 7. buržujskiml strankami in stvarjopjo
namerava;'-' izročiti spomenico Hrvatske republikanske si! a3ke stranke. Minister dvora mu je odgovorit dri mora o tem o! vestiti vlado,   ker mora iti I državo samo na T»'^ii'*"i revolucijo.
avdijenca, ako sploh pride do nje, preko vlade. I^ti I st poroča iz Beoirrada, da pride v kratkem tjakaj posl. Radie, ki bo imel na miciativo Srbske republikanske stranke politično predavanje. Prihodnjo nedeljo priredi republikanska stranka v Beogradu shod, na katerem ho govoril K?ad;č.
Crt socijalnodemokrat8ke stranko plodo ns*ave pro'!vidovn rcnubliko Jug'O'^la-vijo, v kateri naj se odpravi smrtna ka-ron ter nvedo svoboda tiska. Zomlia* inmo rude, voda itd, nr.i ostmejo imo* ■\ina, države. Zdravstvo in zdrnvljonje jo v dr:>nvi r ro^nla^no. Prodsodnik ro-publiko se izvoli s tajnim clasovnnjem
Aleksander Dumas. sin: 21
Kiparjeva pravda.
Roman. (Dalje.)
Prišla je in si najela, hišico v Ave-mie Marbeuf: m! smo stanovali v njeni bližini v moji veliki hiši v Rnc de Berry 71.
Iza je šla z dojiljo in otrokom skoraj vsak dan k materi. — včasih sem šel z njo. včasih sem orišel ponio. Kadar se Jej je rJlnbilo, fe pn-S!a komtesa k nam na obed in je vezla navadno vezenine za svojega vnuka. Zvečer sem risal, moja mati je uspavala svojega vnuka, komtesa | je vezla in Iza se je smejala, pela ali jedla sladkarije ...
Naenkrat Je p<\>.vala moja mati otožna in je imela zmeraj objokane oči. Vprašal sem jo. kai ie vzrok Temu, toda vse mi Je utajila. Starost prihaja. Je menila, mnosro je delala, in ne prija jej mir v njeni srqii.
Z gospodom Riezom sem občeval le prav inalo. Zaradi bolezni na jetrih je postal hipohonder; tičal ie doma in živel le hčeri in zetu. Smatral me nI več za sina. Iza je bila mnenja, da je to ljubosumnost uči-
telja na učenca. Tudi njegova hči nI rada sprejela Ize, ki je bila Icpšn, ele^antnej§a in je povsod vzbujala pozornost. Tako so ženske. No, kaj zato? Vedli smo se drug: do drneren-a z brezhib-io uljuđnostjo. si delali ofi-cijalne posete — pa dobro.
To vedenje erosnode bi mi bilo moralo odpreti oči. toda videl nisem ničesar: kar ie rekla Iza, se mi je zdelo pravilno.
Drugače je bilo s Konstantinom, Udeležil se je nekaterih vojn v Afriki, bil je ranjen in se je vrni! odlikovan; sedaj je bil pobočnik vojnega ministra. 2ive1 je veselo. Spočetka je pri-§el pogostokrat, potem redkeje, naposled je Izostal docela.
Sreča? sem sca In sem tožil, da me ie oopolnoma pozabil. Stisnil ml je roko in izrekel par običafnih fraz.
Ko pa me ie srečal zadnjič pred katastrofo, mi Je dejal:
»Ti si eden izmed moških, ki Mi najbolj spoStujcm in ljubim. Ampak človek ne more zmeraj, kakor bi rad. Ako bi potreboval kdaj praveea prijatelja, sem ti na razpolago. Ne prihajam k tebi. a najdeš me vtdnu lahko.«
Brez vsake sumnje srm ponovil ta pogovor Izl. Smejala se Je tako čudno, kakor da v6 nekaj.
Vprašal sem jo, kaj je.
»Prisezi mi\* je rekla, »da pri svoji časti ne bos" z nikomur govoril o tem, kar ti sedajle povem, ne s svojo materjo In predvsem pa ne s Konstantinom.«
>To ti prisciram!«
»In tudi v svojem vedenftt napram nJemu mu ne izdaš, da kaj veš?*
»Ne!«
»Častna beseda?«
»Častna beseda!«
*No. dobro! Konstantin mi je zelo dvoril. Sedaj ne prihaja več, ker sem mjii prepovedala. Nisem ti ničesar povedala o tem. ker te nisem marala nadlegovati... Spoštujem se in si znam pridobiti spoštovanje. Danes je stvar brez pomena in zato ti lahko povem vse. TI sra imaš za viteškega prijatelja. j2z mislim dnirače in mu prisojam celo najnizkotnejšo maščevalnost... Ali ti ni nikoli slabo govoril o meni?«
»Ne!«
»To že še pride. Poznam moške, katerih samoljubje je bilo užaljeno. — Imam tvojo besedo U
»Bodi mirna, ničesar ne omenim.«
Mene pa je zgrabila jeza na starega prijatelja. Ko bi ga bil srečal te«
£a dne, prav gotovo bi se bil dvobo-jeval z njim.
XX.
To je bil prvi predhodn'h s?mo-torrrov. ki. žal, nisem pazil nan^e. ki pa so se pozneje Jasno pojavljali pred menoj in so mi klicali »tepec«.
Naslednjega dne m.J Jc r^kb fzn: »Nekaj ti moram povedati in te prositi odpuščanja,«
»Zakaj?*
»Mojo doprsno podobo, ki si jo napravil, ko sem bila stara štirinalst let, in ki si nam Jo poslal v Varšavo.
»No?*
» — Je ostala z mnogimi družinu stvarmi ondi zastavljena.«
»Saj sem jo vendar tolikokrat hotel odkupiti.«
»Mama ni marala ničesar snre-leti več, ker ti ie že toliko dolžna. Na svojem zadnlcm potovanju ni mo-Kla dobiti moža, ki nama Je na vse stvari posodil denarja, ker je odpotoval. Bil je neki žid, veš. Pustila je denar nekemu prijatcliu, in sedal ie soha zopet naša. Namesto semkaj, sem jo dala poslati sestri. Ali sem napačno storila?
»Ne, otrok moj.«
»Saj ie vendar moja sestra ln z mamo sva jej dolini mnogo hvale* Ali si hud?«
»Ali si neumna?«
Dva meseca pozneje, na dan njencrra roistva. je dejala:
»Svojo soho sem dobro naložita Poglej!«
Odprla je> zakJopnlco. V njej Jo bila zavnitnica iz demantov in srna* ragdnv. vredna 40.000 frankov.
»To ti Je podarila tvoja sestra?« »Kdo pa dm?i? Tukai je njeno pismo. Tako ljubeznivo piše.«
»To darilo me spravlja v zadre^ £0 zaradi svoje dragocenosti.«
»Po*di, to si kar Izbij iz *Iave! Moja sestra je botrata. Dokler sem bila ubopa, mj |o dajala le malo; sedaj, ko sem žera znamenitega moža. pa si domišl.hije nekaj name. Zdi so n;i. da si na Ruskem slovitejši kakor na Francoskem, Ta dragocenost Je iz anpleškcera magazina na Nev-skem prospektu.«
Pokazala mi Je tvrdko v zlatem tisku. Potem ml je čitala francosk? pisano sestrino pismo. Bilo Je poln zahvale in poklonov zame. ^
».Jaz ti podarim 3e uhane k temu nakitu,« je rekla kouitesa, ki Je bila poleg.
2 stran
»SLOVENSKI NAROD*, dne 18. februarja 1921.
39 štev.
vs^.ka štiri leta od volilnih upravičen-eov. Predsednik republike ima pravico prediagati zalccne in ni potreba, da bi lil član parlamenta. Država »o deli y pokrajine, okrožja in občine. Vojažtvo apada v področje centralne vlade. Car> kev naj se loči od države.
= Stališče muslimanov. Beograd, IG. febr. Današnja Politika« javlja Is Sarajeva, da se je včeraj sestavil tamkaj glavni odbor muslimansko narodno organizacije, ki je razpravljal o političnem položaju. Med poslanci narodne muslimanske organizacije ni vladala enodušnost in je prišlo do živahne di-skuzije. Do definitivnih zaključkov na tej seji ni prišlo. Seja se nadaljuje jutri in se bo na njej razpravljalo o taktiki stranke ter o vprašanju ali vstopi muslimanska v pokrajinsko vlado in kas-neie morda tudi v centralno.
a= Ali so se Srbi vojevali sa naše ssvobojenje? So pri nas liudie. ki trdovratno zsnikujejo, da bi imeii Srbi od vsega začetka, ko je izbruhnila svetovna vojna, za svoji cilj osvobojen^e in ujedinjenje vsega jucoslovenakega naroda, tor se bahavo trkajo na prsa čo& osvobodili smo se mi sami z lastnimi močmi. Tem elementom jo odgovarjal v ustavnem odboru radikalni poslanec bivši minister dr. Laza H a r ko vi č, ki jo rekol mod drugim*. >Ko }o leta 1014: izbruhnila vojna, jo izšla prestolonaslednikov a proklamacija, v kateri so je armada pozvala na vojno osvo-©ojenje neosvobojenih bratov in takrat je je izrecno povdarjalo Srbov, Hrva-tov in Slovencev. Ko se ie is-to naslajalo tudi meseca septembra istega leta v Narodni ekupščini, ko ae je torej vodila vojna pod to zastavo osvobojenja Sn ujedinjenja vsesa našega naroda priznavam, da sem si zamišljal kot Srb skupno s svojimi tovariši, s katerimi tem občeval, to ujedinjenje v najenostavnejši obliki: da se ujedinimo, kor amo ea nr.roil, da se ujedinimo pod enim režimom, pod eno zakonodajo in pod politično svobodo enako za vse in Sla se na to potom selekcijo In tekmovanja, kakor je to običaj v demokratskih semljBLh, in kakor je to bilo tudi v Srbiji, bore stranke med sabo in da si Uvojuje vpliv na usodo zemlje ona Stranka, ki si pribori večino v narodu. Dr. VoŠnjak je imenoval to mišljenje simplicistisko - preprosto. Priznavam, jaz sem si to tako preprosto zamišljal in smatral sem. da je to politično najbolje. Prepričan sem bil in globoko sem tudi sedaj uverjen da daje edino tak sistem enako pravice in enako dolžnosti. Oni pa, ki pravi, da daje tak sistem več pravice Srbom, krkor Hrvatom ali Slovencem, je dolžen, da tudi dokaže, a ne sama da to govori, da to vlači po listih in da povzroča s tem zablode pri aeukern ljuditvu. ki zato ne ve«.
= Komunistični hujskači z milijoni. Na Dunaju so v nekem hotelu aretirali moža, ki se je izdajal za dr. Štefana Zawadskega, ruskega državljana-begunca. 2 njim je bila žena Irena- Imel jo ponarejen angleški potni list. Kriminalnega uradnika je hotel podkupiti z 20.000 K. Pri aretirancu so našu mnogo komunističnih brešur,  rOijig in letakov
ter skoraj 4 milijone poljskih mark in nad 1 milijon kron. Pri preiskavi se jp izkazala da je dr. Zavvađskv v istini bivSl poljski anarhist Amold Basal, ki ie bil L lv 18. zaradi komunistične agitacijo iz Avstrije Izgnan. Izročili to ca sodišču in mu denar zaplenili.
at Boljseviski ban. SubotiMrt »Narode poroča, da so poslanci v ustavotvornom odboru nazvali dr. Laginjo za boljševičkoga bana, ker je v svojem govoru pozival komuniste na skupno borbo proti vladi. Dr. Uaglnja Je nato izjavil da se boljševizem In banska čast nikakor ne izključujeta.
ss= Avstrijski državni nameščenci zopet groze s stavko. Osrednja zveza dri. nameSčencev zahteva po 5000 K za osebo na mesec. Deputaciji, ki se ie oglasila 12. t. m. pri finan. ministrstvu, je minister odgovoril, da je ta zahteva nemogoča, ker bi izpolnitev prinesla državi nedogledne posledice. Deputacija sc je odstranila z grožnjo, da vstopijo držav, nameščenci v stavko. Včeraj, 16. t. m. je sklicala Osrednja zveza celo vrsto shodov na Dunaju in po mestih. Skleni!.* se ie resolucija, da tnora vlada nemudoma začeti s pogajanji in da mora zahtevi uradn:štva že do konca tekočega tedna ugoditi. Ako ne, žično vsi držav. naroeščenc v Avstriji stavkati.
3=- .Zanimiva izjava nem?kih ko~ mnnistov v Ifbskvi, Iz Revala r^oroč^jo, da se je vrSil te dni v Moskvi kongres delegatov komunističnih strank Is vseh držav, ki mrjijo na Rusijo. Kongres \a razpravljal o politični in vojaški situaciji v posameznih obmejnih državah. Sovjetska vlnda je hotel* vedeti, ako *<> posamezne komunistične organizacije v teh državah tako močne, da bi mogle v slučaju spomladanske ofenzive izvršiti državni prevTat. Nemški delegati so izjavili da ne bi mo&ll niti poskusiti z nasilno spremembo državne oblike, Če rudi bi rdeča voiska snomla-di prodrla do Poznanja, 'Poljski madžarski in romunski delegat! pa so Izja*-vlll. da bodo njihove organizacije v slučaju vojno napovedi Poljski. Mad-carski in ^omun«=ki vrelo sedanjo vlade in uvedle boljševički režim. Sovjetska vlada proučiva predvsem moe komunistične orpanizarlje v Komuniji.
— Madžari na Slovaškem. I?. Prage poračnjo da je nornva državnih železnic na Slovaškem so vedno v madžarskih rokah. Na teb železnicah f? še vedno uraduje madžarski. V Košlcah so ustanovili Madžari novo »madžarsko stranko prava«, ki naj bi ščitila mad-farsko manjšino na Slovaškem. Predsednik stranke je grof Anton Forgach, brat nekdanjega madžtrskega poslanika v Beogradu.
Bol1?evi§ko časopisje e Krapot-kinn. Brezžični brzojav iz Moskve potrjuje vest o smrti knoza Petra Kra-potkina ki j umrl v Moskvi S. t. m. zjutraj ob 5. Moskovski listi so izšli črno obrobljeni in posvečujejo pokojniku dolge nekrologa, v katerih ga slavo kot slavnega revolucijonarja in učenjaka. >Izvestja« končuje nekrolog z besedami: Anarhistični nazori in značaj Krapotkina so ga usposobili bolj za literarno kakor za praktično delo.
Tele! cnsha In brzoisnn^ puroCii^.
ANGLEŽ O NAŠIH VOLITVAH.
—d London. 15. febr. Lord Brsrce, ki se je mudil kot odr>osIaiiec angleškega zunanja urada pri zadnjih volitvah v Cmi gori, le izjavil, da so sa volitve izvedle vzorno in pokazale, da je na~ misel priključitve Črne gore JugOolaviii splošno odobravanje. Ustavotvorna skupščina bo imela možnost, odstraniti vse ovire, ki bi mogle tej združitvi nasprotovati.
GRŠKA IN ANTANTA.
—d Pariz. 14. febr. drški ministrski predsednik Kalo^eropulos je v razgovoru z zastopnikom Agence Havas izrazil, da sta Francija in Anglija dobrotnici Grške. Nadeja se, da fcodo velesile Grški pustile zopet pridobljene pokrajine in da ne bodo poslušale rekriminacij Turkov, ki so zaslužil! svoio usodo. Kalogeronulos |e nadalje izjavil, da ne more Grška brez vojaške pomoči zaveznikov izvesti sevresko pogodbo in končati tragedijo na vzhodu.
VPRAŠANJE ZAPADNE OGRSKE.
—d Dunaj. 16. febr. »Politische Korrespondenz« piše: Madžarski minister za zunanje posic dr. Gratz in avstrijski zvezni kancelar dr. Mavr sta imela davi ob devetih pol drufco uro trajajoč porazgovor. Razmotri-vala sta modalitete, s katerimi naj se vrše na željo entente md Avstrijo in iMadžarsko nameravana prijateljska pogajanja glede različnega stališča obeh vlad zaradi določb mirovne pogodbo, ki se tičejo Zapadne Mad-farsko. Sklenilo se je, da se najprvo porazgovorita oba referenta: ooraz-ffovori se prično prihodnji teden na Dunaju. Ko bodo dovršena posvetovanja referentov, se bosta posvetovala madžarski zunanji minister dr. Gratz in zvezni kancelar dr. Mavr. Na obeh straneh obstaja dobra volja, da se pogalanja dovrše v kratkem času.
ŽALOVALNI DAN V NEMČIJI
—d Berlin, 16. febr. Državna vlada je predložila državnemu zboru zakonski načrt, s katerim se določa & marec leta 1921. (nedelja) kot splo-
šen Žalovalni dan. Načrt se nanaša samo na letos.
PREISKAVA NEMŠKIH LADIJ.
—d Berlin, lf). febr. Kakor poroča »Kreuzzeitunfcc iz Stettina. nadaljuje ententna kontrolna komisija preiskavo nemških ladij radi orožja. Preiskava se razteza tudi na nevtralne parnike.
NA KONFERENCO V LONDON. —d Rim, 16. febr. Minister- zunanjih poslov grof Sforza odpotuje jutri v London.
V KRONSTADTU NI USTAJE? —d Moskva, 16. febr. »Vestmkc defmentira vesti o uporu pomorščakov v Kronstadtu.
BOLJŠEVIŠKO ZLATO. —d Rim, 15. febr. Listi poročalo iz Neapolja: Policija Je zaplenila na krovu ladje »Ancona«. ki je prišla iz Rusije 160.000 rabljev v zlatu, ki so bili skriti v neki kabini. Denar ie deponiran do konca preiskave pri italijanski državni banki.
CARUSO UMIRA? —d Newyork, 16. febr. Caruso. znani tenorist,   baje umira In le bil davi že previden.
ANGLIJA IN EVROPSKI POLOŽAJ.
—d London, 15. febr. V današnji seli poslanske zbornice je izjavil Lloyd George: Pariška konferenca ne pome* nja niti revizije, niti opustitve versall-leske mirovne pogodbo. Predlogi pariške konference ae razlikujejo od onih predhodnih konferenc, v tem. da jim je pridejan enoletni obrok, katerega znesek se izpremeni s naraščanjem nemškega izvoza. GTede sevreške mirovno pogodbe so je izrazil ministrski predsednik: V največjem interesu angleške države, kakor tudi vaega sveta je, da vlada v Ori en tu in v Srednji Evropi mir. Sploh bode angleške zastopnike na londonski konferenci vodila ta misel. Glede dogodkov ni Irskem Je dejal Lloyd George: Dejanja, ki kršijo disciplino, se bodo strogo kaznovala. Premirja ne bo. zlasti ne sedaj, ko so sinfajnovci obkoljeni in ne morejo stopiti z nikomur v zvezo. Dalje je omenil govo-nik. da se vlada ne bo dala oplaziti s grožnjo, da Izbruhne ielznlčarska stavka« Zbornica in država naj po trpi-
ta, red na Irskem so v kratkem vzpostavi. Lord Curzon je govoril o splošnem položaju v Evropi in i« omenil, da je »tanje mnogo bolje kakor pred letom dni. Nepretrgano sodelovanje velesil, zlasti Anglija in Francite, Je resnično jamstvo za mir v Evropi. Nato jo govornik podal pregled o drugih delih Evrope in izjavil gledo Rusije, da bi bila vojna nemogoča s narodom, a katerim eo bile sklenjene trgovBke zveze.
—d London, 15. febr. K prestolnemu govoru kralja Jurija ob otvoritvi parlamenta je lo dostaviti: Pri govoru o fi-n »em položaju je dejal kralj: V pro-hinu eo bo zrcalila odločnost vlade, da v intereeu in procvitu države izdat-Lar najbolj omeji. Potreba, oživiti ^ino in industrijo zahteva, da se i »na bremena, ki jih je povzročila vojna, kolikor možno olajšajo. Glede r .-vanja brezposelnosti te dejal kralj: V>da namerava to vprašanje rešiti z oživitvijo trgovine, ta čas pa bo brezposelnim pomagala. Ureditev relokup-neera problema se more svršiti lo s sodelovanjem mM kapitalisti in deli . i v duhu. medsebojnega zaupanja.
Iz naSs ^raifeuiiis.
— Pfgoviea y Zagrebu. Zagreb, 10. februarja. Krkor «e zdi, je epidemija pe^nvicN* v Za^rrhu ponehala. V poslednjih doeh ni bil prijavljen noben nov slučaj. V eelem ie obolelo za padavico 48 oseb med njimi tudi \ee, tui-cer. od teh je umrlo 6 oseb. 35 oseb je ozdravilo, 7 oseb pa 6e nahnia eo v bolniški oskrbi.
neodreJenrj do?no-uina.
— Ie Istre. V Liburniji je 964 ju-goslovonskeea prebivalstva. Potnik, ki je bil pred dvema letoma tam. pa bi se sedaj vrnil, bi se ne mogel prebuditi, kako se j© vse izprem~r rlo. Vsi javni znaki ju^oslovenpkega iivljenia So uničeni. Kjer ni megla ob£inskn oblast (v tujih rokah) zatreti juffoeloven. znake, so storili to pa fašisti. Občina na Voloskem nima nobenega hrvatskega napisa več, uraduje se samo italijansko, nobenega hrvatskega oglas* ni več. vse je le italijansko. Vsa Li burnija kaže italijansko lice. Italijanska oblast Jo korenito poekrbela za to. Fašisti na Voloskem so ukazali, oa se vrši aneksijska proslava dne 20. februarja in kratkomalo pozvali prebivalstvo da se mora udeležiti to proslave. Po raznih krajih so Italijani hudo terorizirali Jugoslovene in jim grozili s škodo, nameščencem s odpustom iz službe itd., ako so ne bi udelezHi aneksijska proslave. Tako so tuintam mogli res rpreci tudi rudi nekaj Jugoelove-nor t proslavo. V Klancu je vabil edini Italijan, ki jo tam, neki Urizio. duhovščino in učiteljstvo za pripravljalni odsek, zagotavljajoč da gre le za sprijaznjenje In dobro sporazumevanje med Italijani in Jugosloveni. pa mu to početje ni uspelo. — Jugosloven ni ve<* gosnodar niti svojega lastnega imena. Obrtnik mora svoje ime in priimek zapisati po italijansko, hrvatski napis nad njegovo obrtjo bi žalil italijansko prebivalstvo. To pa bog varuj na jugo-slovenskib tleh!
— Selitveni vlak iz Trsta v Jugoslavijo odide dne 21. februarja t. 1.
— Komunisti obljubljajo regltev narodnostnega vpraSanja. Na shodu kmetskih in delavskih zvez v Sežani v nedeljo je govoril komunist Regent o krivieah. ki so gode našemu ljudstvu v narodnostnem ozlru. Prišel je do zaključka, da ko bo zavladal komunizem, bo rešeno povoljno narodnostno vprašanje. — Kedaj pa bo to? Italijanski nacijonalisti fašisti, klerikalci in socijalni demokrarje prarljo, da ne bo komunizem v Italiji nikdar zavladal in tudi dela*-> e vso eilo proti komunizmu, istotako dela vlada proti komunistom, tako, da nič ne kAŽe. dA bi kaj kmalu prišlo do zavladftnjft komunizma. Torej tudi ne do povoljnega rešenja narodnostnega vprašanja Pa recimo, da bi imeli slovenski komunisti pošten namen glede rešitve narodnostnega vprašanja bi vendar ne mogli nl^©ear doseči v prid Jugoslovanom, ker bi Italijanski tovariši njihovi tega no hoteli. Saj vendar poznamo italijanske socijalno demokrate, ki so se so pred kratkim pehali skupaj s nacijonalisti za >asimi-lacijo« jugoslovenikega prebivalstva! Pod komunistično ruknjo ee niso prav nič izpremenili Slovenski kumunlatl pa so le privesek italijanskim in nift drugega. Italijanska socijalnademokra-eija nam Je potujcila že ogromno jugo-slovenskth otrok, isto bo delal italijanski komunizem, žalostno, da jugoslo-venski delavec sodeluje pri isnarodo-vanju jugoslovenskih otrok.
— V Sadlnifi in drugodi   v pro-
fnanstvu je Še vedno izredno mnogo ugoslovenov, katere so vlekli Italijani od doma brez pravega vzroka. Zado-Ičala je ovadba, da so svesti Jugosloveni in prav je prišla oblasti laa, da kujejo sarote, pa so Jih uklonili in vrgli v tuje kraje, kjer umirajo radi telesnega in duševnega trpljenja. Ali ni nobene pravice več na svetu, ki bi por stila domov te nesrečnik«?_
Tnristlha In sport.
— Prva Ivcoslovanska samčarsks tekma v Bohinja se bo vršila v aedelio t J. dne ! 30. t. m. Krmar Iz naeelstva zlmskosportn« j sekcije Športne Zveze Jt izbral In doloCil j včeraj tekmovalno proKO. Pros*a Je dolga 5 km za moške smučarje, sa d a m t i 3 km. VpoStevaloC snesne razmere moral Je j Ubrati krmar krajio ruto. Proga It lepo,
gladka In tefie iz viSine M0 m (mo*ki start) čez rute navzdol, nato pa preko valovitih gričev in planjav proti Bohinjski Bistrici Proga ]t dobro premišljena, g'udko ta lahko izpeljana, vseskozi po celem snegu in nič po vratolomnih zaledenelih cestah kakor so bile izpeljane prejšnjo rute smu«kUi tekem v Bohinju, da se je lahko udeleži čim največje Itevfo smučarjev, čeprav niso imeli mnogo prilike za trening.
Tekmovalci morajo   Mtl le RS prcdve-
čer tekme v Bohinju; dne 19, t. m. zvečer pol ure po dohodu vlaka v Bistrico k sestanek vseh tc!-.mova!cev in funkcionarjev tekme v hotelu »Marke?-«, kjer se bouo izdala vsa dol"ii! i bi pojasnila glede tekme.
Pro^a je tako iz?ellana, da bo mogočo smučarje že od dalcv. zasledovati, vsed česar bo nudila I II .q'^dalcem zunliiiivo ora-zovanjc in mn so u Utka.
V včerajšnjih opoldanskih urah se le po bliskovito po mestu raznesla novica, «Ja so tovarnarju Karlu Pulaku ml. ukradli otroka. L.udje so se začudeno spra »Ali Je to res?« In senzacionalna vest se Je potrdila« Dodamo k svojemu včeraj (njemu poročilu podamo Se nekatero točne]*c podrobnosti.
Med učno pavzo ob 10. dopo'dne le vstopil v 1. razred vadnfca na učiteljišču neki ne.rnon, okoli 30 let star, primerno čedno oblečen človek a rimi očali in veli kim robcem okoli ust. Na zTavl Je imel tem-nomod.o če^i:o In t: lodti pia^č. Nagovoril je učiteljico v n • jico rrančiško SuTiarJevo: »Prosim, z isp dična. Ali je tuka! Tonček Pollak?« Pritrdila mu Je, na kar Je nadal'eval: »Njeg<iv oče se. Je smrlno-nevarn > ponesrečil rned avtomobilsko vožnjo, .faz Imam naročilo, naj fantka peljem domov.«
Učiteljica je dovolia, da le vzel iz Sole sedemletnega Tončka. Zločinec Je. poskušal tudi v tretjem razredu vadnfce odpeljati Tončkovega brata Lojzeta, kar pa katehet ni dovolil, ker se mu je človek zdel sumljiv. Crni rokovnjač je dečka prijel za roko, mu začel po poti praviti, kako se Je afa ponesrečil, kako je mamica težko ranjena, kako je ves avtomobil razbit. Peljal ga le proti glavni poŠti. Tu je stopil k postrešče-ku Juriju Cesarju In ga vpraSat, koliko cahteva, da nese neko pismo na St. Peter-ako cesto v Polla'covo vilo. Postre.^ček mu Je kratko pripomnil: »10 K«. Plačal mu jo 16 K in mu dal pismo t naročilom: »Stvar je relo va?na! Hitro nesltel . . . ?e mudi!« Od poŠte ie odšel z dečkom v Slika Ves čas po poti je č'ovek imel črna očala In robec okoli ust. Srečala Mn tri po!ic?]c deček je jokal, toda nobenemu ni bilo To kaj sumljivega, ker ie deček bolj priprosto ob'ečen.
PostreSček Jurij Cesar je pismo ta Vrt nesel v PoHakovo vilo .oziroma tovarno m Je v uradu izročil Karlu Po1 laku ml. nekaj minut po 11. uri. Zadeva je postala takoT vsem jasna, da gre tu za rop malega sinčka in da hoče neki zločinec izsiliti veliko odkupnino. Osem pisemskih strani obsegajoče pismo pravi med drugim: »Blagorodni gospod! Vas sinko se nahaja v na?ih rekah In sicer v rokah društva »crna roka«. Zatorej vam damo vejdet. ako ga hočete odkupit, prinesite o Šiško u gostilno Kersič 60.000 dinarjev t, j. z besedami ftesdesel tisoč dinarjev to je 240.000 K. To |e er>a najmanjš u so ta kar moramo zahtevat In sicer imate takole napravit«
Obslirno pismo navaja nato zelo precizno in do pičlce podrobna navodila, kako mora biti narejen »pake!č?k s Itevtlko 9999* in da se morata pakelček oddati v gostilni KeriHč v Spodnji štStd« kamor pride točno ob 11.30 .tilnut neka oseba, ki bo ge~ stllnlčarki povedala številko la vzela r»-ket. Pismo določa tudi. kakšni morajo biti bankovci t. J. samo ta veliki, rudi ne rni nad 1000 dinarjev in tudi ne oni po 20 dinarjev. Pismo zaključuje z grožnjo: >Ako ne prinesete do te ure je VVaš Sinko zgubljen za Waj potem si lahko mislite, da živega ne boste vidi! ne mrtvega. Torej samo pet minut počrnel sinko Je zgubljen.«
Lov za zločincem. Tončka najdejo.
Zločinec le Tončka vodil nekaj časa okrog državnega kolodvora in ga slednjič spravil v gosti'no St 269 v Jerneje vi ulici. V gostilni Je zločinec naroČil nekaj vina. Tonček Je plašno gledal krog sebe In Joka!.
Crnl mož mu je govoril: »Sedal poj dej z mano na Dole? isko . . .« Potem sopet: »Na pij! — Po.'a' !j malo! Ne smel ven!« Nato se je mož anil In pozneje so ga videli pred KCTŠIčevo gostilno, kjer se je ra^go, varjal z m', i n raztrganim capinom.
Tovarnar Pollak je takoj obvesti! po&-cijo, ko je I-' p ejel iz šole poročilo* uu Je de^ka neke!) odpeljal in ko ie Ml profilUl pisma Policija ie takoj razposlala na \se strani detektive krimti alsecs odde ta za-stražili so takoj vse \.. 8 prometne t E tt in kolodvore. T avtomobilom so blisl ovito dirjalj po vsej oko i vi Ji pre\rn:li vso StSKO« Policija je kmalu dobila natančnejši p ipis zl \;nca In kmalu se Je tudi ugotovil.» BJe-
govo Ime. Je neka IJablfanslca baraba, ki Ima še dva dntga kompl.ja.   I katerbl a se
je bil o ropu PiHakovega Tončka domenil v kavarni Centra!.
Obenem je Pollak poslal svojega Brad« nika W r b r a v Keršlčevo gostUao z de-Barnim pakelčkom   pnd št. 9990,   kj is bil
fingiran. VVcber je Vprašal v g<> 'i'ril po gospodu, ki na] bi spreiel paket In tam to mu povedali, da je bil pred dvema migata« ma trkal neki raztrgasoc povprassioč po rakrtu. ?li so na ulico in opazfi carina v razgovom s starel-im čl rvekon pred Ker-Ričrvo tovarno vozov. Weber je začel zasledovati zločinca, k! re urno r^^cgnil na kolodvor, ker sta se dolgo (asa lovila med vozovi. Slednjič ga je prijel in gladin vzk'ikni! d'žeo revolver proti aJeniMi *K|o Imaš fantka?^ Človek mu ie raTT,a^il gostilno, na kar Ka je Webef Izpusti1 in človek je pobegnil ter se skril pred detektivi v okolico.
Uradnik V/eber ie resntčno na?el fant, ka sedečega v gostimi. Odpeljal ca je domov kjer je oče nestrpno pričakoval razpletla! vsega d e odira.
Ropar otroka prifet.
Pri kontroli svojega rajona Je prijel krli.nnalnl organ France Cankar tudi v Sartotrlovo gostilno * Beograd- na 2aV jaku št 3. Vse del se je v kot in opazil prf nasprotni mizi nekega človeka. Ta ga Je nagovoril in mu pravil, da bi šel rad k voja* kom kot dalje služeči podčastnik, sama ne ve, kje ima prošnjo vložiti. Cankar mu |s pojasni', da lahko prošnjo vloži potom po-lkl'e in ga ie povabil naj gre kir ž njim, da sestavita prošnjo. Mol je šei. Na policiji pa so ga kot sumljivega telesno preiskali in našli p; njem pismo ;:a čistilnica*ko Ker-Sič, v katerem ss donosec pooblašča, da sme dvigniti paketelCek št. 9999. Konfron-taciia s fantkom Tončkom: nf dovedla do pozitivnega zaMjuČka, ker ga fantek ne more popolnoma spoznati z ozlrom na njegovo masko. Prott večeru je ropar prhiial, da je bil soudeležen.
Vsi so prepričani, da je bil aretiran pravi ropar, z'as'1 ko ga jo pozneje spoznal postrešček Jurij Cesar za onega, ki mu Js pismo izročil.
»Rooar« se fmenule Rudolf S a 11 e r, rojen 1899 v Znpufah obč. Zgor. $Kka, Iz-učen ključavničar In Je bil avojecasoo zaposlen v Pollakov! tovarni. Satler Je preO kratkim zapusti1 vofaiks zapore, kjer )^ kot ključar garnizij^kih zaporov pornaj:aJ nekemu vojaku do pobega. Pižejo nam: Človek, ki je odvedol Pollako-voga doČka iz I., ne II. razreda na va<§-nici. je kazal tako orijeniiranoBt s Pol-lakosimi odnoSaji da jra je nčit^liiea smatrala po vsem kot rodbinskega pc»-oblaščeaea-
DnisiHie uesti.
V Lfubi/anl. 17.
Avstrijsko vprašanje in Jn|rr> I »lavlja. Vsakomur, ki ima količkaj so- I li v glavi, je jasno, da je sedanja Avstrija mrtvo rojeno dete. Avstrija v sedanji sestavi ne more živeti brez ruje podpore. Se pred nekaj tedni se. je mno-ffo ffovorllo o tem. da bo Antanta segla Avstriji pod pazduho in ji izposlo-vala ogromno in nad vse ceneno posojilo. Zato se je izdelal že podrobni načrt ki je prišel v razpravo na pariški konferenci. Anton t. državniki so v Parizu preštudirali ta načrt ter se prepričali, da bi izvedba tega načrta stala sntantine drŽave toliko denarja, kolikor ni vredna vsa av3trljeka beračija skupaj. Vrhu tega bi ta pvmožna akcija zalegla morda za pol leta, kvečjemu za eno leto. na kar bi se pojavile znova iste težkoče, kakor sedaj. Načrt je torej padel v vodo in s načrtom tudi visoko leteči upi avstrijskih državnikov in bankirjev. Zato se je znova pojavil v Avstriji pokret za združitev s Nemčijo. Avstrijski listi pUeja da se ima v marcu izvršiti ie lani napovedani plebiscit sa priklopitev k Nemčiji. Kdor sa je poglobil v avstrijski problem. Je prišel do sporazuma, da ne bo preostal ob koron koncev drugi izhod, Kakor da ee vgvisne v kislo Jabolko in dovoli spojitev med Nemčijo in malo Avstrijo. Je to naravni razvoj, ki ga ne bo mogla zadržati nobena sila. Stvar se da začasno morda zajeziti, definitivno preprečiti pa nikoli. Ves svet to uvideva samo antantini državniki ae vedno mislijo, da se bo dalo avstrijsko vprafianje definitivno režiti se na drug način. Prepričani smo. da bo razvoj dogodkov poučil tudi te državnike, da ae ni mogoče uDirati naravnemu procesu. Preje ali sleie nride do pri-klopitvo, ako bo to Uubo FraaciU in
februar/a 1921.
avstrijskim sosedom ali ne. Na vsak način pa je treba, da so za ta slučaj pripravljene slasti Češkoslovaška in Juposlavija ki pač nikdar no moreta dovoliti, da bi se priklonila Nemčiji Avstrija v sedanji svoji obliki. 2a ta primer morata obe ti soseinl državi zahtevati temeljito korekturo svojih meja. Stvar za sedaj ploer 6e ni aktualna ker antanta za enkrat se vztraja na tem, da naj Avstrija Se nadalje* životari kot neodvisna država. Na tem stališču stoji zlasti Franeiia ki skn&a za vsako ceno preprečiti ujedinjenje Avstrije In Nemčija ter so trudi na vse načine da bi preprečila ta pokret, ki se širi vedno bolj in bolj. Ker pa doslej ti napori niso mnopo zalejrli, je Francoska sedaj poseda po orožju, ki naj vsaj za sedaj ustrahuje renitentne Avatrijce. Pred par dnevi jo namreč posctil francoski poslanik na Dunaju avstrijskega kancelarja dr. Mavcrja ter mu službeno sporoMl. da bodo češkoslovaške čete zasedle Dunaj, jugo-slovenska armnda p*\ KoroSko, ako bi Avstrija izvedla plebiscit in se izrekla za priklopitev k Nemčiji. Preprič-ini srna da tudi ta grožnjs ne bo imela uspeha. Razvoj dogodkov bo sel nemoteno dalje. Znto *e potrebno, da se noša država pravočasno pripravi na to. da v danem momentu rea tnkoj zasedojo naše čete Koroško. Službena izjava francoskega poslanika na Dunaju nam daje vranrej popolno pooblastilo, da po-skrbirrro pravočasno zato. da ne bo tekla bodoča meja Velike Nemčije na — Karavankah.
— Strupen napad prlobčuic današnji »Slovence« na novo imenovanega predsednika deželne vlado dr. Baltiča. Označuje ga kot zagrizene-
ga demokrata, kot »štrebar?at In kot f      — Dalje prihodnjič. »Skrivnosti
docela nesposobnega uradnika. Ta napad je tembolj ostuden, ker le »Slovenec« sam prepričan, da so vsa njegova podtikanja krivična in da slone" popolnoma na neresnični podlaui. Vsej slovenski javnosti In tudi »Slovencev!« gospodi je znano, da se dr. Baltič ni nikdar vmešaval v politiko.
stanovanjskega urada.« Kriminalen roman iz dobe vseobče korupcije. Tako bi bil lahko naslov verigi dogodkov, ki se začne sedaj razpletati. Včeraj so aretirali bivšega kancllsia na stanovanjskem uradu In bivšega narednika Drag. Besova. Ko so ga privedli v zapor, je izjavil: »Za mano
da se ni nikdar politično eksponira!   pridejo še dnini!« Ali poštenjak v:rozl
niti za to. niti za ono stranko. Služboval je na Goriškem In v Istri. Povsod je neustrašeno kazal svoje narodno mišljenje in opravljal svojo odgovorno službo tako. da ga hvalijo enodušno vsi naši liudje brez razlike strank tako v Gorici kakor v Sežani In Pazinu. Kar se tiče njesrove sposobnosti, pripominirvmo samo, da ie znan kot eden naJsDosobnejš*h naših političnih uradnikov. Da Je sledil pozivu v Beotrrad. se mu mnra šteti samo v zaslugo, saj je vstralal na svojem težavnem mestu v Časih, ko so se drugi uradniki, ki so se prej pulili za razna mesta v centrali, tru-moma vračali v Slovenijo, dasi so s tem povzročali občutno škodo naši slovenski stvari! Med redkimi, ki so v najtežjih razmerah vsfraiall v Beogradu, je bil dr. Baltič. Kako je opravljal svoj referat, bo vedel r>o-vedati »Slovencu« nafbolje g. Kre-menšek, ki ga klerikalna rospoda spravlja orav neokusno in r>o Krivici v nasprotfe z dr. Baltičem. Kar pa se tiče »štreberstva« in sovraštva do svouh tovarišev uradnikov, pa raje molčimo, ker se nam zdi nevredno, da bi odgovarjali na takšne prosta-ške, v ničemer upravičene počivale.
— Ne moremo molčati. Kakor smo informirani, se deluje na to. da bi bil bivši poverjenik za pravosodstvo Fon imenovan za dvornega svetnika ter da bi kasneje postal, ko odide g. Cajnkar v pokoj predsednik okrožnega sodišča v Mariboru. Proti temu načrtu moramo nastopiti z vso odločnostjo, ne morda zategadelj, ker je g. Fon klerikalec, marveč zgolj iz 3trogo stvarnih razlogov. G. Fona poznamo že desetletja, Odkar je po sr^onem naključju postal pod Avstrijo državni poslanec, se ni več barU s svojimi službeni mi posli. Postal je v svoji stroki lajik. Vkljub temu je avanzlral ter potisnil v ozadje vse svoje vrstnike^ Če prav so ti garali en pa Je živel brez vsakega dela Ko je pri'el prevrat, so vsi naši uradniki v tujini hiteli domov, da stavijo svoje moči in sposobnosti ▼ službo domovini. Tudi Fon je došel na Štajersko in se prijavil v sodno službovanje mariborskemu* okrožnemu sodišču. Čira pa je bil sprejet je takoj prosil za dopust. Na dopustu je ostal dokler ga klerikalna stranka ni noslala v začasno narodno predstavništvo. Živel je zopet lepo brez dela, brezskrbno kakor ptice pod nebom. Ker pri volitvah v ustavotvorno skupščino ni bil več izvoljen in je moral odstopiti tudi kot poverjenik za pravosodstvo, katerega posla v resnici tudi nikdar ni opravljal, bi se moral vrniti na svoje službeno mesto v Maribor. Točna eodna nnrava Je delala račun brez — Fona. Dasi so od tega Basa potekli že trije meseci smatra Fon za dooustno in potrebno, da nadaljuje evo j >dolce far ni en te« ter še počaka, da ga preje poseti g. »pravosodni minister« t j. da ga pomaknejo v IV. lin. razred — v prisaanje za njegove »velike zasluge« seveda, ki si jih je stekel s svojo s svojo notorično lenobo. Nafte mnenje je. da justična uprava ni poklicana da bi daiala nacrrado sodnikom ki že 20 let niso videli sodišča od znotraj in ki se naravnost v Javno pohujšanje odtegujeio delu in svoji dolžnosti.
— Koliko prebivalstva Ima Ljubljana?! Pred par dnevi je bilo uradno razglašeno, da šteje Ljubljana »brez prodni ostij« nekako 53.072 prebivalcev. Ta stilizacija  pa je precei nespretna, ker
ali ve, da imajo tudi še druge na sumu? Morda se zdaj razkrije za-gonetnost, da so odločali glede stanovanj nižji in najnižji nastavljeni stanovanjskega urada, in kako le bilo mogoče preko vodstva nakloniti bivališča tujim vsiljencem, medtem ko jih n. pr. niti državni uradniki In uradnice na noben način niso ino<rIi dobiti. Pojasni se tudi skrivnost ljubljanskega ljudskega štetja, ki je prineslo presenetljivo majhen prirastek prebivalstva, dasi stanujejo ljudje danes proti vsem higijenskim ln varnostnim predpisom stavbnega reda po kleteh, drvarnicah, pralnicah, kopalnicah in na odprtih podstrešjih. Čudno je, da niti lansko policijsko popisovanje ni ra/krilo dejstva, da je vzlic strašni prenatrpanosti ljubljanskih hiš vendarle toliko prostorov brez stanovalcev. Besova izjava obeta razkritja, ki morda posvetijo v temne praktike izvesthih denarno prevplivnih krogov. Roman postala vedno bolj zanimiv in zato pozdravljamo, ker se obeta Še več — »dalje prihodnjič.«
— Novo mesto dobi vojaško posadko. Kakor čujemo, se namerava dravsko diviziisko oblast razdeliti, ker te njen delokrog preobsežen. Ustanovi se nova triglavska divizijska oblast, ki bo obsegala Kranjsko, dočim bo imela dravska divizijska oblast svoj sedež v Mariboru. IstoČ^no dobi tudi Novo mesto svojo vojaško posadko. V Novem mestu bodo to vest gotovo sprejeli z največjo radostjo.
— Skrajšano službovanje v vojski. Vsem novincem, ki so rojeni 1. 1899. in ki so služili v bivši avstro-ogrski armadi, namerava vojni minister skrajšati službovanje v kadru na 6 mesecev.
— Dr. Mravlag še vedno v Maribora. Iz Maribora poročajo: Kljub temu, da je znani nemškutar dr. MravTa* opetovano izjavil, da ni naš državljan in da se namerava preseliti v Celovev, še do danes ni opustil svoje odvetniške pisarne.
— Iz Mestne hranilnic* ljubljanske. Hranilnični tajnik dr. Bran Cer-n e je pomaknjen v I. razrtd hranllnič-nth uradnikov ter je dobil naslov ravnatelja Izpraznjeno tainisko mesto se interno razpiše. Nadofioijal Matija Rode je bil pomaknjen v IV. čin. razred hranilničnih uradnikov, pridrži pa naslov nadoficijala,
— Iz magistratne službe. Magi-stratnlma pisarn, asistentoma Drago Mohorču in Antonu R u p n i k u se je priznal čin in naslov X. Čin. razreda (pisarniški oficijal).
— Za orožniške podporočnike so imenovani: Fran F. Cvirn v Kranju, Josip M. Piber v Črnomliu. Martin I. 2mavo v Ptuju, Josip J. Tomšič v No-veminestu, Fran A. Toni v Kamniku. Ivan I. Lavrič v Krškem, Lukež M. Voj v Slovenjemgradcu Josip F. Os-mec v Mariboru. Martin M. Votlč in Matija J. Volk v Ljubljani.
— Aretacija kancellsta Besova. Državno pravdništvo v Ljubljani ;e odredilo zavarovalni pripor proti pisarniškemu kancelistu st?novaniskega urada Dragu Besovu. Na i jem stanovanju na sentpetrskem predmestju je bil prorl večeru aretiran in izročen sodišču. Besov je aretacijo mirno sprejel. Ko Je odhaial v zapore, je hladno pristavil: »Slede še drugi!« . . .
— »Albanska spomenica;« Dotični, ki so bili v vojni službi srbske vojske in so se v tej vojski pred 1.
zavaja občinstvo na popolnoma napaC- I oktobrom udeležili umika srbske vojna domnevanj:^ kar se že kaže v našem j   . A W___»«_   i ^       .|„ -
včerajšnjem čiančiču: Sp. Šiška. Urad- 8k Vi ™ A,£anik>. bodo odlikovani na notica bi se imela glasiti: »Ljubila- i« »Albansko spomenico«. Po
na s Sp. Šiško ?teie« itd. V navedenem .
j naročilu   poveljstva   bodo občinski
številu so vsi stanovalci, kar iih obsega : uradi napravili imenike udeležencev
mestno okrožje ljubljansko s Sp. šiško. | tega pohoda skozi Albanijo.   V teh
Kot predmestja pa se nikakor ne mo- | spiskih naj bodo naveden! tudi oni.
rejo ln ne smejo šteti samostojne obči ne: Moste. Zg. Šiška in Vlč-Glince, ki mesta Ljubljane v tem ozlru pač nič ne brigajo. Čuejo se razni, seveda napačni glasovi, da pri teh 53.072 prebivalcih niso všteti stanovalci v predmestjih, to Je v Krakovem ln Trnovem, na Sv. Petra predmestju, na Poljanah  in v preri-
ki so na potu skozi Albanijo ali po pohodu umrli odnosno se pogrešaio, ker se bodo tem namenjene spomenice izročile njihovim svojcem. V Ljubljani stanujoči, ki pridejo vpoštev za podelitev »Albanske spomenice«   za umrle ln pogrešane pa
krajih (Hradeckega vasi, na Ižanski ce- | njih svojci, naj se zglasljo čimoreje,
stl, na Ilovici. Hauptmanci, v Crni vasi in Dolenjski cesti) V LJubHanl je torej 53.072 prebivalcev, vsa druga -domne vanja slone na napačnih podstavkih.
— Proti  nasilju na Koroškem. Ti
Maribora poročajo: Ker ie koroška vlada v Celovcu odklonila dovolitev nastanitve slovenskega odvetnika dr. Sau-baha ter odklonila tudi sprejem drugih prosilcev se ie pojavil med slovenskimi odvetniki v Mariboru odpor, ki stremi zn tem,  da odklonijo a limlne nemSko
klijentelo, kl bi skušala zahtevati prav- j r°došle
gotovo pa do 23. februarja 1921 v mestnem vojaškem uradu (Mestni dom) s tozadevnimi dokazili.
— Promocija, Dne 15. t m. je promovira! na kr. zagrebškem vseučilišču za doktorja prava g. Makso Peterlin.
— Tečaj za srbski jezik se vrši v prostorih Splošnega slovenskega ženskega društva«. Rimska cesta 9, pritličje, vsak ponedeljek od pol 8. zvečer dalje. Poduk je praktičen. Gojila ae bode predvsem konverzacija. Članiee dob-
no pomoč v slučaju izgona iz države ali bivališča, v slučajih verižniškega značaja in sličnih takih »umazanih« afer. Dovoljeno naj bi bilo samo prevzet je afer zasebnega značaia. Doslej se le namreč doeajalo, da so se mariborski Nemci zatekali k slovenskim odvetnikom za pravno zaščito najprvo v za-sebnooravuih zadevah, nato na so prišH z zahtevami, da naj slovenski odvetniki zastopata niihove interese tudi v raznih političnih aferah*
— Is sodne alnihe. Predsednik okr. j sodišča v Novem mestu z naslovom ln
značajem dvornega svetnika Franc pl. O ar z a r o 1 1 i je Da lastno prošnjo upokojen.
— Osebna vest. Okrajni tajnik Pr. Roš pri okrajnem glavarstvu v Celju je na lastno prošnjo upokojen.
— AbituriJenfJ* ljubljanske jrimna-tijs 1. 180(1. prszmiieio letos 251etni-nico svoje mature. Med temi abiturijen-
S g j© tudi  novoimenovani predsednik
deželne vlade za Slovenijo gospod dr. Vilko Baltič.
— Nova okrajna aoUka nadzornika. Ivan B e z e 1 j s k, nadučitelj v Žalcu, je imenovan za okrajnega bolskoga nadzornika za litijski okraj, Miti. 1 K a Ij a j , nadučitelj v Begunjah, pa za začasnega okrajnega šolskega nadzornika za Šolski okraj cerknižko-logaški.
— Naredbo miaistra presvete o preureditvi službenega razmerja pod-uradnikov in slug v področja višjega deželnega sodišča ljubljanskega obja*-lja »Narodni lisu št. Iti.
— Na predavanje o narodni cerkvi, ki ga bo imel v soboto ob S nar. svečenik Boža M i loše v ič v »Mestnem domu«, opozarjamo naše občinstvo, ki se zanima za taka vprašanja. Vstop je svoboden.
— liovor o Kristusovem trpljenju so vrši v petek ob sedmih zvečer, govor o sv. pismu v nedeljo ob Ireh popoldne v evoiigeljfcki cerkvi na Goaposvet&ki cesti.
— Javno predavan ie na univerzi se bo vršilo v nedeljo *J0. t. m. ob 10. uri dop. Predaval bo g. univerz, prof. dr. K. Ozvald.
— Prepiečen vlom. Snoči okoli 9. sta skušala dva »svedrovca« vlomiti v trgovino z usnjem Pečenko na Sv. Petra cesti. Vlomilca sta bila pri delu za-sačeua in taka odpeljana v zapore.
— Vlomi v ljubljanske prodajalne ob belem dnevu. Zadu e dneve sc zaporedoma ponavlj.jo drzni vlomi ob he-lem dnevu med opoldanskim odmorom v ljubljanske prodajalne. Vlomilec pobira samo gotovino. V ponedeljek je bilo vlomljeno v trgovino z usnjem g. I. S e u n 1 g a na Marijinem trgu. Iz b'a-gajne je bilo pobrano nad 2000 K. Dalje v malo trgovino 2ibert v Prešernovi ulici, kjer je tat odnesel 4000 K. — V torek tudi ob istem času med 12. In 14. uiO pa je bil vlom izvršen v prodaialno gramofonov Razbergerja v Sodni ulici. odKoder je vlomilec odnesel 20.000 kron.
— Nesreča. Iz Maribora poročalo: V sredo popoldne se je nudil šetalcem v mestnem parku mučen prizor na drsališču pri spodn'em ribniaku. Nekemu dečku se je udri led. skošal se je rešiti na ta način, da se je oprnema! ?e celega ledu. ki pa se Ie sproti lomil. Dečku so že pojemale moči. ko se je na sprehajališču pojavil mlad mož z ženo in otroci, vrgel raz sebe suknjo, ter skočil v ribnak. Toda tudi njemu se ni posrečilo prispeti do kraia, ostali šetalci in prebivalci z okonce so prinesli lestve In drogove, s katerimi so skušali potanlja-ioča se rešiti. Ko je unž uvidel, da *e rešitev nemogoča, le snlavnl na sredino. Mer je mal otok. Deček ie zginil pod vodo. a se ie nekemu vofatra posrečilo ga z drogom doseči tako. da <o ga potegnili na suho. Rešitelj in deček sta na to urno izginila iz pozorišča.
Izid ljudskega stetia v Lj&KIasI In SDBdDji Sli.
Natančno podrobno preeledovanje po-plsneca materijala se prične 17. t m. In bo trajalo približno 14 dni. Stranke, ki osebnih popisnfc niso pravilno aH popolno Izpolnile, dobe te r^plsnlce v naknadno izpopolnitev, oziroma popravo. Razven tega se bodo hišnim gospodarjem dostavili na dom Izkazi, koliko je bilo naštotih v njih hišah strank In ko iko ima vsaka stranka oseb. Dolžnost hišnih gospodarjev Je, da natančno pregledajo te Izkaze ter lih tekom 3 dni vrnejo mestnemu magistratu s poročilom, da Je bilo številčno stanje v noči 31. januarja 1^21 pravilno naznanjeno, v nasprotnem slučaju pa na| vpišejo pravilno številko prisotnih oseb v rubriko »Opomba«. Razven tega Je dolžnost hišnih gospodarjev, da v tem izkazu navedejo vsako morebitno nepravilnost, ki so |o opazili pri ljudskem popisu. Te Izkaze z eventualnimi popravki morajo hišni posestniki vrniti magistratu (občinska dvorana) tekom 3 dni po dostavltvi. Ker Je v Interesu vsega preblvastva, kakor tudi občine, dr?avo In osnblto hHnih gospodarjev samih, da se številčno stanle prebivalstva vsa^f* hKe popolnoma natančno ugotovi, s« gg. hišni gospodarji poživljalo, da v lastnem Interesu podalo popolnoma točno Izjavo o Izkazu prebivalstvi vsake posamezne hl*e. m to temholt, ker so za pravilno navrdbo Številnega stanja svo'e hiše gospodarji osebno odgovorni. Stranke ln osebe, ki do-sedaj morebftl Se n1*o bfle popisane, se s tem zadnji? pozlvl*nJo. da se nemudoma zglase na magistratu (občinska dvorana), ker se bo sicer po l7vr<enem nad^hnem prezle-lu popisnega mterllala vsakdo, ki pri 11"dskem štetju ni Ml opisan, brezob" zimo naznanil kazenski obtnstL
Kaltara«
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama.
četrtek, 17. febr.: MU* fTobb. red C. Pr-tok, 18. febr.: Ml«s Hobbe, red D. Sobota 19. febr.: Golgata, red E. Nedelja, 20. febr.: Ren kresne noči,
opernem gledaliSčn, ob dramskih
na h, i iv en. Ponedeljok, 21. febr.: Mlse Hobbs, red A,
Opera:
Četrtek. 17. febr.: Thais red B. Petek, 18. febr.: Vosele lene windaor-
ake, red A. Sobota, 19 febr.: Th«is. red C. Nedelja,   21. fobr.:   Sen   kresne noči,
dramska p-edatava, izven, Ponedeiiok 21. febr.: zanrto.
— Pevski zbor »Glasbene Matice«. Pevska vaia se vrši v petek, dne 18. t m., za ženski zbor ob 6„ za moški zboi ob 8. zvečer. Odbor. (U
llafnoueiša poročila.
ITALIJANSKI PARLAMENT — ZAUPNICA VLADI.
— Rim, 16. febr. Podtajnik SU-leri je Imenom vlade predložil novo besedilo členov 2. In 3. kruSnega zakona s povabilom zbornice, da takoj razpravlja o njih. Predloženih je bilo več resolucij. Oiolitti se Je zahvalil onim, katerih resolucije obsegajo zaupnico vladi. Socialistična resolu-cija zahteva od zbornice, da ^e izreče proti zakonskemu načrtu, ki hoće povišati cene kruhu, in predlaga poimensko glasovanje. F^rl glasova i ju je bilo navzočih 273. z da iih je lelf.« sovalo 65, z ne 207. S tem je zbornica odklonila socialistično resolucijo in prešla na dnevni red.
ITALIJANSKI SENAT. Stanovanjsko vprašanle.
— Rim, 16. februarja- V živahnem razgovoru o ~tanovan)skcm problemu je predložil Frola resolucijo, ki vabi vlado, na! poda v sv.ho rešitve stanovanjske krize nove predloga, ki bodo omogočali Kradbo novih stanovanjskih hiš in dajali podjetnikom poeum za zidanic V Rimu so zgradili tekom zadnjega polletja 10.000 stanovanjskih sob. Dosedanje financiranje jzradbeniii za-dru£ pa je preneznatno.
JAPONSKA SF: OBORO^UTE PROTI 2 EDIN J ENIM DRŽAVAM?
— Pariz, 16. februarja. Iz Tokia poročajo, da je zbornica z 285 glasovi proti 38 odklonita resolucijo, za-htevajočo znižanje pomorskega oboroževanja. General Tsuda je izvajal, da razmere na Kitaiskem in v Sibiriji niso take, da bi mo^la Japonska zmanjšati svoj voiaški in pomorski program. Iz VVashlngrona je došlo Istoča sno »Matinu« poročilo, da Je glasovanje v japonski zbornici na ameriške vladne kroge napravilo velik vtisk. To je odgovor na izjavo pomorskega parlamentarnega odseka Zedinjenih držav, da morajo le države imeti brodovje enako vsaki drugi velevlasti.
POSVETOVANJA V PORTOROSC.
— d Pariz, 16. februarja. »Pctit Parlslen« javlja: Posvetovanja v Portorose se otvor I jo dne 15. marca. Predmet posvetovanj bo tvorila vzpostavitev gospodarsUh odnoša-jev na podonavskem ozemlju, katerf so pretrgali politični dogodki. Pred« vsem bodo razpravljali o železnicah, da urede razdelitev železniškega parka po številu 300.000 vagOIIOV, a katerimi je razpolagala bivša monarhija. Na drugem mestu bo stalo vprašanje pošte in brzojava, na tretjem vprašanje premoga, na četnem zboljšanje vajut. Konferenca ne bo lo stremila po tem. da pomaga Avstriji v njeni sedanji stiski, temveč tudi za tem. da reši srednjeevropski problem v celoknpno^ti in da posiavl na mesto dosedanje razcen!fetlosti držav čut za medsebojno podpiranje,
AMERIKA NE ODPUSTI VOJNIH DOLGOV.
— London. 16. februarja. Iz \Vas-hingtona: Zakladni minister je sporočil senatni komisiji za zunanje zadeve, da je naznanil angleški vladi, da se vojni dolgovi ne odpuste, marveč da bo ameriška vla (a sahte - ala plačilo interesov in povrnit""/ kapi« tala. Državni tajnik je izjavil, rja ie Francija prva sugerira':, na ni-rovui konferenci v Parizu odpust vojnih dolgov.
PREDRAGE KOMISIJE.
— d Dunaj, 16. ft br. Kakor doznava *Politische Korrespondrmz*, je poslaniška konferenca odredil.*, da 20. februarja ukinejo vojaške tn zra-koplovne komisije svoie poslovanje, da se na ta način odvzamejo Avstriji težka finančna bremena. Ta sklep pa ne sme nikakor ovirati popolne izvedbe zrakoplovnih določb sf. c.r-mainske mirovne pogodbe. Ako ti pogoji do 20. februarja ne bodo izpolnjeni, se ustanovi do izvedbe likvidacijski or^an s kar najmanjšim Številom osebja, ki bo nadzoroval li* valanje mirovne pogodbe.
Gospodarske oesti.
—g Italijani in železna industrija v Avsrriji. Po vojaki ae je opažalo, da pe Italijani zelo zanimajo za industrijo v Avstriji. Velika razlika v vrednoeti denarja, dejstvo, da se je za liro dobilo toliko več avstrij. denarja* pa tudi nemških mark. je naravnost navajalo italijanski kapital k nakupovanju delnic avstrijskih podjetij. Ekspanziv-nost laškega kapitala je bila tolika, da se je celo laška vlada odločila omejiti iznasanje nacionalnega kapitala v tujino. Osobito za montanska ;a žplezo-obrtna podjetja so se zanimali Italijani. Vodja teea eribanja je bil gospod Casti-glione finančnik, čigar trne ima na Dunaju mnogo občudovalcev. Laška finančna trrupa je kupila tudi veliko število delnic največjega avstrijskega železni narskega podjetja Alnine Mon-tangeselschaft Ali nakup se ni obne-sel. Lahi niso mogli temu podjetju pomagati do rednega dela. Dividenda je sicer za preteklo leto visoka, ali obrat 6e ne more razviti poglavitno radi koksa. Cela kunčija te finančne grape se ne presoja optimistično. Cule se. da bi ee laško • avstrijska grupa rada znebila alpink ln prodala avoje pozicije Nemcem pod vodstvom mogočnega fl-načnlka Rtinneta. Mož je sedaj prvovrstna finančna zvezda v Nemčiji.
—g Strojno olje. Odsek ministrstva za prehrano v Ljubljani ima v zalogi Se približno 6000 kg strojnega olja po 29 K 30 v kg franko sod. Blago se prevzame in plača pri avtoreferatu deželne vlade v LJubljani, Dunajska e. 12.
—g Stagnacija v našem gospodarskem življenja.   Pod tem naslovom je rpiobčil >Trg. list« v eni svojih številk notleo s prozornim namenom, dokazati javnosti potrebo ustanovitve Se kakega novega tiskarskega podjetja v LJubljani. Da pa bo javnost prav poučena o razmerah   ki lih slika >Trg. list« v popolnoma napačni luči, izjavlja »DruStvo tiskarjev v Sloveniju sledeče: Ca se rea znatna množina tiskarskih naročil oddala v Inozemstvo, se ne dodaja to vslod preobllo zaposlenosti domačih ti«kam. pač na valed neareč-ne  za našo stroko neugodne carinske politike, ki omogoča n. pr. dunajskim tiskarnam prav   uspešno konkurenco. Tudi so tehniške moči r primeri a na-ftimi tam cenejše. Da bi nafc* tiskarne — tu vendar ne ameio nHM   t postov samo ljubljansko vprašajte Se drugo v Sloveniji — ne mogle izvrševati naročil, ni resnično. Res pa ie, da so posebno   ljubljanska   tiskarne investirale ogromne svote sa atroie. črke in razni tiskarski materijal, da morejo čim točneje postreči svetim naročnikom. Ce pa primanjkuje   strokovno izobraženega osobja, kakor pravi >Trg listi pa ne more na stvari spremeniti fudi ustanovitev ene ali is več novih tiskam. — Brez dvoma pa le, da se bo veliko teh investicij v tiskarnah izkazalo sčasoma brezplodnih, ker s ureienimi razmerami pri Ho tudi nrejeno delo. Stagnacija ki se ponekod že danes obeta, bo nastopila tndi v tiskarnah.  —   da bi pa ravno trgovci posebno občutili pre-obloženost tiskarn s delom 1s skrajno pretirana trditev.   Tiskovine   kar ni9 ne ovirajo prospe ha trse vine, Priporo-
. ča se le oskrbeti naročilu potrebnih tia» I kovin o pravem času ln ne se le takrat, ko se vzame v roko zadnji   papir ia zadnji ovitek.
—g Španska carina. Poročali fino ze, da Je Španska Drovi/.orično povišala carino za gotovo luksuriiozno blago* Protesti švicarske industriie niso ni6 aalegli, pač pa je španska vlada privrela, da eo te carinike ooatavke a .mo provizorične in da se bodo v kratkem nadomestile z novim enotnim uvoznim carinskim tarifom.
BORZE.
—- d Zagreb. 16. febr. Devize: Ber» Hn 350—253. Italja 536—540 (včeraj: vezano, izplačilo 5,^f3—537, ček 532 do 534), Londoo 563—O. Newyork 144 do 145, Pariz 1060-10S0. Praga 190.50 da 192.50, Švica 2350—2400, Dunaj 21.PO do 22. Valute: Ameriški dobrii 141 do 141.25, avstrijske krone 2> -23.50. carski rublji 65—70, francoski franki zsq do 0. napolenndri 470—482. nemSkt marke 241—243. rom. Teli 190—195. italijanske lire 524—0. bolgarski levi 164 do 170,   čeSkosIovaSk•: krone 180—1S4,
— d Beograd. 16. febr. Devize: Pariz 2fi2—265, Dunal 5.2.5—>5.50. Valute: Prarcoskl franki 255 -260, ameriški do-lar i 35 70—35 00, Italijanske lire 133 do \ bolgarski levi 43.25—43."0. romunski lejl 49.50—50. nemške marke 61.25 do 61.50. avstrliske krone 6.30—6.40, na-poleondrl 120—122.25._
SollOl5fDD.
mm Dru&tvo za zgradbo doma Sokol«
TT. je prelelo ponovno od avojega vrlo* ga ameriškega člana brata Ferdo R a r> torija iz Pittsburga za stavbni skla^ znesek 1290 K. Požrtvovalnemu Sokola srčna hvala, narodnjakom v posne* man jo t
DnčtTMt Tesli In prferflfK.
— ITT. Čajanka ženskega telovadnega drufitva v Lfubljani bode v soboto 19. t. m. v prostorih dravske divizija (Kazino). Pričetek ob 21. uri, konec ob 24. uri. Vabimo cenjeno članstvo, da so odzove v lepem številu. k
— Žensko telovadne draStvo ▼ LJubljani sprojema prigiase novih članov v trgovini Skof Dunajska cesta* Članarina znaša letno 12 K, ustanovni* na 50 kron.
— Tarabaraako dVnStvo Trigla* ima svoj občni zbor v nedeljo dne 2& t m. na Rimski cesti v gostilni pri >R|* fu<. Vsi oni. ki se zanimalo r.a to drw štvo In hočejo pristopiti kot člani st vabijo na občni zbor.
— Slovenski Rdeči kri S T Ljohlja* vA aklleuje za 2S. februarja t L ob 5, uri popoldne v dvorani mestnega magistrata občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva; 2. Poročilo tajnika; 3. Porodilo blagajniksi 4, Delovanje Rdečega križa t mirnem čaeu-,5. Volitev odbora-.6. RaznotoroatL Udeležite se občnega zbora vsi ki ima» te čut do revnega, bednega ljudstva. ~* Odbor._
Glavni urednik: Rasto Pustcslemšek. Odgovorni urednik]
Božidar VodeJk
30
4. stran.
»SLOVENSKI Na*OD*, i«* 11. febmsrfs lWL
89. Itev.
godala, loke. ptnala In potreb, jčtne. Strune n* drobno in debelo. Speeijali-t teta: Reliance, Blick Ertds, Elite itd. Popravila \z prve rok«, stroko v no in ceno. A. Mnsić, LJnblUna,   Žolaobcj-tf. va   vi. t.
fVehaJevalnlca mesnine
popolnoma opremljena »a • stroji In nventarjem vred takoj proda, /a radi iueieliive v Nemško Avstrijo is lokali dajo v najem, Vprašanja na Prekucni iira (Selberel) Snaeaec. SiaoUou uL 19, Maribor. i20i
Backansko brašno
)
kukuruz, činkvantin, zob, (oves) i ine plodine as najnižje dnevne Cijene. Vreče ir jute, tekstilite i papira nove i rabljene prodaje:
tlestra. trgovinsko dioničarsko društvo u Zagrebu.
Prodata <*¥» vagona prvov^tnorja stajers eg*
dalje ver vagonov pristnega Štajerca  leta  1920 it ljutomerskih goric. Proda se tudi registrirna blagajna sa K 7000—, Vprašanja na postni predal 164, Ljubljana.
hriiii in Katarju
Gleichenberštci
Emln in Konstantinov vrelec.
Spalna nba (oabaooDl)»po itzki
raif srneV ttve eoatelji z blazinami, IcOI PlUld. 2 nočni omari a ms mor. plosćami. omara ss perilo, omara za obleka a velikim ogledalom, omtval-
nik  s  ogledalom tn marmor. p|< <nt*a S atoli, v a«  v najboljšem atan)a.
Pojasnila: Advokat dr. Lneamaan,
I* 1193
Hgllen potnik
2moiea arbobrvatskefa, alovestaketa, Maliusakcga In acmsKera jezika, veič vseh trgovaklh poelov, flče aluibe stalnesja potnika. Cenjene ponudb« pod . Afc.trn potnik* aa anoneno ekanedt-ctja S Sušnik, Maribor Si. al. 1.1 mi
Prida st lepa tforil nova oprava za oKNanko sobo Kr«"T.Vi.
sam »la^ajna nrednja a paUom, p! ealnl »troj Continental, dobro ohranjen In drugo raz Ifno vporabno za U* govino aH pisarno. Vpraia ae v spfav. i>l;>v Naroda ali Cetie, poMni pred d 18
Prodaja
stala, srebra, aanalga v tehnično aai
i
Ziukeuić
zalogi imava vsako količino krompirjeve moke, sirupa, kakor tudi drugega blaga ter najpovoljneje nudiva na malo in veliko. Pri večjih naročilih znaten popust.
raz
Županstvo občine Domžale nasnanja da se bode dne 26. svečana ob 10. nri dopoldne prodalo na javni dražbi približno
480 m3 iramof iDertaatiige tesanega ssiretovsga io lelovega lesa
■od 4 do 12 m dolžine ter 8/8 era do 30'30 era debeline. Les se ;bode oddal najvišjemu ponudniku proti takojšnjemu plačila.
F
Drago Beseliak
Aztoncnt ravod Ljabl'ana, Cankarjeva a. S.
Ogjasol adesltk sprejema ogtase vseh vrat v vse Ti Ustih v ta fn Inozemstva. Proratunt, nastati, prtrrtm aasttHrj. Nudi vsestransko ebaee*& ugodnosti. Oskrbi kiiSe.ie Dopisuje v vseh jezskib.
Kupim posestvo
gostilno ali mlinom v bližini Ljubljane.   Ponudbe pod
R./41' na Anon. zav. Drago Beseljak, Ljubljana.
Ugodna jprillha!
Lepo posestvo na Plesu a« a vsem i potrebnim gospodarskim poslopjem ; fn Inventarjem ceno proda. Vpral. : s priloženo znamko as odgovor pod ( ,R 47* na Aaea zased Drafa Beseljak, 1 Ijebljsaa itil
račja M
pjatlaa
L Hugustln
L{»biaaa, Daaa ska o. SO
Inžener kemik,
mvI- asistent na tehniki, s 10 Urno prakso v laboratorijih aa zeleze ln jeklo izurjen tudi v rudn h, premogovnih, pH-novlh analizah, splošno preizkusen, vajen občevanja z dela«, rt vi• Jugosl.v. jezika, liče mesto v Jugoslavt|i zlasti na Hrvatskem sli v Bosni. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1180
Priporoča  as  kroiaJki mojster
Ivan Vrhovet
v hr. vl|ah, ki izvršuj« vse v n}e>;o, >; stroko spadajoča dela za gospodt m dečke vedno po najnove'lemn kroju. Po zelo ugodni ceni. Postrežba točaa is solidna. Naročnikom )e treba samo po dopisni*! rasnania svoj »a* lov. 1!9S
C&flfi fla vtfc*0"* 0(1la 'vav 3awIllJ   LOoaauslgg   v Šmarju
pri Jel***. u85
Mm* slrojtvodje. ™Z£nm
Ufa« moči, ki ao bile aapoalen« pri ozkoirnlh feleznlrah bagerskih obratov. Neoženjeni refleKtanti na) pojejo »*■■)• ponudbe rudniikemu vodatvu v Kočevju 110 >
Krojači In ti vlile!
Večja trgovina tri dala Udelovati zgo nje *n apodnte hlate, arafee, predoaanike itd. Blago Soetavlja po polti na dom Ponudbe a navedbo cene pod .Točnost 1131* aa upravo Slov Naroda ITS1
Mlad mož
stlo y*ten. vtič slov., nemjv taji francoskega jeHka v govoru In pisavi,
nekoliko hnj g<>vod»tva iM« pr n^ne aloŽbe.   Ponudb«   na  .R. P. 436 '.073*
na unrav Slov. Na« od j. 1073
Kopta dobro obraajea plasira
Naslov pove upravni5tvo Slovenskega Naroda. 1107
li(e k magister ph wije za Slo-
rjnnlln Na»,ov po-e i; r*vn»Stvo Slo-IkilllJU. venskega Naioda. 1175
Sekdla Jesenice na Gorenjzkeni prodi ur nol z iprema. no,
Sejalni strol
19 redov najnove li uaifm. felezen pluj" m tridelna ieiezna b«*.n* d »tikal v»e ■koio novo te proda. DMasl Jaro»I«v Kaasaik. 1203
Kupim
vodno lago z enim aH dvema vencl)an-skima jarmoma kompletno kojo bi poslal v Bosnu aH spfe|mem mo)stra. ki i« sposoben aapravitl * odno ža^o Nastov: Gnfeč A Petrovič, Sara evo, Alaksandrova 80 \(A9
RazpoSfllam
iako lep« aahe hruike (repke) In prvo vrsto« bel* oreh« od 50 kg narr»-f in tieer hruške po 7 K In orehe po 12 .SO K »a kg v va*ih vrečah franko Novomesto j.ialp Kresa, trgatec, Srsw«Jt« ari Navem ssestsv. 1186
t okoli 30o.OOO K se liče v dobro idočo veliko bgovlno rreSanepa btsgfl v lepem kraju na dcfelt brez konkurence In z lepim easltilkom. Samake onebe imalo predf«os! Ponudbe pod .Izvrstna trgovina 1214* na Hpravo Slov. Naroda 1714
D L
TeTatvrdka sprejme r siiilaa doarsoa knilgnvDdja io d lirega \mm
rlnnts Plača In naatop po d ^ vora. UKlUfl. Ponudb« pod ,K. D  12l3' nn
upravo Slov Naroda.
12 3
Proda n goDOinima sova oprava Iz
delo, edini vmrec — p -P'.ln« z žianikt, umiva'nikom in rs bo ter 2 drafoceni, stari perzijsk' prer ' Naslov pove   upravnifitvo Sloven--;<<aroda. 1%
? Dajem namei MlđaMi!
n« prrm^tnem kraju. Ponudbe r I . atdna I ter 4Sa, poitao leiece Liobl a
JnUolCnlk In slluoul
-rv ^vrstno r^oda o*krbntŠtvo gra".^ Bopreht. pnita Rovo mesta. K
rjiSna in ieUa,
leia ae iprejmeta pri Dr. R. Karhi Kaaaika. 12
Leliomn g Losnfcu
odda 600 kilogr. drobnega solit-za meso. 1 lf
lili seTuhJrica, "deva"r
mesečni p aČi. Naslov pove upravni*' Slov  Narois. tli
Preda se tkaral nova H poisais
(Weitaeh< eabo-ring) 80—100 korakov vi nim*-n\ b »ks skoinji motorno I
1 C 55 HP Stefanle   Bencinov moto
2 C 5 HP ter nekaj oprave za sebo in kuhimo. Naalov pove uprava S»ov Naroda, 1204
Mirani leme trpio? - "Jf
nakupovanju   g«^ tdov,   izdelovanju surovega leaa, Iz* rzu, mani - jlaci:!, rre-jemai Ju in odd»Ji, ve*č slov. nemlk in ital. Jez ka v govora In plaavi, llčr najne »lu2b^ z« 15   maj t L Na:s!ov I. Modlo, Domisla.
Kslige s3DroiSai ualBoiffBma po-
nsrlnik« Dunajski Zvon 1870. lS7r3-VUUU BU, 1880, Ljub, Zvon 1X81—1888 ,18S4 manjka) Kres 18 S—1886, Dom In Svet 1891—1900 Lampe-Krek: Zfodbe sv. Pisma. Vrtec3 letniki, Slo*'. Matice zabavna knjižica 13, hrvaška kniilca S is. prevod v 6 zvezkov, Siejiktesrlcz: 7. ognsem in mečem -»od-limbarski: Gospndfa Franjo, Gregorčič: Poezije 1882, Slomšek: Zbrani spisi IV. d«4 18*4. pri JoaOTl K. «?r, io«taa1, stav. %%X 1210
f vtttktM «7X64 cm priporoča
"min Wm. v Li
C«na K 24*
Dobra nagrada.
BoljSI sollJen »jradnik t§če me^lovsro s^^vj za l. marce Ponudbe p d .So i-den s snovalec llol* na upravni*Wo Slov. Naroda. 118i
Pre!/Sšs.
Podpisani pvefcLCem tem potom vse raztal:*ve besede, ki sem jih govedi o »r^p .d čnah Mariii ir Pavlini rUcc a PodDorsts pri Domžalah.
PetrovčiO Ivan v Doba.
Proda se dober klavir
Naslov pove upravnlstvo Slovefiske Navoda, n
Knrfl m Prinosi za prevoz b>gar nUU! #C rohi«tva, ali sičnopa ir H'v pilrrorii (Kraljevice, Bakr.i) v Llublj'no. Naalov pove upravnltvo Slov. Naroda. lOSi
i       za li; telilo restavr?
iH r r*čle n:ml spr«čewaH ae iiče. P» lljj r.adbe pod .Blaffj;mčarka 113* na up:t!'litvo Slov. Naroda. 11-
Išie se Knlisouolla
i-.jtlroma knjigovodkinja in knresro* dentlnia za takojinji nastop Ponudr pod .Prva 1217* na upravniBtvo Slo Naroda. 121
Jfo-boljš« okrepčttjočc
aredalvo aa odrasle in otroke I
2ei"inaUi vino lekarnarja O* Plccolij v L|ab! not I 6
V.a"am^a!a nov. U-natan, in rle lOlOnCeiO, Uai, .relg-ana. z Sta ijema vred ceno na prodaj v Spa taki, Mairerjeva illca it 186. 11^
iteTpBs Lizrnardine
zelo vl5oW, Ir rsten čuvaf. ae upodr proda. J. Jelenič. gastliaa pri .Majaro cfca' Suri pot l.
Razprodam
nad 3'X> hl višata tosod^ v fl?1 crk\ dat ar. Vp.aia ae J Aagostla, Daaajik cesta 38 HS
Vciiki ansl. poštni parobrod na 2 vijaka
i
ONI A
j Uaa ved ne v zalogi vsaVavrstac sobne, j kanetiike peči in štedilnike, kakor tudi ! vsa  druge v to stroko soadajoče po-
**< 1171
>
raljevina S. i 11.
Almanah izide v krasni obtnd ha okasm izdaj* m bo aa vse kroge kot vodllsa knjiga po Jugoslaviji z orlrom na postsnek m razvoj, ustroj In industrijski in trgovski razvoj kraljevine. Olav-uo uredništvo v Novem sada |e poverilo zastopstvo za Sleve-h: o ln Dalmacija tvrdki Drago Bsaelfafc, Anon. In lat. sarvod L^ub-jeaa, Cankarjeva aabr. 5 ki pre\xema Iaiil|aSno vaa narc'Ha ln plačila za knjigo in oglase. Almanah bo tiskan v 4 Jezikih in reč tisoč Izvodih. Knjigo In oglasovanje v njej soplo priporoča. Glava* are4ollt?s Almanaha Eraiiavlzia S. B. B. 1921
Kovl aad.
Družabnik
s artmentiai premoSenjeat (tudi mlaiia moč) se ilče za le obstojefo trgovino z  dežrlnimi  pridelki  na   Dolen akem Prednost imajo vsaj nekoliko vešči lesne stroke In eksporta.   Prijazne ponudbe I na   .Lcana   trgovina KO*   Ljubljana 1 postao lefeče. 1140
Drago Besaliak
L
Iniormaent zavod Irubljaoa, Caaksrjev« aabr. S.
Oblastveno honoesljontran. Točne Inforntadje e premofenjt^ zvezah, dobavi blaga in plačil. — Kulantne cene. — Bloksiatem. — v zvezi z vsemi svetovnimi inlormaeaJail zavodi
Zahvala.
Najsrčnejša hvak vsem, ki so nas ob priliki izgube uale nepozabne In ljubljene
Joslplne Plsansbj
aoisjnii.
Zlasd se zahvatjujemo^ ge. Prtertirrovl 2e veliko akrb ob bolezni, g. dr. M. Ruau za akrbno lajšanje bolečin, čaat duhovščini za poslednjo tolažbo In pogrebna opravila, g. St Grabnerju In njegovemu pevskemu zboru za žalne pesmi, cenj gg. uradnikom poverjenlStva za socijalno skrb, aodlSca In drugih oblasti za spremstvo na poslednji potL Lepa hvala vsem ostalim številnim spremljevalkam In spremljevalcem.
Draga pokojnica ostane naj vam v blagem a omlna.
K.KIi:-
nat! blagovi.
Velika zaloga vseh vrat ■OVABD KUN3TADT Wlen, I.. Plefschinarkt 26 psteg ksteta Pest.
Prva dunsiska v se tržnica sa svilo.
odide iz Trsta v New York dne 23. februarja 1921. Vsa pobližja navodila daje do 19. februarja glav. zastopstvo
l
SabeUld naalov o SftKSEBRAOTU
£11
Nudim suhe slive A K 14.50 kg stihe hruške „ ,    7 — „ orehe 9 ,   13 — m
it letine 1920 zajamčeno zdravo blsgo# postavljeno v Ljubljano. Naročila pod .G. L. 200/1120* na uprav. Slov. Naroda. 1120
V Ljubljani, dne 15. svečana 1021.
100 kruna
a*z Abadla alata Vila Velebita Tar 1 Spori
sortirano   « kutllama (Ikatljsh) razaSilje
JurBtteia 6 Zaoreli. b d?omtn
lililn »-••.
Bančni oddelek države New Tork le dne 23. novembra 1920 Inkorporira!
Frank Sakser State Bank
82 Corteancfit $t, New York
Vsa kupčija se vrsi kakor preje z razločkom, da je sedaj banka državna, a ne več privatna.
Osebje Je ostalo staro ln Ima seda) boljše zveze bodisi v start domovini kakor tudi v Z dr. državah.
FRANK SAKSER State Bank
Za varstvo kupčije je polno vplačana svota $ 150,000.00 in sicer:
Kapital 100,000. dol. Rezervni sklad 50,000. dol.
Za Frank Sakser State Bank
Frank Sakser, predsednik.
Batu pri k/, postno čeko »nem urada st. 20.200
Zalolofl rodbin: PM-srarn.
RV
D5$C
YD