PoitnTrta pavsartran« Leto II., §tev. Id V Ljubljani, sofcota dne 22. fartnarja I92f. Posamezna štev. 1 K Izhaja ob 4 zjutraj« Stane celoletno . . 180 K Besedno.......15 m n zased, ozemlje . 300 , u inozemstvo .. 40t> Oglasi ta vsak mm riElne stolpca (58 mm) . 2 tt mali oglasi clo 30 mm ctolpca (f>S mm) . 1 « Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: IDklofilSeva cesta št 14/1 Telefon it. 72. (toravnlStvos Sodna nliea St 6> Telefon it 38. RaCun kr. po it. iefc mčt štev. 1L&U Nezadovoljnost v Trbovljah Ljubljana, 21. jan. Ministerialnako-Litip, 21. jan. (Ir/.) Danes zjutraj misija, katere naloga je, izenačiti ©b pol 2. uri je umrl Luka Svetec. j prejemke rudarskih delavcev v Tr- --i bovljah s prejemki rudarjev v Vele- Z Luko Svetcem je legel v grob i nju ter ugotoviti, je li je potreben zadnji glasnik iz one čete, ki je orala j povišek cen premoga z ozirom na narodno ledino «v brezplačno dni-j povišanje mezd in v koliki meri, je po no» še pred letom 184S. Bil je pred i večdnevnem posvetovanju, ki se je Trdino in Levstikom naš najboljši' vršilo pod predsedstvom dr. Milana pripovednik-novelist pisal je zname- i Jakliča v Ljubljani pri rudarskem po-nite jezikovne razprave in kritike,! glavarstvu, včeraj izdelala regu-pravoslovne sestavke in branil kot j Jativ za delavske mezde. Kakor lzve-narodni buditelj v deželnem in dr-1 mo, je ministerialna komisija določila žavnem zboru mnogo let narodne i za Vse kategorije delavcev skupaj iste pravice. Ena glavnih njegovih zaslug : minimalne plače kot jih prejemajo je in ostane, da je pomagal ustvarjati delavci v Velenju. Poleg teh dobi vsak kot reformator slovenskega pravopisa enoten slovenski literaren jezik. •»Podgorski* je pel preproste pesmi ter marljivo prevajal iz slovanskih slovstev; sodeloval je v «Sloveniji», Navratilovem «Vedežu», «Slovenski bčeli», Janežičevem «Glasniku», «No-Vicah» in drugod. Luka Svetec se je rodil 8. oktobra 1826. v Podgorju pri Kamniku. V Ljubljani je dovršil 1848. gimnazijo ter siušal na ljubljanski pravoslovni akademiji eno leto jus, katerega je dokončal na Dunaju. Služboval je v Ljubljani, nato kot avskultant pri banski stolici na Hrvaškem; a prevrat leta 1860. ga je privedel zopet v domovino. Kot pristav je služboval v Mokronogu, Kočevju in na Brdu. Leta 1866. se je odpovedal državni službi ter je postal magistratni komisar v Ljubljani, dokler ga niso Nemci pognali iz službe. Nato je bil Svetec imenovan za notarja v Idrijo, a je bil leta 1872. premeščen v Litijo, kjer je ostal do svoje smrti. V deželni zbor kranjski je bil prvi-jtrat izvoljen leta 1863. v kočevsko-ribniškem okraju. Kako so nepristranskega uradnika spoštovali nemški Kcčevci, nam priča dejstvo, da ga je kočevska nemška občina izvolila 6. maja 1863. za svojega častnega meščana. V istem okraju je bil pozneje še parkrat izvoljen za deželnega poslanca; pozneje je zastopal v deželnem zboru kamniški in brdski, nato pa litijski okraj. Leta 1867. je postal državni poslanec, kjer je v parlamentu pobijal duali-zem. Nsjpoglavitnejša točka tedanje- v Trbovljah. Danes se je podala min. jalna komisija v Trbovlje, da na licu mesta nadaljuje svoje posle ter prične s študijem o povišku premogovnih cen. Trbovlje, 21. jan. (Izv ) Sklepe mi-nisterialne komisije glede izenačenja rudarskih prejemkov v Trbovljah z onimi v Velenju, je sprejelo delavstvo z nekakim nezaupanjem, ker je izenačenje z ozirom na povsem različna mezdna sistema v Trbovljah in v Velenju zelo težko kontrolirati. Ako bi n. pr. komisija izenačenje izvedla tako, da bi prisodila rudarjem v Trbovljah sorazmerno mnogo višje pre- delavec 27 K doklade za živila. Tr-! jemke kot jih imajo velenjski rudarji, boveljska draginjska doklada ostane vsem delavcem še naprej v dosedanji izmeri. Velenjskim dokladam odgovarjajoče se zvišajo prejemki za ože-njene. Delavci v pogodnini (v akordu) dobe poviška 10 odstotkov. Na ta način so menda prejemki trboveljskih deiavcev popolnoma izenačeni s prejemki onih v Velenju, kajti skupni večji izdatki za plače v Trbovljah znašajo sorazmerno toliko kot znaša razlika med prejemki v Velenja in bi hujskači, ki zasledujejo politične cilje med delavstvom, še vedno imeli široko polje za sejanje nezaupanja in nezadovoljstva. Ugoden vtis je napravil ukaz ministra za socialno politiko, da se pritegne v ministerialno komisijo poleg zastopnika «Zveze industrijalcev* tudi zastopnik delavcev. Ves popoldan so nekateri hujskači bili pridno na delu, češ vlada nas je ogoljufala. Jutri se poda posebna rudarska deputacija v Ljubljano. Dunaj, 21. jan. (Izv.) Današnja „Neue Freie Presse" priobčuje razgovor svojega urednika z angleškim poslanikom Francis O. Lindlay na Dunaju, ki je izjavil: Najodlolnej-Se in najresnejše obsojam vsak poskus Avstrije, da se združi z Nemčijo. Taka združitev bi škodovala Beograd, 21. jan. (Izv.) Pogreb pokojnega generalisima vojvode Mišica se bo vršil jutri ob 10. dopoldne z največjim sijajem. Truplo je izpostavljeno na dragoceno okrašenem katafalku v veliki d . orani oficirskega doma, kjer razžaloščena vdova sprejema žalne posete diplomacije, po- Nemčiji, ker bi onemogočila vsako slancev, vojaških in civitnih dosto-naklonjenost zaveznikov, a zavezniki \ janstvenikov. Okrog oficirskega do-bi zavzeli proti eventuelni združitvi ma so zbrane ogromne mase naroda, Politični položaj se čisti. BEOGRAD, 21 jan. (Izv.) Politični položaj se je v toliko razčistil, da se obče pmstrr, d* je vstop zemljo-radnikov v vlado gotova stvar. Zavlačuje se sednj zadeva le še v toliko, da bo osebe imenoval plenum zem-Ijoradničkega kluba na svoji seji prihodnji ponedeljek. Beograd, 21. jan. (Izv) V demo-' kratskem klubu je danes izjavil minister notranjih zadev dr. Draškovič, da se mora takoj z?sesti ministrstvo financ, ker on ne more še nadalje voditi dveh mmisirstev, ker je preobložen z delom. Z?fo se je danes izbral v klubu karnidativri odbor, ki bo na jutrišnji seji predložil kandidata za mesto finančnega ministra. Največ izgledov ima g. voja Marinkovič. Nadalje je klub razpravljal o poslovniku in pristal na to, da se more vsakih 14 dni, in sicer v petek, predložiti interpofrnie. na katere mora minisler tekom d"eb tednov odgovo- ga njegovega političnega programa 'riti, kdaj bo d-1 odgovor. Na to ograje bila zedinjena Slovenija Svetec jeiničeno pravo :nferpeiiranja so prizadeval, naj se združijo slovenske j stali tudi zemlioradniki in radikala, pokrajine v eno administrativno ce-i Beograd, 91. fan. 'Izv.) NikolaFa-loto z enim deželnim zborom, in šič se danes ni udeležil seje ministr-vlada naj nam da narodno ravno-! skega sveta, ker je tehko obolel, pravnost ne le v uradih, temveč tudi j Beograd, 21. jan. (Izv.) Danes je v šolah. Poleg narodnih ljudskih šol; bi!a končana razprrva poslovniškega je želel Svetec priboriti za nas tudi j odbora o vseh členih, razen člena 8, srednjih šol in vseučilišče. V deželni ] 0 kaierem se i-o vršila iutri popoldne, zbornici je leta 1890. na čelu na- j tej seji se bo sklepalo tudi o pred-rodnih poslancev pozval vlado, da j iogu zemljoradnikov, da naj se raz- osnuje v Ljubljani višje sodišče in' ------ pravno akademijo. Ko se je osnovala šolska družba sv. Cirila in Metoda, ji je Svetec kot predsednik osno-valnega odbora oskrbel pravila, bil je trideset let njen podpredsednik ter marljivo deloval za njen vsestranski razvoj. Bil je mnogo let odbornik Matice Slovenske in raznih narodnih veljavijo mandati poslancev, ki so bili izvoljeni 28. novembra, a še dosedaj niso prišli v konstituanto. Zagreb. 21. januarja. „Riječ" javlja iz Beograda, da vlada čvrsto in ne-omahljivo stoji na stališču, da se prisega in § 65. (kvalificirana večina) pod nobenim pogojem ne smeta izpre-meniti. Beograd, 21. jan. (Izv.) Predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar je sprejel danes Radičevega odposlanca dr. Basančka v prisotnosti zborniškega tajnika Miloša Cosiča. Basariček je razlagal stališče Radiče-ve stranke in naglašal, da sta največja ovira za sodelovanje njegove stranke v konstituanti poslovnik in prisega. Dr. Ribar mu je odgovoril, da niti poslovnik niti prisega nista prav nič ovirala socialistov in republikancev, da ne bi prišli v zbornico in delovali v njej v duhu svojih načel, kar skrajno stališče. V razmerah in krizah, ki jih danes prež vij a Avstrija, je vsak poskus Avstrije in vsaka debata o združitvi jako dvomljive vrednosti in more škodovati le Avstriji. Zato je najbolje in edino pametno, kar morem svetovati, da se vprašanje o združitvi Avstrije z Nemčijo odstrani z dnevnega reda. Dunaj, 21. jan. Wiener Allgemei-ne Zeitung priobčuje informacije iz diplomatskih krogov o nameravani združitvi Avstrije z Nemčijo. List pravi, da je v tem vprašanju stališče zaveznikov popolnoma soglasno in odločno protivno taki združitvi. Govorice. ki so se razširile o predsto-ieči združitvi, so entento prisilile, da je odstavila vprašanje o kreditih za Avstrijo v ozadje in razpravlja o vprašanju, kako naj prepreči to združitev. Kot najboljšo rešitev avstrijskega vprašanja. Kot najprimernejši način se smatra v ententnih krogih to rešitev, da prevzame upravo nad Avstrijo ententa. Sedanja za- ki so prišle, da vidijo zadnjikrat obraz spasitelja domovine leta 1914., osvoboditelja Bitol;a leta 1916, in velikega zmagovalca na solunski fronti 1918. Regent Aleksander in princesa Jelena sta pokojnikovi vdovi osebno izrazila sožalje. Na mrtvaškem odru se nahajajo poleg neštetih drugih vencev sledeči vencii «Vojvodi Mišiču — AIeksandaj>. «Svome načelniku — oficiri glavnog generalnog štaba*; nadalje venci a napisi: «Zahvalna suhozemska vojska i mornarica SHS». «Ruska armada* . «Ustavotvorna skupščina*, «Kraljeva vlada*, «Pitomci vojne akademije*, «NeosIobcdjeni Hrvati Istre i otoka*. Iz okupiranih krajev Slovenije in Istre je prišel krasen venec z napisom: «Svome vojvodi ne-oslobodjeni Slovenci i Hrvati Slovenije i Istre*. Sredi katafalka leži ogromen lovorjev venec z zlatim listjem in napisom «La France recon-nue au vainqueur de Rudnik.* Pogreba se udeleže: regent ht vezniska reparacijska komisija na princesa Jelena, vsa generaliteta, vsa Dunaju bi se v ta namen izpolnila m ; garnizija, diplomacija, državni svet, prevzela upravo nad Avstrijo. | posIanci vojna akademija, morna-Praga, 21. jan. (Izv.) «Česke Slo- riški in aeronavtski oddelki, zastop- niki vojnega ministrstva, odposlanci raznih voj. edinic, mest itd. Danes se je vršila seja ministrske« ga sveta, ki je razpravljala o Miši- vo» poroča, da namerava po uradnih poročilih antanta sanirati Avstrijo s pomočjo nasledstvenih držav nekdanje monarhije. Antanta hoče prisiliti nasledit*ene države, da pomagajo čevem pogrebu, ki "se izvrši na dr-Avstriji na ta način, da jim dovoli j žavne stroške Dalje ]e bilo sklenje. kredite samo pod pogojem da te dr-; no da se dovolj rodbinama Mišica zave pomagajo Avstriji. Kakor izve ! in 'Koste stojanoviča letna državna «Ceske Slovo*, bo sedanje cesko po-! p0Cjp0ra Beograd, 21. januarja. (Izv.) Ve* sojilo na Angleškem vezano na ta ogoj. Beograd je danes romal k truplu veli-:ega junaka in vojskovodje, da se mu okloni zadnjikrat. Med trumoma pri1 'lajajočimi si videl vse stanove, inva« Zopet stavka na _ ... - Danaj, 21. jan. Ker vlada ni ugo- lide, delavce, vojake, bogataše in siro« je omogočeno^ tudi Radicevcem. Po- j jjia zahtevam lekarniških uslužben- j malce. Došla je deca vseh beograjskih stopanje Radičevcev pa je glavna o- j cev v državnih bolnicah, so stopili i šol. Pred katafalkom stoje na straži 4 pora za obotavljenje Italijanov eva- j lekarniški uslužbenci v vseh javnih i častniki kraljeve garde. Pri pogreba f___!___i? _1 _ _ 1 _ —.1 _ J _ J_ 1 _ .... * nnj-iA «•* Arii>ir( •1 as ti.. Vodstvo in nadzorovanje popisovanja bo vršil v Sloveniji preko okrajnih glavarstev statistični oddelek po-verjeaBtva za socialno skrbetvo v Ljubljani. Na ozemlju naše kraljevine ja treba popisati vsako osebo, ki bo omenjenega dne v kakem kraju prisotna, pa naj živi v tem kraju stalno aH samo začasno. Ravno tako je treba popisati tudi vse one, ki v dotičoem kraju živijo, so pa začasno odsotni. Za vpisavanje podatkov o prebivalstvu, domačih živali ia stanovanjskih poslopjih služijo posebni obrazci, ki jih daje država brezplačno posameznim okrajnim oblastvom, o-ziroma mestom. Da bo popisovanje poteklo kolikor mogoče pravilno, uvedejo se posebni odbori za nadzorstv o popi- občiuske uradnike in pisarniške moči kakor tudi učitelje. Po členu 5. uredbe so vsi pismeni državljani dolžni v svo-socfjalna jem bivališču določene jim posle popi savan ja vršiti brezplačno. O sobe. ki bodo zaposlene izven svojega bivališča, pa imajo pravico do odškodnine. Vsakemu popisnemu organu se izda legitimacija. Popisovanje »e vrši od družine do d nižine. Ako živi v enem stanovanju več družin, mora se popisati vsaka zase. Ob raznašanju popisnih obrazcev posameznim družinam bo popisovalec vedno vprašal samo po družinskem poglavarju, oziroma po njegovem zastopniku, iu od tega zahteval, da vse svoje sostanovalce prijavi za popis. Pismenim družinskim poglavarjem bo popisovalec pustil v svrho izpolnitve toliko popisnic, kolikor je družinskih članov, in obrazec za domače živali, da jih izpolnijo do 1. februarja.' Za popisovanje bo merodajno stanje o polnoči med 31. januarjem in 1. februarjem. Popi-savanje bolnikov y bolnicah, učencev v šolah z internati, obsojencev, interui-rancev kakor tudi potnikov v gostilnah, restavracijah iu hotelih bodo izvršili poglavarji, o;-.ironia upravitelji in predstojniki dotičnih zavodov in ustanov. Vojake stalnega kadra in momarnice, obmejne trupe ia žandarmerij? bodo popisale same vojne oblasti. Častniki savanja, ki naj na primeren način ljud-jin oženja;i podčastniki, ki stanuj-io iz->tvu pojasnijo, kakšne važivsii je po-i ven vojašnice, bodo popisani pri teh hi-ois ne samo za državno ia elito.:-:* u-jšah kakor ostali državljani. Železniško pravo, temveč tudi za znanost in splošno dobro. Da bo mogoče izvršiti pepis čir* natančnejše, naj sestavijo občinske oblasti občinske popisne odbore, ki nosijo vso odgovornost za popisavanje. Posli, popisavaaja, ki spadajo v delokrog občinskega papirnega odbora, so *rojni: predhodni pcsli, izvršitev popisovanja in kontroliranje zbranega popisnega materiala. Glede izpolnjevanja obrazcev pripominjamo, da se pod družino (domačin* stvom) razumeva vsako družino, ki s svojimi člani živi v onem stanovanju kot posebna enota. Tudi samce, ki živijo samostojno in ločeno v svojem posebnem stanovanju, se računa za posebno domačinsivo. l uje osebo, ki živijo s kako družino \ skupnem stanovanju, se smatra za Sacs r-ii družin. Hlapci, dekle in draga siužiačad. pa pomočniki in učenci, dijaki, učitelji (domači) in končno gosvje in sorodniki, Id se nahajajo v stanovanju Lake družine, spadajo v to družino. Vpišejo se tudi prazne hiše v spisek. Za popisovalce naj osebje na progi kakor tudi resiavrater-je, ki stanujejo v železniških poslopjih, bo v svojim pedročju popisal načelnik postaje. Po končanem poslu bo popisovalec najkasneje do 10. februarja ves zbrani popisni material izročil občinskem« popisnemu odboru v pregled. Po končani kontroli se sestavi sumarni pregled cele občine. Ves material s!; posije preko nadzorne okrajne oblasti statističnemu oddelku pri poverjenišivu za socialno skrbstvo v Ljubljani iu se končno zbira pri glavnem statističnem uradu v ministrstvu za socialno politiko. Glede popisovanja prebivalstva in domače živine se iz Beograda še brzojavno poroča, da se prične popisavanje, oziroma dostavljanje obrazcev dne 28. iantiiirja. Posebna naredba določit, da vsi popisovalci, ki bi se ne odzvali tej dolžnosti, zapadejo globi do 300 dinarjev ali zaporu do treh mesecev, razen tega pa morajo nositi w ?troš'co naknadnega popisa. Politične feetežto -r Naša severna meja. Iz Maribora poročajo 21. januarja: Na seji razmejitvene komisije, ki se je vršila 21. t. m. je odobrila komisija predlog, ki sta ga stavili naša in avstrijska delegacija glede meje v odseku Sv. Duh do reke Mure. V zmislu tega dogovora poteka meja nastopno: Od Sv. Duha v vzhodni smeri južno od Šmirenbergerjevih ribnikov dolino Radovičevega potoka, tako da pripade približno pol občine Veliki Boč Jugoslaviji. Od tod se nadaljuje meja zapadno od Jurskega vrha ter sledi Kamrerjevemu potoku, tako da pripade približno tretjina ka-tasfralne občine Pesnica in katastral-na občina Vrhovec Avstriji. Nato se nadaljuje meja približno 2 km po sedanji administrativni meji med okrajnim glavarstvom Maribor in Lipnica do kote 472 južno od Rač, vsled česar pripadejo severni del občine Sič-nik, Slatinski dol in Slatina Avstriji. Od vrha 472 dalje je v splošnem ostala v veljavi prejšnja meja med okrajnim glavarstvom Lipnica in Maribor ter so se izvršile le malenkostne iz gospodarskih ozirov potrebne izpremembe. r Razkoli v vladinah strankah. Klerikalno in zajedničarsko časopisje vedno govori o razkolih, razdorih in secesijab v vladin ih stran icah. Nedavno so poročali o velikem razdoru v demokratski stranki in napovedovali ločitev duhov, ko pa s d videli enoten in odločen nastop demokratov v vsaki načelni točki, prenesli so te razkole v radikalno stran ko, napovedali razdor in govorili o razbiti stranki. Giasilc radikalne stranke ..Samoupravne" odgovarja na prerokovanje in pravi, da so to le pobožne želje ljudi, ki se njih intrige niso obnesle. Debata v radikalnem Prosvefa, •liJubiiansSci Z letom 1921 stopi Ljubljanski Zvon V peto desetletje. Naši današnji generaciji je v svojih siarih letnikih arhiv ■kulture iu duševnih stremljenj, v novem hoče "biti nje glasnik. Tako fco nadaljeval" sijajno tradicijo svojih predni-žov. svest si svojih nalog in novega, razširjenega delokroga, ki ga čaka v Ksvobojeai domovini. Z gradivom — ia zanimivim: - je bogato založen. Med letom bo začel nadaljevati dr. Ivan Tavčar svoj zna-»menift zgodovinski roman „Visoška kronika", ki je v prvem delu zbudil splošno pozornost. Dr. Ivo 5orli bo vse teto prinašal zanimive storije iz tolminskih hribov, ki kažejo, da je Tol-minec v svojih čednostih enak na tem m aa onem svetu. Ivan Zoreč bo priobčil daljšo novelo „Njeaa pot", Milan Fabjančič daljšo sliko ,,V novi svet", [.Albreht troje krajših koroških povesti. V. Mazi črtici: ,,Verica" in ..Prepovedana pot". Marija Kmetova par kratkih črtic. V poučnem delu bo dr. Ivan Prijatelj vse leto priobčeval ..Duševne profile naših preporoditeljev", Miran Jarc je napisal daljšo študijo o ..moderni srbohrvatski liriki", prof. beograjske univerze dr. H. Bari«: pa pripravlja za šeststoletn-co Dantejc?ve smrti daljšo študijo o ..Danteju poetu in filozofu". Da je „Zvon" bogato založen s pesmimi naših najboljših poetov, tega ni treba poudarjati še pese-be. Poročila o naši drami bo pisal Fr. 'Albreht, o naši operi in gpdbi Anton Lajovic. V ..književnih poročilih" bo Zvon, vakor doslej, posvečal pozornost slo-jveaski in srbohrvatkki literaturi — mogoče v preglednih referatih — v „Kro-oiki"' pa bo deloma referiral, deloma glosiral važnejša aktualna vprašanja uaše kulture. Novo okusno zunanio opremo za bodoči letnik je oskrbel S. SŠantel. Celoletna naročnina Ljubljanskega Zvona znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Posamezna številka Velja IS K. Za Italijo velja celoletna jaaročnina 60 lir. Neprenehoma rastoči stroški pri iz- tiju tista so upravo prisilili, da je 'a naročnino, za mrrsikoga mo-preob-^teo. Vtljub temu bodo "0-osfaH vsi jtfari naročnik) zvesti ia nadejati se je, da se bo njihov kiog celo razširil. Krizo, ki jo preživlja naša knjižna produkcija, bomo premagali samo s pomočjo vseh onih prijateljev naše kulture, ki jim jc lepa knjiga nje najočividnejši izraz in Id so prepriča-ni. da nam je duševna kultura v ena!;i meri potrebna, kakor bo živahno ktn-turno življenje najlepša in najboljša moralna opora za one naše brate, ki i jim še ni dano. da bi bili z nami pod! uio streho. Vse naročnike prosi uprava, da takoj obnove naročnino po položnici. Ljubljanske naročnike pa še prav posebno prosi, naj ne zahtevajo od založništva, da bi pobiralo naročnino po posebnem nabiralcu. To velia dober del naročnine, klubu je bila načelna in stvarna, Protič je zastopal svoje mišljenje in stališče o prisegi, o ustavnem načrtu in o vladinei obznani. Ako so Pašič, Vesiiič in Gjuričič zavzeli nasproti no siališče, to ne poaienja še razkola. Protičeva oseba ni igrala tu nobene uloge. Nade separatistov na razkol v stranki so popolnoma neutemeljene, v radikalnem klubu vlada liberalnost, ki dopušča vsakemu popolno svobode mišljenja, a v istem hipu vlada tudi popolna strankarska disciplina. — Pravda pa objavlja razgovor z nekim radikalnim poslancem, ki je izjavil: Naš klub je odobril sklepe Vesničeve vlade, ter iudi stališče Pašičeve vlade. Politika radikahic stranke bo šla terej v isti smeri, kot gre danes, torej je orientacija na Protičevo stran izključena. * Starešinstvo Jsgoslovenskega Sokolskega Saveza se udeleži po de-putaciji pogreba br. Luke Svete a v Litiji, ki se vrši v nedeljo 23. t. m. ob Vs4. uri popoldne. Bratje, ki se udeleže pogreba, naj se pridružijo deputaciji, ki odide iz Ljubljane v nedeljo ob 14-13. — Jugoslovenski Sokolski Savez. * Smrt vojvoda Mišica je izzvala tudi v Sloveniji splošno žalost Z uradnih poslopij vihrajo žalne zastave. Tudi ljubljanski magistrat je razobesil črno zastavo. Županstvo je telegrafično zaprosilo min. načelnika Baltiča, da pri pogrebu zastopa mesto Ljubljano. Tudi mesto Celje bo po odposlancu zastopano pri sprevodu. Vse javne prireditve za danes in jutri so odpovedane. Narodno gledališče je danes in jutri v soboto zaprto. * ,.Vsak po svoje". Pišejo nam: Nesrečo, ki je zadela naš narod s smrtjo vojvode Mišica, omenja današnji Slovenec s tremi, štirimi vrsticami, ki jih je prejel od dopisnega urada. Popolnoma razumljivo, ako se spomnimo, da je bil vojvoda Mi-sič oni, ki je leta 1914 razbil Potio-reka. kateremu je pel one dni Slovenec slavo? peve, kot maščevalcu nedolžno prelite krvi v Sarajevu, zmagovalcu Beograda in orožju v rokah večnopravične usode. * Dva zakona. Z Zidanega mosta nam pišejo: Vaš članek o «Dveh za- - ., .. c k onih- je vreden, da si ga premno- ske8'a narodnega prosveotelja sv-Sa- - - 1 ve, blagoslov vodice m rezanje slav- skega kolača. Po končanem obredu Ljubljana, 21. januarja. nejšega dela od Moškanjc do Parinja. Proračun za ta dela znaša 11 mi;ijo? nov in bo prispevala država 90 odstotkov, ostalo pa ptujski okrajni za-stop. * Pri mariborskem dopisnenl uradu ste razpisani dve uraduiiia mesti 10. in 11. činovnega razreda-, * Na Vranskem je bOo 16. t. m. ustanovljeno za vranski okraj obrtno društvo. Za predsednika ie bil izvoljen g. Vinko Praprotnik i a Vranskega. * Imenovanje in premeščen jc. MU nister za prosveto je dr. Avgusta Žigona, sedanjega vodjo liceisk« knjižnice v Ljubljani, imenoval za ravnatelja iste knjižnice v 7. činovnem razredu. — Franc Babic, okrajni tajnik pri civilnem komisariianr za Prekmurje, je na lastno prošnjo premeščen k okrajnemu glavarstvu v Mariboru. * Iz uradnega lista. »Uradni Ust4* deželne vlade za Slovenijo objavlja, v štev. 7 med drugimi uredbo o organizaciji finančne kontrole v naši kraljevini in začasno, tarifo o konjaškitf pristojbinah. V znak žalosti povodom smrti vojvode Mišica se nameravana oficirska zabava v oficirskem domu (Kazina) dne 22. i. m. no vrši. temveč se preloži na poznejši čas, ki bo potom časopisov objavljen. Proslava Sv. Save. Pri dravski diviziji se vrši 27. trn. na dan ti b« Marijoneino gledališče. Zaradi upravnih težkoč ukinjene predstave se bodo odslej vršile vsako nedeljo in praznik ob 3. uri popoldne in ob pol o. tiri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Prihodjna predstava bo v nedeljo dne 23. t. m,, in sicer popoldne in zvečer: „Nov prolgv" in tridejanka ..Začarani princ". Vstopnice se dobe v predprodaji v I. nadstropju .Mestnega doma, dan pred predstavo od 10. uo 12. ure predpoldne, kakor tudi pri blagajni pol ure pred predstavo. — ,..Mladost" na Poljskem. Jugoslovenski akad. glasbeni klub ..Mladost" iz Zagrebp se nahaja, kakor smo že poročali, na turneji po kulturnih centrih poljske republike. Po poročilih iz Varšave, se je vršil dne 13. L m. zvečer v dvorani Filharmonije prvi koncert ..Mladosti" in so bili pevci od številnega občinstva prisrčno aklamirani. Pri predstavi v operi, ki so ji člani „Mladosti" prisostvovali, so bili tudi burno pozdravljeni in godba je igrala jugoslovenske himne. ..Mladost" priredi koncerte še v nekaterih večjih poljskih mestih. — Zbrana dela Jovana Skerlila. Ker je večina del prvega pobornika jugoslovanske misli, Jovana Skerliča. razprodana, velik del zaloge so pa Av- OoimoljsSi vestnih. d. Celjski okrožni klub si je na svojem mesečnem sestanku izvolil za i leto 192«. sledeči okrožni odbor: predsednik dr. Leopold Mastnak; tajnik: Vladimir- Batič; blagajnik: Franjo Lah. d. Dobrovoljslte zastopnike v agrarnih odborih prosimo, da nam sporoče. kako se vpošteva pri zaku-podajah agramo-reformnega imetja naredba ministrstva za socialno politiko o prednosti dobrovoljcev. d Odbor društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo opozarja na odborovo sejo, ki se vrši 6. februarja. Pozvani so tudi zastopniki okrožnih klubov. Na dnevnem redu so jako važne točke, ki se tičejo do-brovoljskih interesov. SoMi vestnift. sv Telovadni nastop ženskega telovadnega krožka Sokola !. se vrši v soboto 22. t. nj. ob 3 iS. uri zvečer v veliki dvorani 'hotela Union, na kar člane in članice ter sokolstvu naklonjeno občinstvo še posebno opozarjamo. Spored bogat. Po telovadbi ples. Sodeluje popolni orkester Sokola I. Kdor hoče priskočiti društvu na pomoč, da si čimprej zgradi svoj lastni dom, pohiti danes v Union. sv Mariborski Sokol namerava oddati v najem svoje stavbišče pri Frančiškanski ulici. Pismene ponudbe naj se pošljejo Ha odbor mariborskega Sokola. „ .. .sv Dcbuini večeri mariborsktga So- strijci za časa okupacije Beograda uni- kola. Prvi debatni večer, ki se je vršil gi naši ljudje dobro prečitajo. Posebno pri naših nacionaliziranih podjetjih jc ostalo mnogo ljudi, ki so po «drugem» moralnem zakonu kaznivi. Nismo šovinisti in ne želimo. da se preganja tr.ierodca zato. ker ni Jugoslovan, toda elementi, ki so kompromitirani po svoji preteklosti in ki se niti do danes niso znali prilagoditi novim razmeram, ne zaslužijo nobenega pardona. Tako imajo *.Udružene papirnice* v Radečah nekega gozdarja Urbana, avstrijskega državljana, ki je bil med vojno eden glavnih hejskačev v našem kraju. Neprestano w govoril, kako nas bodo «po slavnp_zmagi» tepli Nemci in da nismo za drugo nego za hlapce. Ostal je zagrizen tudi v Jugoslaviji in v njegovi rodbini se ne sme izpregovoriti slovenska beseda. Tega gozdarja ščitijo neznani protek-torji in skrajni čas je že, da si upravni svet nacionalizirane papirnice pokliče v spomin predpise našega moralnega *.drugega» zakona. • ..Obzarove" metode so znane. Zadnjič smo zabeležili značilen primer, kako ta list za razdiranje narodnega je-dinstva poroča o slovenskih razmerah. Sedaj je pograbil pamflet, ki ga je objavila ..Maska" proti ravnatelju Ruka-vini. In akoravno je vsa slovenska javnost obsodila nekvalificirane napade na g. Rukavino. se jih ..Obzor" veseli ter jih beleži ped značbo: ,,Slovani proti ravnatelju Rukavini", kakor da bi sirota ..Maska" predstvljala slovensko kritiko! „Obzor" seveda še doda-jc zloben komentar, češ glejte, taka jc sfovensko-hrvatska vzajemnost (v dobi narodnega ujediujcuja res lepa beseda!). ..Maskin" napad in ..Obzorov" komentar sta vredna tovariša. • Iz kozjanskega okraja od tamošnje-ga okrajnega odbora nam pišejo: Okraj- bodo šolski oiroci deklarnirali pri-godne pesmi v slavo in spomin svetega Save. * Koleki so dospeli. Finančna delegacija je sprejela novo pošilutev kolekov, ki bodo jutri dani v na< drobno prodajo. * Splošna orgamzaeija vojnih icv&J lidov, vdov in sirot v Maribora ima v nedeijo dne 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v restavraciji ..Maribor" svoj obi-ni zbor. * Jugoslov. napr.akcd. drašh-o ..hidrati", Narodni dom, je na svoji reuni seji dne. 19. t. m. sklenilo, da ne bo pod nobenimi pogoji iu nikomur oddajalo svoje tajniške sobe. ki je obeaiffl knjižnica in za časa predpusfiuh plesov tudi edini društveni lokal, v uporabo, niti za garderobo ali podobno. To v vednost vsem prirediteljem plesr>M ali zabavnih večerov, da se prihranijo brezpredmetne prošnje. * Pri lOllemi hiralki. V hiralnici Jožefa na Vidovdanski cesti je dr*: 1 t. m. izpolnila Ljubljančanka Kledi-;* tina Bosizio svoje 101 leto. Tem pO c-aom se je spomnil ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar ter ji je poslal svcie čestitke s šopkom cvetja in okrepčih-ki so primerna za to čestitljivo rosf. Zupanove darove je ii izročil neki mestni uradnik v družb- dveh uradnic. Uboga starta, ki je popolnoma slep*, sicer pa št dobro ohranjena, je biia teh daril neskončno vesela. To je bilo b!a-grovanje in zahvaljevanje! Z nepopisno slastjo je popila malce južneg-'- v -na ter povžila nekolii:o za njo redke;:.-; prigrizka. Vse je bilo izborno. za se jc tisočkrat zahvalila, posebno p* so ji bile ..naranče" všeč. ..Oh, naranč* so tako dobre". Vedne veselega humorja je to in ono pripovedovala in končno na poziv navzoče usmiljenke zap la par pesmic. Na opazko, kako da se ne ceste so v našem okraju res deloma 'ni bila omožila, je s šaljivo gesto ob-v zelo slabem stanju, zlasti tam. kjoiJ lizuila prete obeh rok ter pripomnila: nt dobiti človeka, da bi delal gramoz,1 .,Ko bi le bil kateri prišel". Zupanovo še manj voznika, ki bi ga izvažal na odposlanstvo ji je moralo obljubiti, di cesto. Posamezniki zahtevajo za napra- jo kmalu pride se obiskat. — Morda sc vo enega m. gramoza do 60 K in več, je še kdo drugi spomni, saj je tako za prevoz gramoza pa do SO K in več iskreno hvaležna in skrajno — potreb-od kubika. Dohodki okrajnega odbora na! so bili do konca leta 1919. malenkost-i * Si. občinstvo opozarjamo tla dani, varčevati se je moralo z gramozom, našnjo prireditev < Ljublj. orostov. čili, bo Srpeka Vnji/cvna Zadruga začela izdajati zbrana Skerlideva dela Redakcijo je prevzei vseučiliški profesor dr. Čorovit Kot prvo delo izide ..Omladina i njena književnost" in knji^n^t u IS', vtftui',' v soboto, je uspel nepričakovano dobro. Razpravljalo se je o Sokolstvu in so-kolslci vzgoji trgovskega in obrtniškega naraščaja. Drugi večer bo v soboto dne 22. t m. in bo predaval prnt. Sau-bach o zgodovini telovadbe. kar je že itak slabe ceste še bob po slabšalo. V letu 1920 so se doldade povišale in sedaj bo mogoče ceste zboljšati, če bodo inteligentni občinski predstojniki vplivali na dobavitelje gramoza ia prevoznike, da se napravi gramoz ia se ga navezi za kolikor toliko primerne cene. • Regulacija Pesnice, ki je bila od izliva do Moškanjc izvršena deloma že pred, deloma pa med vojno, a je delo potem popolnoma prenehalo, tako da je že regulirana struga zopet močno poškodovana in razstrgano tudi umetno napravljeno obrežje, se prične v kratkem nadaljevati. Po intervenciji glavarja dr. Pirkmaycrja in ptujskega okrajnega zastopa je deželna vlada napravila proračun za popravila že reguliranega deia, ki znaša 125.000 K. 30 odstotkov bi prispevala država, 23.500 kron ormoški. 39.000 kron pa ptujski okrajni zr-s.i' sena ta dela. se reculaciie. in Ko bodo ižvr-nadaljevanje ■■ :■] nainevar- gasiln. in rešev. društva», ki bo res lepa. Začetek ob ? uri. Vstopnina 20 kron, za t<~v\ iz okolice. 10 kror Vstopnice imajo tekočo številko in bo v odmoru žrebanje za lep nov gramofon, ki ga ie darovala tvrdka i Rasberger. 1 * Izžrebanie ljubljanskih porotnike.. Ljubljansko deželno sodišče je dne 17. t m. izžrebalo porotnike za spomladansko j>orotno zasedanje. ~ Proti priseljevanja. Skoro v vsth državah so delavske organizacije dosegle zakonito prepoved priseljevanja tujih delavcev. V zadnjem času je Danska — ki na vojni ni bila udeležena — izdalo zelo strog zakon, ker se je radi dotoka tujih delavcev opas-no širila brezposelnost domačinov. * Z as areni tihotapci z avstrijskim denarjem. Dne IS. t. m. zvečer so je celjski policiji s pomočjo dveh železničarjev posrečilo izslediti in aretirati tu&e-ca Arredft Meversohna in Jos'pu fctadleria z Dunaja, ki sta v dveh, na- j na ga Je zavračala. Bila sta oba zelo Jašč za' to pripravljenih kovčekih hote- — -— ■— Ia vtihotapiti v našo državo 1,492.000 liežigosanih avstrijskih bankovcev. Kot fomagača sta bila aretirana tudi neki 'eter Ručigaj in Ivana Razboršek. Vsi 80 bili izročeni celjskemu okrožnemu sodišču, kjer se nahaja tudi ves zaplenjeni denar. * Samomor. V Motniku pri Kamniku se je ob 11. dopoldne v sobi obesila SOletna Marija Dobišek. Poročena je bila šele šest tednov. Fovod malenkosten prepir v hiši. * poskešen samomor. V torek Opoldne je v samomorilnem namenu Skočila 3o-leiiia kuharica dr. Schie-Rerja v Mariboru, Rozalija Mačuh, iz prvega nadstropja poslopja v Strossmaverjevi ulici 29 na dvorišče in dobila pri ter. težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo v bohti-finico. Vzrok poizkušenega samomora neznan. * Nesreča z dinamiic-m. Ključavničarski vajenec, 14 letni Slavko Židanek tz Litije se je doma v delavnici igral s kosom dinamita in tolkel po njem. Dinamit je eksplodiral ter Židanka smrtnonevareo ranil po glavi in rokah. Prepeljali so ga v javno bolnišnico v Ljubljani. razburjena. Ko je žena začel klicati „Pusii Tončko!" je razjarjen Vrhunc vzel v roke revolver ter ga začel vihteti. Ves ta prizor so morali gledati nedo-letni mali otroci in stara mati, ki je vsa v strahu trepetala. Kakor priča stara mati, je mož naenkrat prijel ženo za vrat in jo potisnil proti kotu, nakar je žena moža prijela za roko, da mu izvije revolver. V medsebojnem razburljivem meiežu je žena izpulila revolver možu in ustrelila. Strel je zadel moža v glavo.' Takoj se je zgradil na tla in mrtev obležal v mlaki krvi. Žena. videč svoj grozni čin, je kot blazna vrgla revolver na tla, zaupila „Janez, Janez!" ter v divjem kriku bežala iz stanovanja, kličoč sosede. Kmalu sc je zbrala gruča razburjenih ljudi. Nekateri so hiteli po službujočega stražnika ter povedali, kaj se je zgodilo. Takoj je bil obveščen revimi nadzornik Jožef Habe, ki ie ob petih zjutraj ukrenil vse policijsko potrebne korake. Ob šestih zjutraj ie zdravnik dr. Lesjak ugotovil, da je bil Ivan Vrhunc takoj mrtev. , Emilija Vrhunc se je medtem v divjem obupu povrnila v stanovanje, kjer je padla v omedlevico. Ko so jo spravili k zavesti, so jo odpeljali v zapor. Danes ob pol štirih popoidne je v Pogajanja z Avslr«Ici.'bi &veli kie d™£le tiščaL Avstrijski Radi terjatev depotov in sekvestrov. državljani imajo namreč pri nas še • Listek na tleh. Neki kurjač Jože je j Vrhunčevem stanovanju sodna komisi- icjov-tl 1,-irta «1 a ij t^m . . . w . . .. posetil kino na Aleksandrovi cesti. Tam je na tleh našel prtljažni listek glavnega kolodvora. Takoj je hitel na kolodvor po ,.prtljago", a so ga prijeli, ker je stranka izgubo listka pravočas-uo zapazila. Jože se bo zagovarjal čred sodiščem. • žepne tatvine. Na glavnem kolodvoru so se v zadnjem času ponavljale žepne tatvine, katerih žrtve so bile po navadi kmeiske ženice, ko so se dre-oiale k vlakom. Kriminalni organi so sedaj zalotili Josipa Šetino, 241etnega čevljarja iz Mokronoga, ki je te tatvine organiziral na ta način, da je silil nekega 121etnega dečka iz Zagreba k tatvinam in ga podučeval, kako mora nakopati, šetino so aretirali in izročili fodišču; dečka pa poslali starišem v Zagreb. Pri šetini so dobili večjo vsoto denarja. • Roparski umor v Posavju. Pred Kratkim so našli na Vrbini trupio hrvatskega seljaka, kateremu so zločinci t?kradli denar, konja in voz. Aretiran fe bil neki Spiller iz Dobove, ki se je is večkrat zagovarjal zaradi podobnih dejanj. • Kokošji tatovi so te dni obiskali posestnika Franceta Javomika na Rokici pri Jaršah in mu iz hleva odn " ■pet kokoši, vrednih 500 kron. ja, obstoječa iz preiskovalnega sodnika arja. Jakoba Hodžarja in zdravnikov dr. Lesjaka in dr. Tiearja ugotovila dejanski položaj. H komisijonainemu ogledu so iz zaporov pripeliali tudi nesrečno Emilijo. Pri pogledu na moža se je onesvestila in so jo morali prenesti v drugo stanovanje. Komisijonalni ogled je trajal do pol 7. ure zvečer. Truplo so odpeljali v mrtvašnico k Sv. Križu. Pred hišo so se celo popoldne zbirale gruče radovednih ljudi. O družinskih razmerah izvemo še naslednje okolnosti: Emilija je na Vvest-fallskem opravljala težka dela v rudnikih, da je mojria preživljati staro mater in otroke. Ko je lansko leto prejela od moža pismeno obvestilo, se ie takoj povrnila v Ljubljano. Njiju zakonsko razmerje ie bilo v splošnem dobro in prijetno. Žena je možu stregla; rnož je nekam pozabil svoie znanke. Pred tremi dnevi pa se je Tončka zopet pojavila, kar je povzročilo krizo. Kosečna rešitev se bo najbrže ndgodila. Beograd, 21. januarja. V Beograd so došli avstrijski delegati, da vodijo pogajanja zaradi jugoslovanskega premoženja, nahaja-jočega se v Avstriji in zaradi dviga sekvestrov nad avstrijskim imetjenf v Jugoslaviji. Danes popoldne se bo pričela razprava pri ministrstvu pravde, ki je naša vrhovna sekvestracij-ska oblast Z jugoslovanske strani se nahajajo v komisiji ministerijalni načelnik dr. Arangjelovič, kot zastopnik ministrstva pravde, nadalje profesor Kostrenčič iz Zagreba in ravnatelj A. Praprotaik, kot strokovnjaka, ter dr. Žerjav kot delegat ministra za industrijo in trgovino. Pri teh pogajanjih je treba pred vsem razčistiti vprašanje glede našega premoženja, ki se nahaja v Avstriji. Kakor smo že opetovano po-1 precej premoženja, zlasti industrij ska podjetja, ki se nahajajo še vedno pod sekvestrom. Po mirovni pogod bi bi se morah sekvestri dvigniti in to bi se bilo tudi že zgodilo, da je Avstrija izpolnila svoje obveznosti. Dokler pa nam Avstrija ne plača vsega kar gre našim državljanom, bomo prisiljeni obdržati premoženja avstrijskih državljanov pod državnim varstvom. — Sedanja pogajanja gotovo ne bodo razčistila vseh nerešenih vprašanj, pač pa se bodo ugotovile nekatere načelne točke in se bo morda našla osnova, na kateri se bodo mogla pogajanja nadaljevati čez mesec dni. = Žigosanje predvojnih posojil. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Ker se nahaja v rokah naših državljanov še veliko število obveznic predvojnih posojil_ bivše Avstrije __ in Ogrske, ki iz kateregakoli vzroka ni- ročali, je avstrijska" vlada ~ z' naredbo 5° biIe ,ob .roku Položene v popis in od 19. aprila 1919. dala pod zaporo i f^f^^O^'Hn^S? . r ~ r . v . i s svoiim reSeniem z dne IU. januarja t. posebno nase vrednostne papirje m j odreiU% da se te obveznice smejo nase terjatve Po senzermenski mi- žigosati še do vštetega 15. marca t. L rovni pogodbi bi morala Avstrija Xo je zadnji rok, ki se ne bo več po- zaporo takoj dvigniti, a iega ni do daljšal. Popisovanje in žigosanje bodo danes storila. Verjetno je, da bodo vršile v tem roku samo delegacije mi-avstrijski delegati izjavili, da je Av- E ** striia pripravljena takoj dvigniti za- Mati zaigala testnega frassdija. Ljubljana, 21. januarja. V hisi št. 53 na št. Peterskem nasipu se je danes ob zgodnjih jutranjih urah odigrala rodbinska tragedija Vrroki še doslej niso do detajla pojasni aii, glavna motiva sta gotovo ljubosumnost in družinski prepir. Po veselem pustnem rajanju do rane ure — smrt in ječa . . . V pritličju omenjene dvonadstropne je stanoval že nad dve leti Ivaa Vrhunc, prekupčevalec deželnih pridel-l-e-v in drugega blaga, roien dne 12. decembra 1SS4. v Prasah, občina Mavčiče pri Kranju. Vrhunc je bil na glasu kot veseljak, ki je ljubil jjarmoni-ko" in vesele mnogokrat pa tudi neumestne šale. Še pred par dnevi se je v ceki družbi „šalil", da si z revolverjem konča svoje žjvljenje. Doma pa ni bil vedno prijeten. Vrhunc je poročil za ženo Emilijo Pavlovic, rudarjevo hčerko. Njen cče se jc bil pred 26 leti preselil na\Vest-t::!lcko, kjer je ostala tudi njegova družina. Tam je oče umrl. Radi večnih prepirov z možem je žena Emilija pred dvema letoma odšla k materi na West-fallsko, kjer je ostala do decembra lan- ga leta. V decembra se je z otroci, n letno Josipino, Sletnim Josipom in 5'etaim Mirkom in s 75 let staro materjo povrnila k možu v Ljubljano ter zopet vodila skupno gospodinjstvo. Mož se je bil medtem vezal v intimno razmerje z neko Tončko Žontar. Raz-tn-irje je ostalo tudi po vrnitvi Emilije in je stalno grenilo zakonsko življenje. Vendar sta se mož in žena od časa do i. zopet pobotala in Ivan Vrhunc je obrabljal, da se poboljša. ^ v Društvo ljubljanskih izvoščekov" je vdiraj, v četrtek zvečer priredilo v restavracijskih prostorih hotela „Tivoli" ycs;!o predpustno zabavo s plesom, ki : !r-j5la do ranega jutra Na ta ples stai ccžla tudi Ivan in Emilija Vrhunc. \ revolver s seboi?" Neka sorodnica mu je oavrnila: ..Sramuj se!" Vrhunc jo je hladno zavrnil: ,.Se ne ve!" Odšli so nato iz hiše. Na plesni zabavi, ki je bila splošno zek> animirana, sta zakonska Vrhunc cs:s.!a do prilično 3. ure zjutraj, nakar sta odšla proti domu. Ko sta prišla v svoje stanovanje, se je kmalu začel pre-p;r z raznimi očitanji in psovkami. Mož se je jezil nad otroci ter začel 2-:...kil ženo. češ Tončka ie boliša. Že- Maribor, 21. jan. (Izv.; Včeraj je mariborska policija aieiiraia brivca Apačnika in vdovo Kiamaišič in sicer radi detomora, ki ie bil slučajno razkrit šele po več mesecih. Apačnik ima svojo brivnico na Aleksandrovi cesti 17 v Studencih, stanoval pa je pri starejši vdovi Kruroaršič. Med obema se je kmalu razviio ljtibavno razmerje, ki domačim hčiram ni ostalo prikrito. Leta 1019. je Kra-maršičeva jjovila otroka, ki je bil njej in njenemu ljubimcu zelo na potu. Da sc ga iznebite, sta stopila v zvezo z neko že večkrat predkazno-vano b3bico, Id jc ob navzočnosti zverinskih starišev polila otroka s špiritom in ga zažgala. Dobila je zato 1000 kron nagrade. Domačini, ki so sicer vedeli, da je bila Kraraar-Šičeva noseča, so mislili, da se nahaja njen otrok na / Pučnikovem do-mu. kamor se je podala za par tednov po porodu. Zločin je ležal k»kor težka mora na obeh. Vest je peki;; in grizla posebno Kramaršičevo in vedno se ji je zdelo, da sliši plač svojega nesrečnega uničenega deteta. Ni se več mogla videti v svoji niši in jo je res kmalu predala za 9S.000 K. Po predaji hiše se je razmerje med Apačnikom in Kramaršičevo ohladilo in sta se ponovno hudo sporekla. Apačnik se je končno naveličal Kra-maršičeve in jo sklenil zapustiti. Po hudem prepiru se je odselil iz njenega stanovanja. Za spoaniu je vzel seboj njeno uro in verižico. Kra-maršičeva je te dni poslala k njemu eno svojih hčerk z zahtevo, da ji vrne imenovana predmeta Toda Apačnik je deklico pretepel in jo vrgel na cesto. Užaljena deklica je odšla na policijo in je Apačnika naznanila V svojem razburjenju pa je tudi razkrila pred meseci izvršeni zločin. Policija je zločinsko mater, Apačnika in tudi babico takoj aretirala in izročila sodišču. Kramaršičeva je dobila po aretaciji hude histerične napade in se obnaša kakor zblaznela VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA, BODI NAŠA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA! pora S to izjavo se pa ne moremo zadovoljiti. Avstrija je napravila z naredbo od 19. aprila 1919. našim državljanom ogromno škodo. Mi imamo na Dunaju vrednostne papirje, ki se večinoma fiksno obrestujejo, n. pr. komunalne zadolžnice, državne rente itd. Borzna vrednost teh papirjev se je v zadnjem letu le malo spremenila, pač pa se je notranja vrednost teh papirjev z ozirom na padec avstrijske valute zmanjšala na eno tretjino, v nekaterih slučajih celo na eno petino. Kdor ima na Dunaju n. pr. avstrijsko rento v nominalni vrednosti 1000 K, bi dobil za to rento pred dvema letoma 900 avstrijskih kron ali pa priiično ravno toliko jug. kron Ako jo pa danes proda, dobi približno 1000 avstrijskih kron ali pa 200 jug. kron. Take in enake diference so skoro pri vseh fiksno obrestovanih vrednostnih papirjih, ki jih imamo na Dunaju. Kdo naj povrne škodo, ki jo je napravila Avstrija z imenovano naredbo? Mi moramo zahtevati, naj povrne avstrijska država povzročeno škodo našim državljanom. Drugo važno vprašanje, ki se nahaja na dnevnem redu sedanjih pogajanj v Beogradu, tvorijo naše terjatve napram Avstrijcem in obratno avstrijske terjatve napram Jugoslovanom. Po šenžermenski pogodbi bi se. morale te terjatve izravnati po kurzu, ki ga je imela avstrijska krona, oziroma srbski dinar mcseca septembra in oktobra 19iS. na ženevski borzi. Vsi merodajni krogi so mnenja, da se ta določba mirovne pogodbe ne bo mogla držati in da bo treba najti sporczumljenje na drug način. Naš predlog je, naj plačajo Avstrijci naše terjatve v naših kronah in mi bomo plačali svoje dolgove v avstrijskih kronah. Jako verjetno je, da pri sedanjih pogajanjih glede te točke ne bo dosežen sporazum, nego da se bo ta točka odložila vsaj za mesec dni. Naša delegacija bo morala pri teh pogajanjih sprožiti tudi vprašanje, na kakšen način hoče Avstrija poravnati naše terjatve napram bivšemu avstrijskemu erarje. Avstrijski erar je dolžan za stanarino in za druge dobave tekom vojne našim občinam m drugim javnim korporacijam, kakor tudi privatnikom ogromne vsote. Govori se, da te terjatve znašajo par sto milijonov kron. Verjetno je, da bi Avstrija rada poravnala ta dolg v avstrijskih kronah. To pa ne bo šlo, ker naše dajatve so se ocenile takrat ko je imela krona takorekoč zlato vrednost. Končno bo treba pri teh pogajanjih rešiti vprašanje glede poštne hranilnice. Naše poštne hranilnice imajo velike terjatve napram centrali na Dunaju. V Avstriji se nahaja večji del premoženja tega zavoda in vse rezerve, ki jih je imela poštna hranilnica. Avstrija je zakrivila, da nismo mogli pravočasno dvigniti denarja na Dunaju. Prepričani smo, da Avstrijci se ne bi niti zmenili za vse te naše terjatve in ne bi prišli v Beograd, ako jih ne nistrstva financ v Zagrebu, 'Ljubljani Sarajevu. Splitu iu Novem Sadu ter generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu. V imenu delegacije financ v Ljubljani, bo vršil ta posel davčni urad za mesto Ljubljano. Zato poživljam vse naše državljane, ki svojih ob veznic predvojnih posojil bivše Avstri je in Ogrske, navedenih v prilogi 2 ui 3 tukajšnjega razglasa z dne 4..sep tembra !920. (Uradni list z dne 11 septembra 1920.) doslej še niso pred ložili v jwpis in žigosanje, da jih gori navedenem roku osebno ali pismeno predlože davčnemu uradu za mesto v Ljubljani. Pismene vloge je kolkovati s kolkom za dva dinara. = Žitne cene v Baiki: pšenica 970 do 980, ječmen 520, oves 310, koraza 360—368. moka nularica 15, ostale po 1 K ceneje, debele svinje 26, mast 44 kron. = Tovarna cigaretnega papirja. Zagrebu se ie osnovala s kapitalom 15'milijonov kron delniška družba „Golub". Izdanih je 7500 delnic po 2000 kron. Družba se bo bavila z izdelovanjem cigaretnega papirja. Ustanovila jo je L hrvatska Štediona ki je prevzela Fieundovo tvornico za riga retni papir v Zagrebu in jo bo še znatno razširila. = Brzojavni promet z Madžarsko ie že otvorjeiL Začasno so dovoljene le novinarske depeše, v kratkem pa bodo iripustr.a tudi druga brzojavna porodila .= Konjerc.rcc obrtnikov iz cele drla ve se je vršila dne 19. t m. v Beo-Tradu. Imela je namen, ustvariti pod-ago za ustanovitev splošne obrtniške :veze za vso Jugoslavijo. = Za izboljianje prometa. V ministrstvu za promet se izdelujejo načrti za. vzpostavitev normalnega prometa ned našo državo in Italijo ter med Ru nunijo in Italijo preko našega ozem ja Pri tem gre pred vsem za to, ds bi vozili v obeh smereh direktni tovor ni vozovi ter da bi se tovorni promei sploh med nami in Italijo ter Rumu nijo zboljšal. Hoče se tudi omiliti pred pise o potnih listih. Potni listi naj 5; se izdali za eno leto in z ujm bi sc smelo poljubno prekoračiti mejo. = Srebrne krone. „Jugcslovensk Lloyd" poroča, da so nekatere menjal niče razglasile, da plačajo srebrne krone po 6, 7 in 7-50 K. Po londonskih cenah je srebro vsake srebrne krone vredno 11 papiniatih kron. V Italiji plačajo za srebrno krono 2 lire (približno 11 kron). Dobro bi bilo, ako bi se naše oblasti nekoliko pobrigale za to špekulacijo, ker je jako verjetno, da špekulanti, ki nakupujejo krone, jih izvažajo v Italijo. — Sirarski teža j. Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani priredi v času od dne 14. februarja do dne 12. marca ti štiritedenski sirarski tečaj v mlekarni Vodice na Gorenjskem. Pouk: dopoldan praktično vežbanje v izdelovanju poltrdih in trdih sirov, popoldan teoretična predavanja iz sirarstva m splošnega mlekarstva Tečaj je določen predvsem za osebe, ki jjo mlekarnah delujejo ali so delovale (mlekarje in mlekarice); izjemoma tudi za sinove (hčere) večjih posestnikov, ki se pečajo intenzivno z mlekarstvom. Število učencev je omejeno na 12. Hrana in stanovanje bo stalo dnevno 20 do 25 kron. Za revnejše udeležence je na razpolago osem prispevkov po 300 krou. Pravilno kol kovan je (2S kron). Prošnje za vsprejem je vlagati takoj, najkasneje pa do dne 1. februarja t. 1. na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani. blago 1030 38 J 267 1775 600 650 1510 507 1400 1600 9350 800 113 6100 733 940 tsoo 157$ Borza 21. |anuarla .? Zagreb. Danes je bil promet piace^ živahen. Od efektov je poskočila zlastr „Slavonia", o kateri se je izvedelo, da? je kupila vsa podjetja Milana Trpiča, epe največjih privatnih lesnih tvrdt Milan Trpič je prevzel 80.000 delnic „Slavonie'\ Devize: Berlin 238 do 250, Milan 528 do 532. London 530 do 555, Nevvyork 147 da 149. Pariz 950 do 955, Praga 190 do 192, Švica 2300 do 2350. Valute: dolarji 145-50 do 146.25, avstrijske krone 20 do 21, rublji SO, češke krone 16S do J 75, francoski franki 830 do 915, napoleon-dorji 460 do 466, marke 226 do 22S, leji 1Q4 do 205, lire 515 do 517, turške zlate Ure 510. denar Banka za Primorje • • 1000 Trg. obrt. banka . « 375 Banka Brod na Savi . . 2G5 Jadranska banka . . « l760 jugoslavenska banka . < 69» Narodna banka . . » 645 Hrv. eskomptna ...» 1520 Rečka pučka . . « « « 6°3 Slavonia .«»*.* 1220 Gutman .«•••« Praštediona.....S2^ Narodna šumska ind.. « 790 Poljedelska banka . . • 106 Dubrovačko parobr. dr. Srpska banka ...» 73° Ljubljanska kred banka . ■joranin...... Eksploatarija drva . . t»*>° Zagrebška blagovna borza. Pšenica^ težka 74 kg franko Indjija 1050 K, koruza franko Indjija 420, oves 340, ječmen 600, pokvarjena koruza franko skladišče Zagreb 300 kron za 100 kg. Beograd, valute: dolarji 35.50 do 35.75. francoski franki 223 do 230, lire 129 do 130, leji 49.25 do 49.75, levi 41 do 42, marke 56 do 56.50, avstrijske krone 5.70 do 6, napoleondorji 120.50 do 121.50. Devize: London 137 do 139, Pariz 235 do 236 Žen-va 570 do 580, Praga 45 do 46.50, Dunaj 4-90 do 5, Berlin 59.50 do 60, Milan 129 do 130. _ Dunaj, devize: Zagreb 4So do 450, Berlin 1217 do 1223, Budimpešta 127 75 do 129.75, Bukarešta 940 do 950 London 2S30 do 2850, Milan 2610 do 2630, Newyork 756 do 760, Praga 932 do 938, Pariz 4905 do 49 S5, Sofija 895 do 905, Vaišava /3 do 80. Zurich 11.725—11.750. \alu-te: dinarji 1934 do 1954, dolarji 7*8 do 752, francoski franki 4890 do-1930, švicarski franki 11700 d0 117d0 češkoslovaške krone 933.50 do 939-50, ogrske krone 128.75 do 130. <5, leji 94250 do 952.50, levi 87d do 585, lire 2595 do 2625, marke 1218^0 do 12^4 50 poljske marke S3 do 85, funti 2o20 CO 284j\ rublji 327 do 333.^, Avstr. kronska renta . . . • „ majska renta . * » • Ogrska kronska . . « • • V. avstrijsko vojno pos. Turške srečke Kreditni zavod za trg. m ind. Anglobanka Bankverein Landerbank ...»»• Avstrc-Ogrska banka . . i Bosanska zemaljska banka * Zivnostenska banka ...» Državne železnice ...» kombarde ...««• ■ Alpine-Montan . . . . » °raška železna industr. . . I cvkam. papirnica . . • • Pra«a, devize: Beograd 209 do 211,-Berlin* 123.75 do 125.25, Bukarešta 10125 do 102.75. Sofija 94.50 do 95 50 Zurich 1218.50 do 1221 50, Mi- 276 do 278, Pariz 508 50 do -511.50, London 295 do 297, Nevvycrk 7S.50 do 79.50, Dunai 1010 do 11.10, 7a^reb 51.50 do 52.50. Varšava 8 do Budimp^ta 13 do 14. Va'ate: jugo- 98-25 99 50 275-75 30 3950 — 1524.— . 1195 — 1230 — 1850— 5000-— 1480L— 3695"— 6299-— SS10-—.. 5950 — 14780-—.. 7630* — do 202, mark; rumunske note 9. slovanske nole 200 123.75 do 125.25. 101.25 do 1C2.75, bolgarske note 90.23 .. do 91.25. švicarski franki 1213.50 do m 6.50. lire 272 do 275, francoski franki 505.50 do 508.50. iunti 293 do *>95 dolarji 77.50 do 78.50. ivstriiske žigosane 1010 do 11.10, poljske marke 7 do 8. Berlin, devize: Italija 234 do 235: London 230 do 231, Newyork 60.20 do 60.40. Pariz 399.50 do 400.50, Svlca 979 do 981, Dunai, žisrosane 9.075 do 9.175. Pratra 80 do 80.20. Z2rich. devize: Berlin 10.35, New-vork 639. Milan 22.70, Praga 8.30, Budimpešta 1.10. Zagreb 4. Bukarešta 8.25, Varšava 0.60, Dunaj 1.25, žigosane 0 90. Vremensko poročilo. Lmbiiana W8 m na" im..-»ri f s U~i i D an t -S 3lH.il Nebo ca "S m y O o »I.Jan 21 u 21. as 7. ari 7MI 14. ari 745*1 il. uri: 746 1 brez vetra več «fo Sntrai« rCeraltaia tompera^tm S S. nnrmalaa 4 S Vreaencka napoved: Tef. obl. jožn. Trans iCriace TZbu Ob ž '35. iaaa:a M Lta /RANK HELLER: 12 Prigode gospoda Collina. Roman. (Prevod iz švedščine. F. J.) „Torej ne veste ničesar.. „Torej ne vemo ničesar." Kenyon je zopet zaklel prav po ne-krščansko in odšel iz pisarne. Ni sledu! AH mu falot ubeži? Izgledalo je tako in priznal si je, da se je že ves čas bal. da pride tako. Profesor pač ni bil zelenec, ki bi storil kakšno onih navadnih napak. Poparjen se je vrnil k vozu, kjer ga je čakal Cane, ki je nestrpno puhal dim iz svoje kratke pipice. „No?" je vprašal. „Nič!" je odgovoril Kenyon. „Nič? to je pa res od vrana." „Da, res." „Kaj storiš sedaj?" „Najprej si priskrbim zaporno povelje, da ga smem zapreti povsod, kjer naletim nanj." „Kjer naletiš nanj, povsod. To je toliko, kakor nikjer!" je vskliknil Cane razjarjeno. „Morda..." je priznal Kenvon poparjeno. „Tfu, tfu, za vraga!" je pričel rjoveti Cane. ..Detektiv hočeš biti pa ne znaš uloviti takšnega navadnega sle-parčiča, ki nam je ukradel hišo, ko H Ali ste že poslali na- H l rocnino za Jntro"! „ sveče. vino. prazne sode nudi najceneje Fr.Slro. Kranj. »31 s, ki ie nimajo prakse, naj se ne javijo. Vprašanju na upravo «Jutra». Sprejme se borespondeni rovrstna moč, za slovenski, srbskohrvatski nemški jezik za večje industrijsko podjetje. Obširne ponudbe s pUčiltiimi nogoji pošiljajo naj se na uprnvništvo «Jntra» pod „Korespondent". 229 3-3 ERJAVEC & TURK trgovina z železnino „prf Zlati lopati'* (p r c i Hamerschmldt) Ljubljana, Valvazorjey trg št. 7 147 nasproti križevniške cerkve. 26—19 J^ Gradbeno podjetje | ing. Dukič in drug J | Ljubljana, Resljeva cesta 9 | | se priporoča za. vsa v to | | stroko spadajoča dela. 1 ^ aB 20-12£ V '03 52-40 ČEVLJI Ba debelo in na drobno, vse vrste moSki, ienski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobijo pn znani tvrdki ALEKSANDER OSLAT, LJubljana, Sv. Petra cesta 23. Tudi se postita po potzetju po »sem kraljestvu. sva bila na počitnicah, in ki se nam roga radi našega spodnjega perila. Tfu, sramuj se! In ti si ujel ponare jalce denarja!" „Saj jih nisem jaz," je jokavo od virnil Kenyon, že ves ob<*pan vsle^ tega večnega očitka " Saj jih je pro fesor ujel, če hočeš vedeti!" Cane je umolknil in ga dolgo gle dal. Potem se je liitro odločil in izstopil iz voza „Zbogom". je reke1. „nimam časa, da drvim po cestah v družbi gospoda, ki se ima zahvaliti za svojo slavo navadnemu sleparju. Upam, da ti bo profesor pomagal tudi pri lovu na sebe samega, ko ti je že pomagal pri ponarejalcih denarja." Šel je svojo pot, Kenyon je pa zmajal z rameni in se podal na Scotland Yard, kjer si je oskrbel zaporno povelje. I istino je vtaknil v žep vrhnje suknje. Ta trenutek s* mu je pa nacnkiat zabliskalo v glavi. Gospod Isaacs! Gospod Ernest Isaacs! Saj je tudi on imel neko stvar s profesorjem, vsaj tako so si pripovedovali v klubih. Morda mi da on kakšno pojasnilo, če že nikdo drug? V diru je pognal konje k Isaacr-u. v city, baš ko je pričenjal čas obeda, okrog druge popoldne. Kontor gospoda Isaacca v Lombard Street je delal s polr.e paro, šef je bil prisoten in Kenyon j® poslal k njenju svojo karto z besedami: „V zadevi profe-joi ja Pelotarda". Pol minute pozneje je bil sprejet jospod Isaacs je bil v navadnih -'pp-h težje pristopen, nego kakšen "ladajoči knez v Indiji, in bančn' sluga je bil zato ves preplašen, kr je vodil K<"ivona gospodarju. Drer pozdrava je fnančnik vprašal došle "a: „Povedati mi hočete torej nekaj o profesorju Pelctardu? Kaj je pa zopet storil?" „Nič posebnega", je odgovoril V*-nyon mirno. „Ukradel mi je hišo, ko sem bil na počitnicah, in ostanek ulice je dal v najem." „Ostanek ulice v najem?" je ponovil Isaacs, ves trd začudenja. Kaj ni bilo nikogar doma?" „Pač, nekega slugo nnr> pustili, toda tega je nabrže um-;;aH pa pn dal v sužnost." „Dal vso ulico v najem? Kolike je pri *ert zaslužil?" „Kaj vem jaz? Morda par sto funiov. Vsekakor je sedaj izginil. Mislil s' znam!" „Oprostite,'£ je rc*xel Kenyon v zn dregi, ker j? rarjmel, da se je miral, »slišal sem, da ste imeU nek posel ž njim .. „Jaz? Nikdar na svetu! S takšnimi ljudmi sploh ne občujem. Vso u-lico v najem... izborno!" in začel se je gromovifo smejati, potem se je n^ prekinil. „To se pravi", je rekel, ,nek°j pa le vem. Vem, kje obeduje. Vsaj v prejšnjih časih je obedoval edno pri Charlotu v Fox Street. Tudi jaz zahajam tu in tam k Charlotu. Toda, ... njega ne dobite. Za je preveč prebrisan." ..Zbogom", je odgovoril Kenyon brez odloga in dobrzel iz finančnikovega najsvetejšega. Ko je zapiral vraia za seboj, je še slišal njegov smeh. Ki*el je k Charlotu. Izkazalo se je, da je to prav majhna restavracija aH pravzaprav že beznica v pritličju r.eke hiše v Fox Street. Bila je baš povsm prazna, v njej se ni nahajal noben gost razven starega Laha, ki je sedel pri mizi in zavžival makarone s šunko. Kenyon je obesil svojo vrhnjo suknjo na kljuko obešalnika, ker je v'lokalu bilo precej soparno, potem je potrkal ob čašo in naročil lahek luneh. če pride profesor, naj mi ne uide, si je prisegal detektiv, zato se je vsedel s hrbtom od vrat, vendrr tako blizu izhoda, da je obvladal s pogledom vse došlece in odhajajoče. Pogledal jc na svojo uro — bilo je pol dveh popoldne — in se razmišljeno lotil svojih fiort doeuvres. Taka predrznost! Kako je nek! Pelotardu prišlo to na misel! Naj-brže le za šalo in ne radi dobička, ki ni mogel biti v nikakršnem razmerju z naporom. In zato. da riskira ječo? Hm, to pa še ni tako gotovo, žalibože. Kaj je neki s Smedleyjevim slugo? Star faktotum, kakor pravi Smedley, dvanajst let v njegovi službi. rodom iz Norveške Ko so sluge vendar tako zvesti! Ali ga je umoril? To ni verjetno, vendar je pa zadeva dokaj zagonetna. (Dalje prihodnjič.) Narodno gledaSSšž©. Drama: Sobota. 22. jan.: Shakespeare: Sen kresne noči. Dramska predstava. A Nedelja, 23. jan.: Auber: Fra Diavolo. Izven. Ponedeljek, 24. jan.: Zaprto. Opera: Sobota, 22. jan.: Shakespeare: Seft kresne noči. Dramska predstava v opernem gledališču. Red A. Nedelja. 23. jan.: Kraigher: Školjka. Izven. Ponedeljek, 24. jan.: Dickens: Cvrček za pečjo. Red E. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Nervozni, oslabeli slabok— S f.dr« Jen* -p vtr-icl dosežejo vedno broplib z uporabo železnatega vi' a lekarnarja Plo-638 colija v Ljubljani. 25-2B Prave tržaška bičevika (kopriva) vse visokosti kakor tu i bl*e tr > vrstne kalr«--"»'.i v.=a dehelos i, ima t zalogi IVAN N. ADAKiC, LJUBLJANA. Na debelo! TVleSan 441. Na debelo! t« a-i Izredno ugeona prilika se nudi velkim eksportnim tvrdkam in inozemskim konsorcijem za nakup naSe skupne naloge v Trstu sestojeČe iz: 239 2-2 3—4 vagonov postekljene posode (emajlirans) 1 vagona lončkov za mazila f vagona mediclnalnih sžeklenlc i vagona steklenic za ustno vodo 3 vagonov porcelanasto posode. Povprečna cena cele zaloge Ju£C