fipŠBe PAPIRNICA VEVČE
LJUBLJANA, JUNIJ-JULIJ 1981 ŠT. 6-7, LETO XXI
Zakaj so se naši stroji ustavili ?
Ustavitev večjega dela proizvodnje papirja zaradi pomanjkanja celuloze iglavcev v dneh od 2. do 7. junija je pomenila za mnoge delavce Papirnice Vevče svojevrsten šok.
Kljub opozorilom že od novega leta sem, da nam devizni prilivi od lastnega izvoza ne zagotavljajo redne oskrbe s celulozo iglavcev, je bil delovni kolektiv na tako drastičen način nazorno soočen z dejstvom, da smo vse preveč in občutljivo navezani na uvoz osnovne surovine iz razvitih držav s konvertibilnim načinom plačevanja.
Grenka preizkušnja, kakršne mnogi med nami ne pomnijo, je res zamajala celoten kolektiv, kar je povsem razumljivo, saj izpad proizvodnje neposredno prizadene vsakogar izmed nas. Prepričan pa sem, da ima taka izkušnja v sebi tudi nekaj pozitivnega. Gotovo pomeni za zdrav delovni kolektiv trenutek streznitve, priložnost za trden dogovor za zmanjšanje škodljivih posledic in za nov zalet za preseganje podobnih okoliščin, ki nas v prihodnosti morebiti še lahko doletijo.
Občutiti je bilo, da slehernemu med nami le še ni bilo jasno in razumljivo, kako, da se lahko tovarna, kot je naša, znajde v takšnem nezavidljivem položaju. Zato bom skušal pojasniti celotno »zgodovino«, ki nas je končno le pripeljala do usodne odločitve — ustaviti papirne stroje.
težave tistim organizacijam, ki so usodno vezane na uvoz surovin s konvertibilnega področja. Naloga, zmanjšati devizni primanjkljaj za 2 milijardi dolarjev, je bila izredno zahtevna. Zvezni izvršni svet je predpisal vsem republikam in pokrajinam njihov
delež pri izpolnjevanju te naloge. Slovenska SISEOT je izračunala, da bi Slovenija izpolnila svojo obveznost, če bi pri izvozu dosegla plan, ki ga je predložilo gospodarstvo. Od deviznih prilivov pa bi za skupne potrebe združevala 5 °/o tako da bi vsaka organiza-
cija razpolagala s 95% ustvarjenih deviz. Visokega porasta izvoza pa ni mogoče ustvariti čez noč in še predno je ta izvozno naravnan »stroj« dobro stekel, je že zvezna administracija zahtevala neposredne rezultate in dokaze, da je v prvem četrtletju izpolnila 25 % prevzetih obveznosti. Tega seveda ni bilo, zato so za ustrezen del »odstrigli« uvozno plat in zmanjštli možnosti uvoza od 95 na 80% od ustvarjenih izvoznih prilivov.
Tega kritičnega obdobja pa nismo v celoti dojeli iz naslednjih razlogov:
—	ob novem letu 1980 smo imeli na zalogi 8.025 ton celuloze, od tega 4.670 ton celuloze iglavcev,
—	v času od januarja do maja smo lahko brez vezave uvozili še 2.200 ton celuloze iz OBIRJA,
•— vi. četrtletju smo prejeli iz Sovjetske zveze še zaostalo količino celuloze po pogodbi za 1979. leto.
Devizno situacijo smo si »poslabšali« še s povečano proizvodnjo premazanih papirjev, za katere je sicer interes tako na zunanjem kot domačem trgu, vendar potrebujemo za to proizvodnjo še več uvoženih materialov.
Ob polletju smo vendarle uspeli predstavnikom SISEOT in
Narodne banke predočiti naš težak položaj. Rezultat je bil ta, da so 4 solastnikom tovarne OBIR izjemoma odobrili uporabo »zamrznjenih« 15% deviz (od 95 na 80 %) za nabavo celuloze iz tovarne OBIR. Res je, da je bila ta možnost omejena na ca. 25 milijonov din. Vmes pa je skupščina SISEOT zaradi še poslabšanih izvoznih rezultatov, povečanih obveznosti Slovenije do devizne bilance Jugoslavije in »podivjanega« uvoza zmanjšala možnost uvoza na komaj 60 % prilivov.
»Zamrznjene« devizne pravice smo do oktobra pridno uporabili vse do višine 61,000.000 din, nakar smo bili pozvani poračunati ta prekoračeni uvoz. Omogočeno nam je bilo to veliko razliko poračunati s 30 milijoni zamrznjenih pravic tovarne D j uro Salaj; še vedno negativno razliko za okrog 9,700.000 din pa poravnati iz tekočih prilivov. S tem pa so bile izčrpane vse možnosti dodatnih olajšav. Obstali smo na 60 % razpoložljivih deviz.
Stroje bi ustavili že novembra
Od tega časa naprej se je začela nenehna tekma s časom za naj-(Nadaljevanje na 2. strani)
V dneh od 2. do 7. junija, ko je zaradi pomanjkanja celuloze iglavcev zastrašujoče tiho stal naš največji — peti papirni stroj, je obratovala le dodelava v TOZD Grafični papir
Kam in na kaj
so pisali takrat
Nekdaj — lažje do deviz iz tujega žepa
V	letih pred 1979 so bile stvari razmeroma enostavne.
Podjetje, ki je potrebovalo devize za uvoz, je Narodni banki nakazalo dinarsko protivrednost in devize za plačilo uvoženega blaga so šle iz državnega »mošnjička«. Izvozniki pa so s svojimi deviznimi prilivi polnili ta mošnjiček. Organizacijam združenega dela so bila predpisana precej ohlapna razmerja, koliko uvoza si ob doseženem izvozu lahko privoščijo. Na primer za Papirnico Vevče je v aprilu 1979 veljalo za 1 dolar izvoza — 2,08 dolarja uvoza in to do vrednosti uvoza 264 milijonov din.
Zahteva po zmanjševanju zadolženosti Jugoslavije do tujine je še v letu 1979 oklestila to naše razmerje na 1 $ : 1,70 $. Zaviranje uvoza je Zvezni izvršni svet izvajal z različnimi bolj ali manj posrečenimi ukrepi. Največkrat uporabljen ukrep je bil občasno zapiranje šalterja za prijavo uvoznih poslov v Narodni banki. Gospodarstvo je z ustanovitvijo Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino zahtevalo večjo demokratizacijo teh odnosov, trdnejša in trajnejša »pravila igre«. Združeno delo je zagotavljalo, da bo sposobno v tej skupnosti uveljaviti doseganje skupaj dogovorjenih ciljev in to predvsem z javnostjo dela, z enakomerno obremenitvijo vseh zunanjetrgovinskih dejavnikov in z dogovorjenimi, vsaj eno leto veljavnimi pogoji za zunanjetrgovinsko menjavo.
Uvoz iz tovarne OBIR v letu 1979 je že eden od pozitivnih primerov trajnejših predpisov, saj je bilo določila o uvozu brez vezave vpisano v SISEOT sporazum o Pogojih in načinu uvoza v letu 1979 in je veljalo ves čas od ponovne otvoritve tovarne v juliju do konca leta 1979.
V	letu 1980 so zastavljeni cilji stabilizacije že obetali precejšne
Zapisali srna 138. obletnico, odkar so na Vevčah začeli strojno izdelovati papir. Ob tej priložnosti bo morda za bralce zanimivo, kako je bilo v časih brez papirja, tj. pred letom 105 po našem štetju, ko so Kitajci iznašli umetnost ročno izdelanega papirja.
Ljudje v predzgodovinskem času in primitivni narodi so se za svoje enostavne risbe in slike posluževali najenostavnejših snovi, ki jih je nudila narava. Na tako nizki kulturni stopnji so jim zadostovali kamni in skale, les in roževina, pa tudi pesek in zemlja. Pri »zapiskih« računskega značaja so se posluževali zarezovanja ali pa iz slame ali ločja spletenih vrvic, kjer so vozli pomenili računske zneske.
Da pa je bila kultura pred tisočletji tudi brez papirja visoka razvita, nam priča zgodovina starih Sumerijcev, Babiloncev in Asircev. V starih Ninivah so našli na tisoče glinastih tablic s klinopisi, ki so nastali v tretjem tisočletju pred našim štetjem. Razrešitev klinopisa pa je uspela šele leta 1802 jezikoslovcu GRO-TENFENDU.
Stari Egipčani so za svoj podo-bopis (hieroglife) najprej uporabljali glinaste tablice. Razrešitev pomena hieroglifov je uspela francoskemu učenjaku, ustanovitelju egiptologije leta 1822. Vemo tudi, da so Kitajci pisali na tablicah iz bambusa, Indijci na liste palme, Grki in Rimljani pa tudi na lesene tablice. Tisočletja so morala miniti, preden je človeštvo doseglo primerne pisalne površine in da je končno zagospodoval papir kot nosilec slik in pisav.
Ustavimo se še pri papirusu ali pergamentu. Že dolgo pred našim štetjem so Egipčani iz stebel rastline papyrus, ki je rasla v močvirjih Afrike in ob Nilu, izdelovali tanko in za pisavo prikladno snov, ki so jo poimenovali po rastlini. Proizvodnja teh pisalnih površin se je odvijala trudoma in z najenostavnejšimi
sredstvi. Stržen debeline roke iz 4 do 5 m visokega stebla so ročno razrezali v tanke trakove, jih položili navzkrižno, stisnili in da bi dobili enakomerno površino, s kladivom stanjšali. Sok rastline, ki se je pri obdelavi izcejal, je služil kot nekako sredstvo za kleje-nje, s čimer so se trakovi dobro sprijeli in tvorili listni spoj. Z živalskimi kostmi ali podobnimi predmeti so po sušenju površino zgladili in napravili list širine »trinajstih prstov«. Po potrebi za večje tekste so zlepili list k listu do dolžine 20 metrov.
Egipčani so bili narod, ki je v starem veku največ pisal. Masovno so se deli njihovih pisanj, čeprav posamezno, ohranili. Z najdbo grobišč je nesporno ugotovljeno, da je bil že leta 1800 pred na-
šim štetjem papirus nosilec pisanja in slikanja. Zvitek papirusa, ki je shranjen v narodni knjižnici v Parizu, datira celo iz leta 3500 pred našim štetjem.
Drugi nosilec pisave — pergament, ki prav tako nima nič skupnega s papirjem, je domnevno še starejši kot papirus. Že pradavno so se posluževali pergamenta, tj. živalske kože, ki ni bila strojena, ampak so le z apnom odstranili dlake in jo zgladili. Že dela starih perzijskih kraljev so bila napisana na kože žrtvovanih živali. V Egiptu so pergament rabili v 2. stoletju pred našim štetjem.
Se v novejšem času so posebno važna sporočila ali pogodbe pisane na pergament. Ta nosilec pisave je svoje ime »pergament« do-
bil po mestu Pergamon v Mali Aziji, verjetno zaradi tega, ker so prebivalci tega mesta bistveno izboljšali proizvodnjo, tako da je kvaliteta prekašala kvaliteto papirusa. Na vsak način se je izdelava pergamenta od tam in od takrat razširila po vsem svetu.
Kitajci so v 3. stoletju pred našim štejem pisali tudi na svilene trakove s tušem. Ta nosilec pisanja pa je bil zelo drag. Zanimivo pri tem je, da so odpadke svile razcefrali, jih zmehčali in spolsti-li, kar je bilo že zelo blizu kasnejši pripravi snovi za ročno izdelovanje papirja, ko so poleg svile začeli uporabljati tudi druge snovi.
S.	R.
Vir: Das Papier
24. junij obeležuje začetek strojne izdelave papirja na Vevčah pred 138 leti
Gibanje proizvodnje v mesecu maju 1981
TOZD Tehnični papir
Doseženo
Indeks doseganja plana
	V. 1981	3 > | Plan 1981	g h" 0 mes.	rt e	>'		£ [ ©
Proizvodnja:				
Papir skupaj ton:	2.577	2.707	2.774	93,0	97,6
— od tega klas. papir	1.386	1.552	1.403	98,9	110,6
— od tega pramazani papir	1.191	1.155	1.371	86,9	84,2
Lesovina	368	334	333	110,5	100,3
El. energija Mwh	3.412	3.871	3.500	97,5	110,6
Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja:				
V. 1981 0 I,—V. 1931	0 1. 1980 Plan 1981				
II. PS	90,9	92,8	91,8	92,0
III. PS	89,2	91,4	91,9	92,2
IV. PS	87,5	91,3	92,7	92,6
Skupaj:	89,5	91,8	92,1	92,3
Premazni stroj	57,9	60,5	62,4	
Izmet II.—IV. PS v %	12,27	13,24	10,83	
Izmet PRS v °/o	29,66	21,44	21,28	
Proizvodnja papirja v TOZD TP v mesecu maju ni dosegla planirane, pa tudi ne poprečne proizvodnje preteklih mesecev. Glavni razlog izpada proizvodnje so bili državni prazniki ter proizvodni program, ki je vseboval pretežno papirje za izvoz. Tako smo izdelovali predvsem kulerje, bankpost papirje ter ciklostil.
TOZD Grafični papir
Indeks doseganja Doseženo	plana
	V. 1981	> 1. ©	Plan 1981 g 0 mes. ri >	> 1 ©
Proizvodnja:				
Papir skupaj ton:	3.108	3.135	3.063 101,5 102,4	
— od tega klasični papir	464	542	83	
— od tega premazani papir	2.644	2.593	2.980	
Izkoriščenje zmogljivosti V. PS:				
V. 1981	0 I.—V. 1981		0 1. 1980	Plan 1981
Stopnja v %:	78,3	85,9		85,2	86,5
Izmet v %:	18,83	16,81		18,8	18,3
Zaradi zmanjšanja zalog nedovršene proizvodnje je proizvodnja na V. PS kljub državnim praznikom nekoliko presegla planirano. Tudi v tej temeljni organizaciji je bila sestava proizvodnega programa naravnana na izvozne kvalitete, saj je bilo v ta namen izdelano kar ca. 40 %> celotnih količin.
TOZD Veta
Doseženo
§
£
I
Plan 1981 0 mes.
Indeks doseganja plana
5
3
£
I
Proizvodnja:
Tapete rolic	295.952	253.250	208.333	142,1	121,6
Lepilo zavitkov	37.750	27.390	25.000	151,0	109,6
Zaradi izredne konjunkture je bila tudi v mesecu maju proizvodnja tapet in lepila nadpoprečno visoka. Tudi v tem mesecu je bil precejšen del proizvodnje namenjen za izvoz v ZSSR.
Na proslavi 30. maja ob 39. obletnici zmagovite bitke II. grupe odredov na Tujem grmu nad Jančami je sodeloval tudi vevški pevski zbor skupaj z zboroma iz Zadvora in Bizovika; pesmi je spremljal Papirniški pihalni orkester Vevče
so se naši stroji ustavili?
Zakaj
(Nadaljevanje s 1. strani) nujnejšo oskrbo s celulozo iglavcev. Iz tega obdobja izvira tudi ugotovitev, da je le v izjemno povečanem izvozu rešitev, ki nam bi omogočala normalno preskrbo.
V okviru SOZD nam je bila dana možnost, da si s prevzeto obvezo za povečani, nadplanski izvoz do konca 1980 povečamo razmerje na 70 %>. Tričetrtletni rezultat izvoza je dal dovolj zagotovil, da je dodatni izvoz možno uresničiti. Še večja pridobitev iz te akcije pa je brez dvoma ta, da za našo papirnico ni veljala izredno trda omejitev uvoza v zadnjih 3 mesecih in sicer, da je bilo ostalim mogoče v tem času uvoziti samo 2/3 vrednosti povprečnega uvoza za kvartal, torej bi 1 mesec ostali brez uvoznih materialov.
Naši načrti pa so bili onemogočeni z izbruhom iransko-iraškega spopada. Načrtovani izvoz je bil radikalno zmanjšan, dosegli smo le prvotno začrtan obseg izvoza. Izpad planiranih prilivov je bil najhujši v decembru in prvih 2 mesecih 1981.
Za prevzeto, a neizpolnjeno dodatno izvozno obvezo smo lahko sicer ugodneje uporabili delež prilivov (70% namesto 60 %) v višini približno 24 milijonov, kar predstavlja okrog 1700 ton celuloze. Brez te ugodonosti bi bili prisiljeni ustaviti proizvodnjo že v novembru.
Izvršni svet SRS, ki je sklenil dogovor s SOZD Slovenija papir za nadplanski izvoz in z njim povezane ugodnosti, še vztraja, da nadoknadimo do novembra 1981 pridobljene ugodnosti, oz. da iz naših letošnjih prilivov vrnemo okrog 870.000 $ brez možnosti uvoza.
Posebej moram naglasiti, da je verjetno le malokdo od nas pazljivo spremljal dogajanja okrog nas. Ko so se že poleti izmenično zaustavljali papirni stroji v drugih papirnicah, se je to zgodilo drugim, daleč od Vevč. Prej opisana aktivnost nam je še omogočala krpati celulozne dobave od tedna do tedna. V tovarno so še vozili kamioni in vagoni s celulozo.
Verjetno takrat ravnanje vseh nas ni bilo povsem prilagojeno težavnemu položaju, ki je trkal na vrata. Še premnoga izdelava papirjev za izvoz ni bila narejena s potrebno mero pazljivosti in odgovornosti, tudi ravnanje s težko pridobljenim reprodukcijskim materialom ni bilo vedno gospodarno. Obenem smo preveč časa na sestankih porabili za zadeve, ki se v homogenem, osveščenem kolektivu niti ne bi znašle na dnevnem redu ali pa bi jih z večjim osebnim trudom in delavoljnostjo za urejanje družbenih in samoupravi j alskih nalog ustrezneje, predvsem pa hitreje rešili.
Sredi decembra smo se ponovno znašli v težavah, saj smo takrat občutili izpad iranskih nalogov. Vedeti je namreč treba, da običajno potečeta vsaj 2 meseca, da prejmemo devizni priliv za odpremi j eni papir. Obenem je v tovarni OBIR (zaradi pomanjkanja deviz tudi pri ostalih 3 papirnicah) nastala velika zaloga celuloze. Gospodarska zbornica in Ljubljanska banka sta nam omogočili uvoz te celuloze brez ustreznih prilivov. Na ta način smo si zagotovili proizvodnjo do konca januarja.
En sam stroj za 400.000 Rubikov lesa letno
V Quebecu v Kanadi so izdelali 43 m dolg, 28 m širok in 7 m vi-sdk stroj, ki podre, oklesti in zreže na hlode po eno drevo v minuti ali 8500 dreves v osemurnem delovnem dnevu oziroma 212 kubikov lesa na uro. Seveda je takšna sečnja gospodarnejša, hitrejša in ustvarja manj odpadkov; dva takšna stroja lahko napajata srednje veliko tovarno celuloze ...
V februarju smo si možnost uvoza pridobili z avansom na podlagi že izvršenega, z izvoznimi dokumenti dokazanega izvoza.
Brez združevanja deviz ni izhoda iz zagate
Obenem smo že od novega leta dalje pospešeno iskali povezavo z našimi kupci za združevanje deviz. Z ustreznimi dogovori nam je na ta način uspelo do konca maja dobiti skoraj 3000 ton uvožene celuloze, 270 ton sintetičnega veziva in še nekaj pomožnih kemikalij.
V maju se dotok prilivov ni bistveno povečal, dobave celuloze iz združevanja so se nepričakovano zavlekle in čeprav smo administrativno obdelavo devizne dokumentacije skrajšali na minimum, za prve dni junija ni bilo mogoče zagotoviti najnujnejših količin celuloze iglavcev.
Ne bi bilo prav, da za vse nastale težave v SISEOT krivimo dogovorjen način uvoza v tem letu. Jasno pa je, da moramo prevzeti svoj delež bremena, ki ga celotni družbi, predvsem pa (na žalost doslej) gospodarstvu, nalaga stabilizacija.
Mislim, da je dogovor dober, le razmerje med ustvarjenimi in razpoložljivimi devizami je izredno trdo. Za večjo delovno zavest in požrtvovalnost pri izvoznih naporih najbrž ni boljšega stimulansa, kot jasna slika — toliko si ustvaril in od tega ti pripada dogovorjen delež. Ni treba nobenih »stricev«, »močnih« in drugačnih ljudi, »mehurjev«, da ti na ustreznih mestih izposlujejo izjemne ugodnosti. Javnost dela in dogovor vseh prizadetih morata »izsušiti« kalne vode, ker le s tem zagotavljamo enakomerno ali ustrezno obremenitev vseh sodelujočih. Dostopnost informacij in odgovornost za izvršitev sklenjenih dogovorov pa sta tista vzvo-
da, ki naj skrbita za nenehno preverjanje pravilnosti preteklih odločitev.
Boljše delo za izvoz in dogovori za devize — edini poti
Ko smo o nastalem položaju informirali nekatere republiške in gospodarske institucije, nam je bilo rečeno:
Glavno orožje zoper podobne krize sta samo IZVOZ in združevanje deviz.
Samo pri teh dveh dejavnostih pridemo do DEVIZ. Mesto dogovarjanja pa je SISEOT — Samoupravna interesna skupnost vseh tistih, ki delujejo na zunanjetrgovinskem področju.
Izhod iz takšnih težav pa moramo najti predvsem v nas samih, v zavestnem izboljševanju našega dela. V verigi delovnega procesa imamo v papirnici še vrsto členov, katere moramo okrepiti, pa bodo tako tudi rezultati naporov večji in spodbudne j ši:
—	razpoložljiva sredstva je treba smotrno in v pravilnem redo-sledu porabiti,
—	gospodarno ravnati s surovinami,
—	skupno izvrševati načrtovan program proizvodnje, prodaje in odpreme,
—	z zaostritvijo delovne discipline in izboljšanjem sodelovanja med vsemi oddelki in zaposlenimi prebroditi težavna obdobja.
Če pomislim na zelo primeren srbski pregovor: »Na muci se poznaj u junači«, sem trdno prepričan, da je med mojimi sodelavci v tem kolektivu še dosti takšnih junakov, ki bodo zdaj, seveda ob pomoči vseh nas in z novim delovnim zagonom ponovno potisnili »naš voz« navkreber.
Marjan Kopecky
Brez lakiranja smo predstavili naše delegatsko (ne)delovanje
V seriji obiskov po večjih delovnih organizacijah, ki jih po uveljavljeni praksi izvajata vodstvo občinške skupščine in zbora združenega dela, so sejo naše konference delegacij za zbor združenega dela dne 26. 5.1981 obiskali predsednik skupščne tov. Moškrič, sekretar skupščine tov. Račičeva, predsednik zbora (in naš delegat) tov. Zabukovec in tajnik zbora tov. Dembs‘ky. Seji je prisostvoval tudi tov. Vlahovič.
Obisk je bil že večkrat načrtovan, saj bi po velikosti in pomembnosti naše tovarne v občinskem merilu bili že prej na vrsti.
Vendar aktivnost naše konference delegacij ni prav blesteča. Naši delegati so zdaj skoraj pred koncem mandata že precej »utrujeni«, na žalost ne od požrtvovalnega delegatskega dedovanja.
Za najavljeni obisk seveda nismo »lakirali« položaja. Seja konference se je samo po kavi in kozarčku soka razlikovala od nekdanjih sestankov delegatov na začetek mandata. Po ustaljenem dnevnem redu smo pregledali gradivo za prihodnjo sejo in pri tem dobili dodatne, jasne infromacije iz »najvišjega« mesta. Predsednik Moškrič je prijeten gost in sobesednik, saj je s svojo kleno besedo znal izvabiti v delegatski »pogovor« tudi nekaj onih, ki sicer ne posegajo v razpravo, čeprav jih mnogo-
katera zadeva posebej zanima, delegatsko gradivo pa so pustili doma takšno, kot je prišlo iz tiskarne — nedotaknjeno.
»Gost« iz domačih vrst tov. Zabukovec, predsednik občinskega zbora združenega dela, nas je s podatki o udeležbi naših delegatov opomnil, da bo treba pri evidentiranju bodočih delegatov zadevo odgovorneje urediti. Osnovno načelo delegatskega sistema — menjavanje predstavnikov pri delu zbora — bomo morali primemo urediti in to tako v sredini, ki tike delegate izbira, kot tudi pri delegatih popraviti osebno odgovornost in prizadevnost za opravljanje prevzete funkcije.
Poskrbeti bo treba, da se temeljne delegacije v svojih sredinah — pa čeprav neformalno — vendarle sestajajo, obenem pa zagotoviti, da delegati ina oba konca svoje delegatske »poti«, tj. v zbor združenega dela in na samoupravne organe TOZD, prenašajo informacije in izražajo sprejeta stališča.
V opravičilo mlačnemu delovanju delegacij je bilo izstreljenih še nekaj »zarjavelih« granat: o obsežnosti in zahtevnosti delegatskega gradiva. Dober delavec za strojem mora biti tudi dober sa-moupravljalec, slednji pa se mora znati dokopati do dovolj razumljive informacije.
Marjan Kopecky
Z volišča v TOZD Tehnični papir
Referendum
na katerem smo se 4. junija 1981 odločali o sprejemu delovne organizacije za promet s sekundarnimi	surovinami
»Kneževac« iz Beograda v SOZD Slovenija papir, v naših dveh naj večjih temeljnih organizacijah — v TOZD Tehnični papir in v TOZD Grafični papir — ni uspel.
Prav v tistih dineh sta stala zaradi pomanjkanja celuloze iglavcev naša dva naj večja stroja in nič čudnega ni, da je bil izid referenduma negativen, saj so bili delavci mnenja, da bi prav SOZD Slovenija papir moral mnogo več storiti za boljšo preskrbo naših surovin.
V TOZD VETA je bili izveden tudi ponovni referendum za soglasje, da se komercialni del delovne skupnosti skupnih služb SOZD Slovenija papir oblikuje kot trgovska temeljna organizacija PAPIRLES — v sklopu DO Papirografiika oziroma z novim imenom PA-LEGRA
in za sprejem samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev, pravic in obveznosti med članicami SOZD Slovenija papir in novo ustanovljeno TOZD Papirles.
Ta referendum je bil uspešen, saj je ZA glasovalo ca. 75 odstotkov vseh delavcev TOZD VETA.	V. B.
Izvolili smo delegate v finančni odbor
Delavci vseh TOZD smo januarja sprejeli Samoupravni sporazum o organizaciji in poslovanju posebne finančne službe v naši DO.
S tem samoupravnim sporazumom TOZD v sestavi DO Papirnica Vevče določajo organizacijo posebne finančne službe in način izvrševanja bančnih, kreditnih in denarnih opravil TOZD po tej službi. Vsaka TOZD je v ta odbor na volitvah dne 4. junija izvolila po enega delegata in njegovega namestnika za dobo dveh let, in sicer:
TOZD Tehnični papir: Edo Ul-čakar — delegat, Ciril Jan: — namestnik
TOZD Grafični papir: Franc Fras — delegat, Franc Brinšek — namestnik
TOZD VETA: Marija Mežnar — delegat, Peter Štamcar — namestnik
TOZD Blagovni promet: K osmina Dušan — delegat, Lado Vračko — namestnik
TOZD Družbeni standard: Joža Razdevšek — delegat, Marija Jal-ševec — namestnik
V. B.
Nekaj kratkih vesti
Delavski svet sestavljene delovne organizacije SOZD Slovenija papir je na svoji 10. redni seji 23. aprila 1981 na predlog razpisne komisije DS SOZD imenoval MIRA VARŠKA zja generalnega direktorja SOZD Slovenija^ papir. Zavzeto je bilo tudi stališče, da delavski svet podpira imenovanje tov. Varška za predsednika kolektivnega poslovodnega organa SOZD.
Miro Varšek, diplomirani ekonomist, je dosedanji direktor Papirnice Količevo.
Delavski svet Papirnice Vevče pa je na svoji prvi redni seji dne 18, junija 1981 na predlog razpisne komisije, ki je bila v sestavi: Marjan Kopecky, Janez Avbelj, Marko Goršič, Franc Kocjančič, Silvo Razdevšek, Mari Trtnik, Andrej Lesjak (zun. član), Delo-renzo Robert (zun. član) in Darja Juvan (zun. član) imenoval za direktorja naše delovne organizacije STANETA ERMENCA, magistra ekonomije. Tovariš Ermenc je direktor delovne organizacije Sanolabor, stanuje pa v naši občini. Primopredaja med dosedanjim in novoimenovanim direktorjem naj bi bila v začetku avgusta, računajoč spetembra pa bi tov. Ermenc prevzel dela in naloge direktorja DO Papirnica Vevče.
Z izvolitvijo novega izvršnega sveta občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje smo izvolili za predsednico tovarišico Gabrijelo
Jelen. Tovarišica Jelenova je do sedaj opravljala naloge pomočnice družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana; med drugim je obravnavala tudi samoupravljanje v naši DO in predlagala pobude za odstranitev nepravilnosti, o katerih smo že seznanjeni.
Občinski svet Zveze sindikatov občine Ljubljana Moste-Polje je letos prejel najvišje jugoslovansko sindikalno odlikovanje PRVOMAJSKO LISTINO. To priznanje vsako leto podeljuje svet ZS Jugoslavije eni občinski organizaciji ZS , in trem OOZS iz vsake republike, in sicer tistim, ki se odlikujejo z delom na področju samoupravljanja, pri povečanju proizvodnje in produktivnosti dela, uresničevanju načela delitve po delu, skrbi za življenjske in kulturne razmere delavcev, razvoju inventivne dejavnosti in sploh vsega, kar pripomore k humanejšemu položaju človeku pri delu in v družbi.
Zaradi nujnega popravila parnega ventila za odcep na peti papirni stroj, ki je bil v toplarni v okvari, smo imeli 9. junija od 6. do 14. ure zastoj v celi tovarni. Na drugem papirnem stroju in v brusilnici so bile v tem času opravljene reparature, na ostalih proizvodnih napravah pa so bila tudi izvedena nekatera reparatur-na dela.
Delegati poročajo
S 14. seje skupščine za ZAPOSLOVANJE Ljubljana Moste-Polje poroča vodja konference delegacij SIS Vilfan Vid:
— Predsednik je opozoril na presežek sredstev iz lanskega leta (1.205.000 din), ki naj bi se na predlog koordinacijske komisije za področje družbenih dejavnosti mesta Ljubljane poračunal z znižanjem prispevne stopnje. Naša skupščina pa je razpravljala na zadnji seji o možnosti, da bi združeno delo presežek namenilo v letu invalidov za pomoč invalidnim osebam. O načinu vračanja oz. koriščenja teh sredstev bo zato mogoče sklepati šele na prihodnji seji skupščine, ko bo pripravljen program in ko bodo oblikovana skupna stališča v Ljubljani za realizacijo tega programa (adaptacijo in nakup opreme v kliničnih bolnišnicah za psihiatrijo Ljubljana Polje — za usposabljanje 10 invalidov).
Sprejeli smo tudi naslednje sklepe:
— Bruto osebni dohodek voljenih in imenovanih funkcionarjev se zviša na 68.000 din.
— Nerazporejena sredstva se znižajo na 54,000 din.
— Obveznosti po samoupravnih sporazumih, kjer je vključeno tudi sofinanciranje radia »GLAS LJUBLJANE« in Društvo kadrovskih delavcev; sredstva za društvo se zvišajo na 20.000 din, in za radio znižajo na 67.000 din.
— V gibanju zaposlovanja v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 je naslednje stanje:
Rast zaposlovanja je bila 3,8®/», kar ni rezultat novega zaposlovanja, ampak tudi priselitev TOZD v našo občino. Trenutno je pereča problematika zajemanja podatkov: po zadnjih dogovorih bo vir podatkov obrazec RAD-1.
Zmanjšalo se je zaposlovanje iz drugih republik, znižale so se potrebe po delavcih in kritje potreb.
Boljša izobrazbena struktura zaposlenih, po kateri težimo, še ni opazna.
Fluktuacija je nekoliko v upadanju, odsotnost z dela pa je višja kot v Ljubljani.
Brezposelnost se je povečala na 0,89 "/o.
Uspešno je bilo usposabljanje že zaposlenih in izobraževanje nezaposlenih iskalcev zaposlitve.
— Planirana stopnja rasti zaposlovanja v naši občini je 1,5®/». Delovne organizacije so načrtovale letne potrebe po kadrih in podatke posredovale skupnosti.
— Planirane potrebe presegajo resolucijsko stopnjo, zato poteka akcija uresničevanja planov.
— V februarju je bil sprejet nov sporazum o štipendiranju. Štipendije so se s 1.1.1981 valorizirale. Zvišanje kadrovskih štipendij je 18,6%>, štipendij iz združenih sredstev pa 9 °/o. Štipendije se ne smejo znižati, zato se v primeru, ko določa stari sporazum višjo štipendijo, le-te valorizirajo. Prvi razpisi kadrovskih štipendij niso dali zadovoljivega odziva, zato se potrebe po kadrovskih štipendijah še zbirajo in bo ponovna objava.
— V naši občini končuje osnovno šolo 750 učencev; njim je bilo namenjeno poklicno svetovanje in usmerjanje za vpis v prvi letnik usmerjene srednje šole. Zaradi večje usklajenosti potreb v združenem delu in izobraževanja je mreža šol organizirana tako,
Mnogi izmed tistih, ki tako odločno vztrajajo pri svojih pravicah, vse preradi pozabljajo svoje dolžnosti.
K. M.
Banny Kaye:
Večina mož si izbere zakonsko družico ob razsvetljavi, ob kateri si ne bi izbrali niti blaga za obleko.
da izobražuje 70 °/o za proizvodne poklice in le 30 °/o za družbene dejavnosti.
Takšno razmerje je privedlo do težav pri vpisu deklet, ko je prišlo do prevelikega vpisa na nekatere smeri. Problemi nastajajo sedaj s preusmerjanjem, saj deklet in tudi njihovih staršev ni mogoče kar naenkrat usmeriti v deficitarne poklice, kakršni so npr. v kovinarski, usnjarski, elektro stroki.
— Kriteriji za podeljevanje štipendij iz združenih sredstev so bili do nedavnega bolj socialne narave, sedaj pa je na prvem mestu kriterij deficitarnosti poklica. Težimo k temu, da je teh štipendij manj in vse več kadrovskih.
Zaradi omejitev v zaposlovanju pa prihaja do tega, da delovne organizacije ne štipendirajo dovolj.
Celotna družbena akcija mora biti naravnana tako, da bo postopoma razreševala problematiko na tem področju.
S 7. seje Izobraževalne skupnosti tiska in papirja v SR Sloveniji poroča VID VILFAN
Splošno združenje celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije je izdelalo Elaborat dolgoročnih potreb po izobraževanju inženirjev in diplomiranih inženirjev papirne tehnologije, iz katerega je razvidno, da so potrebe OZD do leta 1986 po 30 študentih letno papirniškega profila na višji šoli. Omenjani podatek je potrebno vnesti v temelje plana PIS za obdobje 1981 do 1985, ker bo na podlagi tega podatka možno izvesti verifikacijo novega programa na VTO tekstilna tehnologija.
Srednja šola tiska in papirja je na prehodu v usmerjeno izobraževanje pred dokaj težkim problemom kadrovske zasedbe. Tako se v prvem in drugem letu kaže določen višek kadrov na področju delovne prakse in strokovnih predmetov, ni pa tudi pomanjkanja na področju teoretičnih predmetov.
V tretjem letu usmerjenega izobraževanja se bo pojavilo pomanjkanje predavateljev praktičnega pouka in strokovnih predmetov in to v začetku 11 in v naslednjem še 4 predavateljev, to je skupno 15 predavateljev (od tega 3 za papirno stroko).
Nakazani problem je za Srednjo šola tiska in papirja res preobsežen, zato so zaprosili za pomoč:
a)	združeno delo naj zagotovi ustrezne kandidate (končano šolo ustreznega profila)
b)	FIS tiska in papirja, da zagotovi sredstva za študij.
Odpiranje dislociranih oddelkov za mladino v Krškem. Tu moramo upoštevati naslednje:
—	zmenili smo se in glasovali, da bomo imeli samo eno šolsko ustanovo (Šolski center tiska in papirja),
—	da dajemo dovoljenje za druge oddelke samo pod pogojem, da ni s tem ogrožen obstoj matične šole,
—	da višek strokovnih učiteljev dobi zaposlitev — imajo prednost pri zaposlitvi na novi ustanovi (ŠCTP),
—■ da vzporedno ne smemo zanemariti tudi gradnje dijaških domov. Sedaj smo razširitev projektirali ravno na tem, da bomo lahko vzeli v domsko oskrbo večje število učencev.
Strokovni predlog sveta PIS tiska in papirja je bil soglasno sprejet za odprtje naslednjih smeri v posameznih programih izobraževanja:
GRAFIKI:
III.	zahtevnostna stopnja: stavec v vhodni enoti
IV.	zahtevnostna stopnja: gra-fičar z naslednjimi usmeritvami:
—	stavec
—	reprograf
—	tiskar
—	knjigovez
—	kartonažar
V.	zahtevnostna stopnja: grafični tehnik
—	tiska
—	dodelave
PAPIRNIC AR JI:
IV.	zahtevnostna stopnja — pa-pirničar
V.	zahtevnostna stopnja — papirniški tehnik
Poleg tega tudi odpiramo vzgoj-noizobraževalni program za slušno in govorno prizadete, in to za:
—	stavec na vhodni enoti
—	grafičar
Na predlog strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije je strokovni svet FIS za tisk in papir ponovno proučil svoj prvotni predlog, da ne bi v grafiki in papirništvu vzgajali po SKRAJŠANEM (SKR) vzgojno-izobraževalnem programu.
SKLEP:
V papirni in grafični industriji nimamo takšnih del in nalog, za katere bi bilo potrebno izobraževanje po skrajšanih izobraževalnih programih.
Dela in naloge, ki jih ne zajemajo predlagani vzgoj no-izobraže-valni programi, so namreč na tako nizki stopnji zahtevnosti, da jih je mogoče polniti s programi USPOSABLJANJA v posameznih OZD.
Stara toplarna
Zanemarjen objekt stare toplarne bo dobil novo podobo. Z ustreznimi strokovnimi institucijami smo razčistili vse možne variante uporabe obstoječih prostorov. V izdelavi so projekti za preureditev v večnamenske prostore, ki bodo z mcdetažno ploščo ter povezavo do dvigala pri PS IV dopuščali možnost uporabe novih prostorov za elektro skladišče, obratno menzo, pa še kaj. Točna razporeditev in uporaba prostorov bo znana kasneje, trenutno pa smo v fazi pridobivanja gradbeno-tehnične dokumentacije.
Stane J.
smo Hišo cvetja
Obiskali
V sodelovanju z agencijo SAF-VIATOR je naš sindikat organiziral izlet v Beograd z namenom, da se poklonimo spominu tovariša Tita in da si ogledamo našo metropolo.
Na ljubljanskem kolodvoru smo se 5. junija zbrali vsi prijavljeni — nihče ni manjkal. Glavni vodič Majda Tratnik, dodatna moč pa Maja in Sašo; talkoj smo si bili znanci. Spalni avto vlak je odpeljal po voznem redu. Vzorne spalnike so mnogi celo izkoristili za to, čemur so namenjeni. Vesela druščina pa je z nekaterimi izjemami postala tiha šele pozno v noč, vsi pa smo spočiti izstopili zjutraj na beograjskem peronu. Vso noč je deževalo, a Beograd nas je pozdravil z zgodnjimi sončnimi žarki. In niti nismo bili še slabe volje, ko smo opazili, da nas obljubljena avtobusa ne čakata. Tovarišica Majda je čez čas le nekako pričarala dva avtobusa, ld sicer nista bila nam namenjena, a sta nas le bila voljna odpeljati na Dedinje. Šoferjema :se je silno mudilo in prvi avtobus je tako hitro odpeljal, da smo šele potem, ko nas je na Dedinjah hitro izkrcal in izginil, opazili, da smo ostali sami, brez vodiča. No, in tako se je začela stopnja žolčno-
ko brez potrdila SZDL za obisk. Po zatrdilu, da imamo obisk odobren, smo le sklenili sporazum in se pomikali naprej po čudovitem parku. Tišina povsod, le pave je bilo slišati in videti. Ko smo prispeli do zadnjega počivališča našega največjega moža v zimskem vrtu, nam je korak postal težak, stisnilo nas je pri srcu; vsi smo bili istih misli in vsi smo bili pri njem.
Ko smo zapustili Hišo cvetja, bi se morali odpeljati na kosilo. A kaj, ko smo imeli na voljo le en avtobus in nismo mogli vsi nanj, saj 92 v 45 nikakor ne gre. In tako nas je slaba polovica že z močno povišano žolčnostjo čakala in čakala, da se je avtobus vrnil še po nas in to je trajalo kar precej časa.
Nekoliko smo se pomirili potem, ko smo si v restavraciji MARŠ NA DRINI napolnili lačne in žejne želodce. No, in končno je tovarišici Majdi le uspelo dobiti dva avtobusa, ki sta nas odpeljala v hotel PRAGA, kjer smo se namestili v izredno lepe sobe, se stuširali, malce odpočili in nato odšli z avtobusom na ogled mesta, ki sta nam ga razkazala izredna beograjska vodiča. Videli in slišali smo veliko novega, za-
Sava, preko mostu Gazela in videli še in še. Če bi beograjske ulice zvezal skupaj v ravno cesto, bi bila ta dolga od Beograda do Zagreba.
Polni novih vtisov smo prišli na večerjo in slaba volja jutranjih dogodkov je popolnoma izpuhtela. Ob dobri hrani se je seveda prilegla tudi žlahtna kapljica banatskega rizlinga.
Ker smo stanovali v hotelu, ki je v samem centru Beograda pod Terazijami v neposredni bližini Skadarlije, smo tja odšli (seveda ne po programu) kar peš in tudi par kapelj dežja in veter nas nista ovirala. Na Skadarliji smo začutili tisto pravo, temperamentno razpoloženje. Večje in manjše tipične gostilne, ena poleg druge, polno glasbe in petja in to vzdušje smo še popestrili z našo slovensko pesmijo. IMA DANA, DVA JELENA, TRI ŠEŠIRA . .. prav nič nam ni ušlo.
Časa za spanje sicer ni bilo veliko, a smo kljub zgodnjemu vstajanju bili kar dobre volje drugo jutro. Že ob pol sedmih smo se odpeljali po bogati šumadijski pokrajini v Topolo do Oplenca, kjer smo bili presunjeni ob pogledu na tolikšno lepoto, kot jo nudi tam mavzolej, čisto poln čudovitega mozaika. Tega se ne da opisati, to človek lahko le s pogledi doživlja.
Nazaj grede smo se odpeljali še na Avalo, kjer smo si ogledali veličasten spomenik Neznanemu junaku, ki ga je kipar Meštrovič delal štiri leta. Zgrajen je iz črnega granita — marmorja iz Jablanice in je edinstven na svetu, saj je grajen kot grobnica.
Z dobrim namenom, da si bomo lahko ogledali še muzej 25. maj, smo se zopet odpeljali na Dedinje; a vrsta čakajočih je bila zopet dolga za kake tri ure, nas pa je čas že priganjal. Odpovedali smo se v upanju, da se še kdaj vrnemo in si ga ogledamo.
Kosili smo v tipični gostilni TRI ŠEŠIRA na Skadarliji ob zvokih ciganskega orkestra. Kar težko smo se poslovali od boemske ulice.
Ker so bili spalniki silno udobni, smo zjutraj spočiti in čili prišli na beograjsko železniško postajo
Tisti, ki nismo bili tako silno neučakani, smo se pri spomeniku na Avali takole postavili pred fotografski objektiv
Na beograjsko železniško postajo smo prišli že kar pozno in komaj smo se udobno posedli v rezervirane kupeje vlaka, je ta že odpeljal — zopet točno po voznem redu. Glede na vzdušje v vlaku bi se lahko reklo, da nismo bili prav nič utrujeni, le žeja je bila velika. Bilo je prijetno; upamo, da se bo jesenska skupina imela vsaj tako lepo. S pesmijo in vedrim razpoloženjem smo odšli na pot, dobra volja nas je (tisto nesrečno žolčno dopoldne smd
skoraj vsi pozabili) spremljala vso pot, bili smo si neverjetni tovariši, prijatelji in s pesmijo smo se vrnili.
»Oh tugo, za tobom če ostati pjesma;
Bili su neki gosti razpjevani uz zvuke ciganske pjesme, uz vino i toplu riječ ...«
je zapisal pesnik Svetozar Markovič na Skadarliji...
Vida B.
sti naglo povečevati. Čakali smo na svoje kolege iz drugega avtobusa in na Viatorjeve vodiče, medtem pa je nešteto avtobusov pripeljalo nove in nove ljudi in vrsta čakajočih za obisk Hiše cvetja se je naglo daljšala. Ko je postala že silno dolga, so tisti, ki smo jih čakali, le prišli iz čisto drugega konca. Skupaj smo potem stopili v kilometrsko vrsto, saj nam ni kazalo prav nič drugega glede na to, da je morala tovarišica Majda na lov za našimi avtobusi in seveda sestaviti popolnoma nov program. Zaradi izredne neposlovnosti Viatorjeve-ga beograjskega poslovnega par-nerja ni imela malo dela in tudi njen žolč bi se čisto upravičeno lahko razlil.
Mi pa smo čakali potrpežljivo v nepregledni množici mirnih, skoraj nemih, a ponosnih ljudi iz vse maše domovine; najprej v senci dreves parka, potem na žgočem soncu, pa zopet v senci. In po triurnem čakanju nas kmalu ne bi spustili do Hiše cvetja, ker smo zopet bili brez vodiča in ta-i
nimivega. Beograd je zidan na samih gričih, je silno razprostran in ima neverjetno veliko zelenih površin, kar 26 m2 na prebivalca. Človek sploh nima občutka utesnjenosti in zrak ni skorajda nič onesnažen, saj ga čistijo zelena pljuča in rahel vetrič, ki vedno pihlja. Čuti se, da ima Beograd zaradi povezave Donave s Črnim morjem le vpliv tega podnebja. Zanimiv je stari del mesta in lep je novi Beograd. Sprehodili smo se po Kalemegdanu, si ogledali najvažnejše spomenike in zanimivosti, se ozrli na Meštrovičev kip zmagovalca, se razgledali po sotočju Save in Donave. Peljali smo se mimo obeh nogometnih stadionov, izvedeli, da ima Beograd kar osem rekreacijskih središč, petnajst občin; šli smo do Belega dvora, kjer stanujejo naši državniški gostje iz drugih držav, do Karadžordevičevega dvorca, pred katerim raste ogromna 150 let stara platana, si ogledali cerkev Petra in Pavla, skupščinsko .stavbo, Terazije, peljali smo se »tudi mimo kongresnega centra
Boljša strokovna usposobljenost boljše in varnejše delo
Vse več je delovnih organizacij, ki imajo svoje industrijske tire in opravljajo na njih premik z lastnimi vozili ter s svojimi delavci skrbijo za vzdrževanje in nadziranje le-teh. Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj s področja varnosti v železniškem prometu in železniški predpisi določajo, da morajo imeti delavci, ki organizirajo, vodijo in nadzirajo železniški transport na industrijskih tirih, ustrezno strokovno znanje, saj le tako lahko v skladu z zakonskimi predpisi opravljalo svoje delo. Ker si znanja s področja železniškega transporta na industrijskih tirih ni mogoče pridobiti v nobeni šoli, je na
prošnjo nekaterih delovnih organizacij, ki sodelujejo z ŽG Ljubljana, prišla na dan zamisel, da bi organizirali tečaj za delavce, ki to delo že opravljajo. Tečaj se je pričel februarja, organiziral pa ga je Železniški šolski center v Ljubljani skupaj s strokovnimi službami Železniškega gospodarstva Ljubljana.
Tečaj je trajal dobre tri tedne oziroma 149 ur in je bil razdeljen na posamezne teme:
1.	zakonski predpisi, ki urejajo varnost prometa in transporta na industrijskih tirih;
2.	prometni in signalni predpisi;
3.	tehnični predpisi na JŽ
—	vlečna dejavnost;
—	tehnično-vozovna dejavnost;
4.	varstvo pri delu;
5.	vozovna služba;
6.	predpisi o nakladanju;
7.	zakonski in tarifni predpisi za prevoz blaga;
8.	manipulacijski predpisi;
9.	poslovni red za delo na industrijskem tiru.
Udeleženci tega tečaja smo bili mnenja, da je bil program dobro sestavljen, vsaj toliko kot predavanja pa je bilo vredno tudi to, da smo se med seboj spoznali in izmenjali izkušnje.
Ugotovitve so bile tudi, da bi bilo potrebno za nekatere teme več ur predavanj, da bi jih lahko bolje obdelali, predlog pa je bil tudi, da bi se vsako leto organiziralo srečanje vodij železniškega transporta.
Na tečaju smo uporabljali učne pripomočke, kot so pravilniki in razni predpisi JŽ.
Tečaj smo zaključili s preveritvijo znanja, ki je trajala dva dni. Kdor je obvladal program, je dobil potrdilo o uspešno opravljenem tečaju, ki velja kot pooblastilo za opravljanje del in nalog vodje železniškega transporta na industrijskih tirih.
Čeprav se je za tečaj prijavilo precej kandidatov, ga je proti koncu obiskovalo le še trinajst, kar je približno tretjina vseh, ki na območju ŽG Ljubljana opravljajo takšno delo. Izkazalo se je, da v delovnih organizacijah premalo poznamo železniške zakone in predpise in da je bil tečaj res zelo koristen.
Ob praznovanju dneva borca v Ljubljani in ob novi delovni zmagi delovnih ljudi občine Ljubljana Moste-Polje vas vabimo na
LJUDSKO ZBOROVANJE
z otvoritvijo kulturnega doma ŠPANSKI BORCI!
Zborovanje bo v soboto, 4. julija 1981 ob 10. uri v Mostah ob Zaloški cesti.
Slavnostni govornik bo Stane Dolanc.
Po kulturnem programu si boste lahko ogledali nov dom in razstave v njem: razstave o španski revoluciji, dokumentarno razstavo o življenju in delu Jožeta Mazovca, razstavo o umetniških in znanstvenih delih naših občanov oziroma delili, ki so nastala ali so vezana na našo občino, slikarsko in kiparsko razstavo likovnikov iz naše občine in razstavo idejnih osnutkov spominskega obeležja novega doma. Po ogledu se bomo poveselili na prostoru pred novim kulturnim domom Španskih borcev.
Detajl s Kalemegdana
Leon Kurent
Nova skupina je dosegla poklic
papirničarja
hhh
Tov. Franci Sotlar, generalmajor JLA, predava krajanom Vevč o »vojaško političnem položaju v svetu ...« (foto Ciril Zupančič)
Ljudska obramba in družbena samozaščita v KS Vevče—Zgornji Kašelj
So poklici, kjer se umsko in fizično delo prepletata in dopolnjujeta. Čim enostavnejši je poklic, tem večje je težišče na fizičnem delu in obratno. Za poklic papirničarja lahko trdimo, da brez izobrazbe ne gre. Delo ob velikih strojih zahteva celega človeka, ki mora poleg spretnosti prenesti tudi mnogo teoretičnih problemov in razmišljanj, zlasti, ko so prisotni vedno novi dosežki v tehniki in tehnologiji.
To in pa želja po poklicnem napredku je tako nekaterim mlajšim članom delovne skupnosti dala polet, da so pred dvema letoma začeli obiskovati papirniško poklicno šolo pri Šolskem centru tiska in papirja, katerega razred za odrasle je bil tudi na Vevčah. To je že sedma skupina, tako da si je na ta način pridobilo že 126 mladih fantov in deklet poklic, ki ga v zgodnji mladosti niso mogli doseči, včasih iz osebnih razlogov, največkrat pa so bile temu krive razmere.
V razred se je ob pričetku vpisalo kar okoli trideset učencev. Že prve tedne jih je skoraj polovico prenehalo, ker snov le ni tako lahka, kot so si v začetku predstavljali. Med dveletnim intenzivnim poukom pa se je razred razredčil na 11 obiskovalcev, ki so vzdržali do konca in tudi uspešno končali. Poklicno učenje ob delu res ni lahko. Izmensko delo, družina, obveznosti dio otrok' in doma, vse to so ovire, ki jemljejo marsikomu pogum, za to so vzdržali le najbolj vztrajni in pogumni. Osemnajsturna- predavanja na teden so vzela dosti časa in ves počitek.
Morda niso bili najhujši strokovni predmeti, kot npr. tehnologija lesovine, celuloze in papirja ali strokovno računstvo, elektrotehnika, stroji in naprave, merjenje in regulacija itd. Nič manj preglavic, včasih pa še več, so delali splošni predmeti, med njimi kemija, slovenski jezik z estetsko vzgojo, samoupravljanje s temelji marksizma in drugo. Z močno voljo in ob spodbunih razgovorih je delo steklo in bilo dokončano. Danes ne samo, da so v rokah priznanja v obliki poklicnih spričeval, ampak ima delovna organizacija nove strokovne delavce, brez kakršnih je zastonj upati, da bi delo dobro teklo, posebno še, če vemo, da trg zahteva vedno boljše proizvode, ki pa jih mora-
mo napraviti s čim manjšimi stroški.
In še nekaj: v dveh ali treh letih pehanja v šoli, v istem razredu in istem prostoru, se krepi in okrepi tudi tovarištvo. Bežen pogled na razred v začetku prvega leta daje do jem odtujenosti, hladnosti. Na koncu, posebno še ob zaključnih izpitih, pa je cela skupina trdna in prijateljska enota, ki bo svoje tovarištvo ponesla v obrate, v kolektiv.
In kaj naj novim papirničar-jem ob koncu šole v juniju 1981 zaželimo? Da bi svoje pridobljeno znanje s pridom uporabljali pri delu, ga poglabljali in se kmalu znašli na odgovornejših delovnih nalogah, ki jih oprav-
ljajo danes tisti, ki so kot odrasli dosegli papirniški poklic že pred leti, ali pa bo kdo od njih poizkusil izobraževanje tudi na šolah višje stopnje.
Stane Robida
Pripis urednice: V imenu uredništva našega glasila čestitamo novim papirničarjem za dosežen uspeh. Posebna zahvala za to, da smo vrsto let uspešno vodili razred poklicne papirniške šole v sami tovarni, pa gre nedvomno dolgoletnemu organizatorju tega izobraževanja tovarišu Stanetu Robidi. Tako je veliko po njegovi zaslugi naš kolektiv pridobil precejšnje število poklicnih papirni-čarjev.
V	skladu s prizadevanji za čim boljše usposabljanje krajanov za ljudsko obrambo in samozaščitno delovanje, je komite za SLO pri KS Vevče-Zg. Kašelj v sodeloval nju z DU Boris Kidrič pripravil več predavanj.
V	ta namen so bile ustanovljene 4 komisije s 44 člani, katerih naloga je bila podajanje tematike:
— Vojaško-politični položaj v svetu in varnostne razmere pri nas:
... blokovsko grupiranje sil, sedanji vojaško politični položaj, vloga delovnih ljudi in občanov pri krepitvi varnosti v občini, KS in TOZD itd.
— Vsebina in oblike subverzivne propagandne in specialne vojne: ... subverzivna propaganda proti SFRJ, organi in sredstva za subverzivno propagandno delovanje, preprečevanje sovražne propagande, aktivnost občanov pri preprečevanju le-te, itd.
— Narodna zaščita in njene naloge: ... oblike neoboroženega odpora, zaščita prebivalstva, dobrin organov odpora med NOB, izkušnje iz organiziranja in delovanja NZ v posameznih obdobjih NOB, NZ v KS in TOZD, naloge NZ v miru, izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, itd.
— Sistem opazovanja, alarmiranja, obveščanja ter zračni dc-
sant in protidesantna obramba: ... namen in naloge službe za opazovanje, obveščanje in alarmiranje v miru in vojni, naloge delovnih ljudi v sistemu opazovanja, obveščanja in alarmiranja v KS in OZD, vrste zračnih desantov, možnosti spuščanja zračnih desantov pri nas in na področju občine, sodelovanje delovnih ljudi in občanov v proti-desantni borbi, itd.
Komisije oz. predavatelji so bili iz vrst družbenopolitičnih organizacij KS, ZZB NOV, ZRVS.
Predavanja so bila za krajane Vevč v dvorani Kulturnega doma Vevče.
Predavanj se je udeležilo 750 krajanov z Vevč. Predavanja za krajane iz Zg. Kašlja pa so bila v DD v Zg. Kašlju. Udeležilo se jih je 350.
Predavanja so pripravili in jih tudi vodili naslednji tovariši — člani komisij: Franci Sotlar, Tone Trtnik, Stojan Koruza, Janez Tomšič, Slavko Gerlica, Dušan Kogej in Franc Cerk.
Tako po vsebini kot glede na udeležbo so predavanja uspela in bodo tudi v prihodnje stalna oblika usposabljanja krajanov v smislu krepitve ljudske obrambe in družbene samozaščite v naši KS.
—JOM—
Za zaključek pa še spominski posnetek naših novih papirničarjev
Priznanje za sindikalno delo
V k!=*-r r k *. r	IV *> #*&,■	►	>* •
22. maja je bila v Kulturnem domu Vevče svečanost, katere pokrovitelj in organizator je bil občinski sindikalni svet občine Ljubljana Moste-Polje. Najzaslužnejšim sindikalnim delavcem so bili podeljeni srebrni znaki sindikata. Med dobitniki tega priznanja sta bili tudi naši sodelavki JOŽICA RAZDEVŠEK in ALENKA KEBER. Za prejeto priznanje jima iskreno čestitamo!
Po podelitvi in krajšem kulturnem programu so se vsi dobitniki priznanj in sodelujoči zbrali v papirniški restavraciji na tovariškem srečanju.
Vida B.
Cedomir Jašovič zadovoljen sprejema spričevalo o uspešno končanem
šolanju
Družbena samozaščita v organizaciji združenega dela
Organiziranje družbenopolitičnih organizacij za ustvarjanje DSZ pomeni njihovo usposabljanje, da bi se mogli ukvarjati z DSZ in to v dveh smereh: z usposabljanjem in mobilizacijo lastnega članstva za zagotovitev DSZ in skrb o skupnem delu DSZ v OZD. Pri tem igra poleg sindikata pomembno vlogo ZK in SZDL. V tem smislu se v ZK ustanavljajo komiteji za SLO in DSZ in se s tem ZK neposredno vključuje v področje organiziranja in izvajanja SLO in DSZ.
Organiziranje OZD za strokovne naloge s področja DSZ, posebno za fizično in tehnično zaščito, zaščito in varnost pred požarom, varnost ljudi pri delu in podobno; pri tem gremo še vedno v razkorak s potrebami varnosti in ukrepi, ki jih izvajamo. Fizični varnosti in zaščiti družbene lastnine še vedno ne posvečamo zadostne pozornosti, čeprav se v zadnjem času čutijo tudi na tem področju določeni premiki k boljšemu, kar pa še vedno ne zadostuje. Uporabi sodobnih tehničnih sredstev v varnosti in zaščiti z vsakim dnem posvečamo večjo pozornost.
Napredek je v sodobni električni, elektronski signalizaciji in v uvajanju teh sistemov v varnost in zaščito ljudi in dobrin. Podobno je tudi z načrtom zaščite člo-
vekovega okolja, saj se tudi tukaj z modernizacijo tehnologije v proizvodnem procesu uvajajo sodobna prečiščevalna sredstva in s tem ustvarjajo ustrezni pogoji za življenje v okolju. Tudi na tem se še ni storilo vsega, ker tudi vsak občan, vsak delavec v neposredni proizvodnji in v okolju, kjer živi, ni storil vsega, da bi bilo okolje bolj čisto.
V tej smeri imajo DPO v OZD in v okolju še pomembne naloge, zlasti pa ZS in SZDL, ki bi morale:
—	skrbeti, da se strokovne službe DSZ organizirajo na samoupravnih osnovah;
—	zagotoviti, da vsi delavci na planu DSZ odgovarjajo za svoje delo in da dobrine, ki jih varujejo, smatrajo za svoje;
—	vplivajo na samoupravno združevanje v smislu organiziranja DSZ z drugimi OZD na ravni OZD — SOZD in to ne tako, da bi prišlo do odtujevanja lastnih funkcij in služb DSZ.
Ocena ogroženosti
DSZ je treba uresničevati pametno in premišljeno. Da bi to bilo možno storiti, je potrebno, da vsaka OZD oceni svoje stanje in skozi to odkrije vire nevarnosti in ogroženosti, njih stvarnost in
potenčnost ogroženosti objekta, stopnjo in vrsto — obliko nevarnosti. Le na ta način je moč dobiti temeljnico za organizacijo in za uveljavljanje ukrepov ter aktivnosti DSZ. Glede na vrsto, obliko in obseg ogroženosti, se bo pokazalo, kako je treba ukrepati, kaj je v kakšnem obsegu moč storiti, se pravi, da bi se določila adekvatna zaščita, preventivni ukrepi po določeni prioriteti, računajoč na stopnjo nevarnosti, ki preti OZD.
Ocena ogroženosti po virih nevarnosti, ki jih odkriva vsak subjekt zase, se loči od nevarnosti, ki ogrožajo našo družbenopolitično ureditev in jih klasira vse do požarov in drugih elementarnih nesreč; daje jim temelje za določanje norm in vsebine družbene samozaščite, za predvidevanje konkretnih ukrepov ter akcij, organizacijo sistema, oblike in obseg izvajanja DSZ.
Niso redki primeri, da se k ocenjevanju ogroženosti ne pristopa temeljito, z zadostno mero preračunljivosti, ali pa te sploh ni. Navadno se to smatra kot tehnično in strokovno delo, pa se oceno prepušča določenim strokovnim službam, nekaterim organom SLO, celo nekaterim upokojenim oficirjem in organom za notranje zadeve. Ker pa tako delo zahte-(Nadaljevanje na 7. strani)
NOVO LETOVANJE
Predstavljamo vam počitniško skupnost Krško na Lošinju
Nekateri se boste še letošnje leto odločili za letovanje v Počitniški skupnosti Krško, drugi pa v naslednjih sezonah, pa vam želimo predstaviti kraj Bučanje pri Nerezinah na otoku Lošinju, kjer je naša delovna organizacija v letu 1980 za potrebe letovanja zaposlenih delavcev kupila 4 garsonjere.
V letu 1977 je DO Papirnica Vevče s podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za oddih in rekreacijo postala članica Počitniške skupnosti Krško z namenom pridobitve novih počitniških kapacitet. Tako smo že v letu 1978 želeli pridobiti 8 ležišč, to sta dve družinski hišici, žal pa za to ni bilo denarja in je ostalo le pri dogovoru.
Počitniška skupnost Krško, kot nosilec investicijske gradnje, je do sedaj za članice skupnosti zgradila 85 tipskih, zidanih dru-
žinskih hišic, v letu 1980 pa je pristopila tudi h gradnji garsonjer. V naselju bo za potrebe letovanja članic skupnosti na voljo 1500 ležišč. 50 garsonjer je bilo že zgrajenih, v sezoni 1981 pa bo dograjenih še 74 garsonjer, od katerih so za Papirnico Vevče po sklenjeni predkupni pogodbi rezervirane 4 v velikosti po ca. 25 kvadratnih metrov. Garsonjere so opremljene s pohištvom, dodati pa je potrebno še drobni inventar. Podobno kot v prikolicah si bodo tudi tu gostje kuhali sami, kasneje pa bo z izgradnjo centralne kuhinje urejeno tudi prehranjevanje. Vsa tehnična opravila (menjava plina, popravila inštalacij in drugo) bodo opravili prijazni Krčani oziroma vodstvo Počitniške skupnosti. Kot članica skupnosti bo imela DO Papirnica Vevče finančno obvezo pri izgradnji skupnih objektov (cen-
tralne kuhinje, zabaviščnega prostora, urejevanju poti in drugih površin).
Kake posebne trgovine v počitniškem naselju ni, vendar je možno kruh in mleko naročiti in dobiti v recepciji, za sadje in zelenjavo skrbi Sadjepromet z Reke na stojnicah, pijača se dobi v bifeju, le po meso in druga živila je treba v same Nereziine, ki so od počitniškega naselja odda: Ij ene približno pol kilometra, ali pa v 17 km oddaljeno mesto Lošinj. In ker so garsonjere opremljene z velikim hladilnikom, ta pot večkrat ne bo potrebna.
In za tiste, ki poti do Nerezin ne poznajo, naj povemo, da morajo najprej priti do Opatije, nato skozi Lovran in Moščeniško drago do Brestove, kjer se bodo vkrcali na enega izmed petih trajektov, ki vozijo nepretrgoma od 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Sla-
Vevške garsonjere (v krogu) v sklopu drugih; morje res ni daleč proč
Naše štiri garsonjere so nared, le okolico je bilo treba še malo urediti. Že sedaj, ko to berete, je drugačna, saj so pridne roke prostovoljcev že opravile glavno delo
bo je, če hočete priti na prvi jutranji trajekt in greste zato ponoči od doma, saj se preko noči nabere kar precejšnja vrsta čakajočih, ki se pa do približno 10. ure zelo skrči. Čez dan torej ni dolgega čakanja. Vožnja s trajektom traja približno 20 minut in že se izkrcate na dolgem otoku Cresu — in pred vami je približno 80 km vožnje po sicer asfaltni, dokaj lepi cesti preko celega otoka, po kamnitih grebenih, kjer človek prav premišljuje, kje dobijo tiste ovce toliko zelenja, da se preživijo. Pot vas vodi mimo znamenitega Vranjega jezera, naravnega rezervoarja sladke vode na otoku, pravega čuda narave. Preden pridete do o sorske ožine, se pokrajina začne spuščati. Iz Cresa na Lošinj pridete v Osorju preko dvižnega mostu. Od tu je še kake 3 km vožnje ob morju do Nerezin in po kakih 500 metrih zavijete levo v Bučanje. Tu se vam odpre pogled na čudovit zalivček z otočkom, ob za-
livu pa se med bujnim zelenjem bliskajo hišice Počitniške skupnosti Krško. Komajda jih je videti, saj so skrite v senci borov, raznega grmičevja, v pravem parku. Že ta prvi vtis vam poplača dolgo vožnjo. Na vhodu se morate seveda ustaviti, saj se zapornica dvigne šele potem, ko uredite v recepciji formalnosti, dobite ključe in nalepko, kajti vstop v počitniško skupnost je dovoljen le njenim gostom. Naše štiri garsonjere so na hribčku približno 200 metrov nad obalo in z njihovih teras je prečudovit pogled na celo naselje, ,na zaliv z otočkom, Iti je povezan z betonskim prehodom z obalo, na razprostrano, širno morje, katerega modrina se tam nekje daleč staplja z modrino neba, na sončne žarke, ki se utapljajo v valovih, ti pa se raz-prše v stotine drobnih biserov ... Lepo je tam, saj je morje kristalno, zrak čist, nebo vedno jasno, klima blaga in narava diha v miru s polnimi, neskaljenimi pljuči.
Obala na levi strani je betonirana, gladka, desna stran zaliva pa je
čisto naravna
V gostem zelenju počitniških hišic skorajda ni videti, pa jih je le
precej
Poti po naselju so vse asfaltne, razen tam, kjer se še gradi, do morja pa vodi nešteto urejenih stezic. Obala je urejena, z malimi peščenimi zalivčki med skalami, kjer je pravi raj za malčke, na otočku pa je prostor tudi za nudiste. Mislim, da si česa več skorajda ne moremo želeti.
In kako bomo letovali? Zelo preprosto: z napotnico, ki jo boste prejeli v službi družbenega standarda, se boste oglasili v recepciji Počitniške skupnosti Kr-
ško, kjer vas bodo sprejeli prijazni Krčani. Zaradi oddaljenosti letovišča (ca. 6 ur vožnje) bodo vsa letovanja trajala 10 dni. Glede na to, da so članice Počitniške skupnosti Krško različne delovne organizacije skoraj iz vse Slovenije, menimo, da bo le to vn j e v takšni skupnosti še posebej vabljivo. Vsem, ki se boste odločili za letovanje v Nerezinah, želimo prijetno bivanje, da bi se vračali zadovoljni.
R. J., V. B.
Vhod v Počitniško skupnost Krško
Pogled v spalni prostor
Do peščenih zalivčkov pridete po urejenih stopničkah
rhHfv
mm
Dobri stari znanci bodo v Pineti zopet skrbeli za naše dobro počutje
Kje vse bomo letovali
Letovali bomo v Pineti, Medu-linu, na Loparju, na Veliki planini in morda tudi v brunarici Trebeljevo.
Največ naših delavcev bo letovalo v počitniškem domu Rineta, kjer je še posebej prijetno takrat, ko iščemo senco med gostimi borovci. Osebje počitniškega doma sestavljajo naši stari znanci in zato upamo, da bodo gostje z uslugami počitniškega doma kar naj bdi j zadovoljni.
Medtem, ko bodo imeli gostje počitniškega doma urejeno prehrano, pa si bodo dopustniki v prikolicah kuhali sami. Prikolice so na željo dopustnikov nameščene na Loparju in v Medulinu. Glede na to, da se vedno več naših delavcev odloča za letovanje v prikolicah, menimo, da ima to dopustovanje veliko prednosti. Letovali bomo še v Nerezinah na Lošinju, kjer je Papirnica Vevče za potrebe letovanja kupila 4 garsonjere.
Če se morda za letovanje še niste odločili, se oglasite v službi družbenega standarda, kjer vam bomo skušali izpolniti željo. Povabilo velja tudi našim upokojencem.
Vsem dopustnikom na morju, v hribih in tistim, ki bodo dopust
preživeli iz kakršnihkoli razlogov odpočijejo in si pridobijo nove
doma, želimo, da se naužijejo moči za nadaljnje delo.
sonca, morja, svežega zraka, se	R. J.
Kopalna sezona v letnem kopališču se je pričela 4. junija. Kot vsa leta do sedaj je bilo tudi letošnje leto potrebno opraviti veliko vzdrževalnih del, katera so v celoti opravili naši vzdrževalci. Lahko rečemo, da si brez njihove pomoči skoraj ne moremo predstavljati normalnega obratovanja objektov družbenega standarda. Slika predstavlja vsakdanjo gnečo v vročih poletnih dneh na vevškem kopališču.
PREDSTAVLJAMO VAM
Vodja nabavne službe
Ing. FRANC MALNAR je prevzel naloge in dela vodje nabavne službe 1. aprila letos. Silno prijeten človek, je bila moja ocena potem, ko sva se pogovorila o njegovem dosedanjem in bodočem delu. Rahlo zadržan, direkten in z znanjem podkovan je njegov nastop, iz katerega pa seva cel trop žarkov človeške topline.
To, da je rojen Ribničan, mi ni bilo težko uganiti, saj ga izdaja pristno ribniško narečje. Od leta 1933, ko se rodil, je pripadal tej dolenjski deželi. Le v času, ko je obiskoval gimnazijo in potem fakulteto v Ljubljani, se ji je oddaljil, a je nikoli zatajil. Leta 1959 je diplomiral na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo ter si pridobil naziv gozdarskega inženirja. Tudi njegovo prvo delovno mesto je bilo v Ribnici, kjer je na skupščini občine urejal zadeve gozdnega gospodarstva. Pozneje, ko so ta opravila prenesli v novo ustanovljeno podjetje Inles, se je tja preselil tudi inž. Malnar. Ker se je Ribnica širila, je za te potrebe potrebovala nove površine. Na eni izmed njih je imel hišo tudi tov. Franc. Zaradi tega je kupil parcelo v okolici Ljubljane, kjer si je na Cvetlični poti v Zadobrovi zgradil hišo in se z družino preselil. Kar
cela štiri leta se je še dnevno vozil na delo v Ribnico. Najprej sploh ni razmišljal, da bi se zaposlil v Ljubljani, čez čas pa mu je vsakodnevna pot v Ribnico le postala dolga. Zato je prevzel naloge v nabavni službi v sarajevskem podjetju Sipad v Šiški. Pa
je ugotovil, da včasih porabi do ljubljanske Šiške skoraj toliko časa za vožnjo z avtom kot do Ribnice. V razmišljanjih o bližji službi ga je zmotil oglas vevške papirnice. Javil se je in bil kot najustreznejši kandidat sprejet.
»Lahko rečem, da sem kar ponosen na to, da sem član vašega kolektiva. Tako velika delovna organizacija, kot je Papirnica Vevče, daje delavcu občutek varnosti,« pravi inž. Malnar. »Celo moji otroci — Marko, Jelka in Božo — so ponosni, da je njihov oče zaposlen v vevški papirnici. Prepričan sem, da bo to moje zadnje službeno mesto.«
Človek je velikokrat prepričan, da naša delovna vnema sem in tja zataji. Toda inž. Malnar mi je zatrjeval, da se mu zdi kolektiv izredno delaven. O tem, kako bi še izboljšal organizacijo dela v oddelku, je bilo malce preuranje-no razpravljati. Glede na delovne izkušnje smo lahko prepričani, da bo novi vodja nabave opravičil naša zaupanja. V želji, da bi tudi v tem kriznem obdobju nabave surovin bil kar najuspešnejši, mu želimo veliko delovnih uspehov in zadovoljstva med nami.
Vida B.
Družbena samozaščita v organizaciji
(Nadaljevanje s 5. strani) va poleg strokovnosti tudi visoko družbenopolitično in idejno zavest in angažiranje, bi bilo potrebno, da te naloge opravljajo vsi delavci, vsak v svojem delovnem okolju in po svojih zmožnostih, vse organizacijske enote in vse družbenopolitične organizacije v OZD. Obdržati oceno samo na ravni nekaterih strokovnih teles, npr. komisij, odborov, delavskih svetov, referenta in podobno, bi pomenilo onemogočanje, da v tem procesu sodelujejo tudi vsi neposredni proizvajalci in delavci v proizvodnji, pa vendar je to njihova ustavna pravica in dolžnost, da sodelujejo pri kreiranju politike organizacije, sistema vodenja in izvajanja DSZ v svoji OZD oziroma TOZD. Postavlja se vprašanje, kdo bi lahko bolj kvalitetno ocenil ogroženost delavca, stroja, skladišča, proizvodov, komerciale, kadrovanja, računovodstva itd., če ne tisti, ki tam neposredno dela, proizvaja ali upravlja. Delavec se pojavlja tukaj kot neposredni subjekt DSZ, kar
seveda vodi k nadaljnjemu pori ružbl jan ju zaščitnih funkcij.
Delovni ljudje, čeprav bodo sodelovali v odkrivanju in ocenjevanju ogroženosti, morajo biti nenehno obveščeni o stanju varnosti in seznanjeni z vsemi problemi, ki so v zvezi z varnostjo in zaščito, kar jim bo vsekakor pomagalo, da bodo lažje ukrepali v smislu DSZ in lažje realizirali načrtovane akcije DSZ.
Družbenopolitične organizacije, zlasti pa socialistična zveza, imajo prvenstveno vlogo v ocenjevanju ogroženosti, in sicer:
—	da spodbujajo delo pri ocenjevanju in analiziranju stanja nevarnosti v OZD;
—	da motivirajo vsakega delavca, da na svojem delovnem mestu ugotovi, če tam obstaja kakšna nevarnost zanj osebno in za okolje;
—	da politično ocenijo stopnjo ogroženosti in ugotovijo osnovne smeri in ukrepe družbenopolitičnih aktivnosti; in ne nazadnje
—	da vključijo samoupravne organe, jih spodbujajo k delu in iz-
združenega dela
vrševanju nalog ter k čim večji budnosti na delovnih mestih; ti usklajujejo varnostne aktivnosti vseh subjektov v OZD.
Na tako izdelanih ocenah ogroženosti se OZD opredeljujejo za odgovarjajoče zaščitne in varnostne ukrepe, kjer ne sme biti zanemarjena ekonomičnost, učinkovitost, oblika in obseg rešitev zaščite.
(Se nadaljuje) Franc Sotlar
Kratka vest
Na predvečer jubilejnega XII. pevskega tabora Šentvid pri Stični je pela cela Slovenija. Tudi v vevškem kulturnem domu smo peli, in sicer:
Mešani pevski zbor Velika Polana, Mešani pevski zbor Svoboda Zadvor, Mešani pevski zbor Petrol Ljubljana in Mešani pevski zbor Vevče.
Pevci vevškega pevskega zbora so se udeležili tudi pevskega tabora v Šentvidu.
Stran 8
Poslovili so se
Ena izmed tistih, ki so celo delovno dobo preživeli v vevški papirnici, je tudi ALOJZIJA MAROLT, ki se je 1. julija vesela poslovila.
»Odhajam v pokoj, sicer dve leti prej, a komaj čakam na to,« je žvrgolela Lojzka. »Rada bi še kolikor toliko zdrava malo uživala.«
Zelo pametna odločitev, je pa tudi res, da se je v 33 letih težkega dela zelo utrudila. Ne malo časa je morala pri zavijalnem stroju v papirni dvorani vsak dan dvigniti do 3 tone papirja. Ker ji hrbtenica »ni več dala« tega, je poprijela za delo voznika žabe. Tudi pri tem delu je bila Lojzka po sedmih urah in pol dotolčena. Zato se res veseli »penziona«, ko se bo odpočila in si nabrala moči za svoje »konjičke«. Silno rada hodi na izlete, saj je obredla poleg domovine že Holandijo, Španijo... Navdušena članica Planinskega društva je že od vsega začetka in v glavnem ne zamudi nobenega izleta. Doma ima velik cvetlični vrt, ki tudi vzame precej časa, potem pa pevski zbor, katerega člana sta oba z možem. »Petje v družbi, to mi pomeni silno veliko in dokler bom imela kaj glasu bom pela. Člani mešanega pevskega zbora Vevče smo kot velika družina, ki drži skupaj; vsi smo za enega in eden za vse. To je res lep občutek, zato
te družine ne bi nikoli zapustila,« pravi.
Lojzka je tudi ob delu rada zapela, saj je bilo tako lažje. 17 let je delala na izmene pri strojih od janezije, holandcev in kolodro-bov. Kljub 12-urnim »šihtom« so ji ti takrat silno hitro minevali. Takrat je res rada prihajala v službo, ker so bili odnosi med delovnimi tovariši pristni, res tova-
riški; zastopili so se neverjetno, saj so bili vsi domači. In velikokrat so skupaj ob delu zapeli. »Oja, takrat je bilo pa res luštno delati,« meni Lojzka. »Danes ni več tako; ni več tistega tovarištva, vsak je bolj zase, odnosi niso v redu, nihče ti ne želi dobro, le vsak bi ti privoščil kaj slabega.«
To je žalostna ugotovitev, ki jo ugotavljamo tudi drugi v naši družbi, ne samo Maroltova Lojzka, ki vsa mladostna zapušča naš kolektiv. Želimo ji, da bi tako vedra še dolgo pela, občudovala naravo in zgodovinske znamenitosti, hodila v hribe in potovala po svetu. Za njen dolgoletni delovni prispevek tovarni pa se ji lepo zahvaljujemo.
Z junijem sta prekinili delovno razmerje v naši tovarni zaradi upokojitve tudi AMALIJA MAT-JAŽIČ in LJUDMILA BOJKO-VIČ.
Tov. Amalija, prebivalka — števka na premazu, je 35 let, torej vso delovno dobo odslužila v naši tovarni.
Tov. Ljudmila, vodja mehano-grafije, je bila v vevški papirnici 24 let.
Obema želimo, da bi v zdravju in sreči uživali počitek v domačem krogu, za dolgoletno delo pa smo jima iskreno hvaležni.
Vida B.
Dolgoletna želja delavk iz papirne dvorane se je vendarle izpolnila
V letošnjem letu so se tudi dela v ročni dodelavi premaknila in lahko se pohvalimo z dvema novima pridobitvama. Kot prva je močno dotrajan betonski pod zamenjan z asfaltnim.
Velike težave so bile do sedaj z rednim čiščenjem in močno oviran je bil manipulacijski transport ter dostava papirja na akor-te. Na to so delavke iz papirne dvorane že večkrat opozarjale, v zadnjem času tudi na rednem
zboru delavk. Prav tako je bila dana pobuda o sanaciji omenjenega problema na sindikalni organizaciji TOZD Tehnični papir. Za izvedbo talnih del je poskrbelo Komunalno podjetje Moste.
Pri tem delu pa so velik delež prispevali visi izmenski vodje in gradbeni referent, vse to pa je pripomoglo, da so bila dela končana v pičlih treh dneh. Delavke iz papirne dvorane so hvaležne vsem, ki so s svojim delom pri-
spevali k položitvi nove asfaltne prevleke.
Druga pridobitev pa je montaža in zagon dvižnih miz, s katerimi zavij alke že uspešno delajo. Tako sedaj težkih paketov papirja ni treba več dvigati. S to novo napravo je delo veliko lažje, predvsem pa so manjše možnosti sicer pogostih poškodb hrbtenice.
Ciril Zupančič
Turbinski kanal
Fred kratkim so nas obiskali sanitarni inšpektorji in si ogledali turbinski kanal ob gasilskem domu. Skrajno zanemarjen in z usedlinami zapolnjen kanal daje zelo slabo sliko Papirnice Vevče. Eden od sklepov in zahtev je tudi, da se mora ta stvar sanirati. Z ukrepi, ki jih že nekaj časa izvajamo, bomo stanje močno popravili, v celoti odpravili pa še dolgo ne. Glavni »krivec« je nova priprava kaolina, pri kateri se pa že izvajajo gradbena dela, ki vključujejo postavitev jaška za zbiranje vseh odpadnih voda iz tega objekta. Le-te bomo nato črpali v vodočistilno napravo, iz katere bo v Ljubljanico odtekala prečiščena voda.
O večbarvnem vevškem kanalu smo lahko brali tudi v DELU 10. junija pod rubriko PA ŠE TO!
Stane J.
Ena izmed novih dvižnih miz je montirana (foto Ciril Zupančič)
Asfaltna prevleka v papirni dvorani je pravkar položena (foto Ciril
Zupančič)
Potrebno dvigalo
Dokončna izgradnja objekta »priprava kaolina« zahteva še montažo dvigala za transport kaolina. Dvigalo nosilnosti 5 t bo opremljeno z grabilcem, ki ga bo možno z enostavnim posegom sneti s kavlja. Tako bo dvigalo služilo tudi za razkladanje oziroma nakladanje kosovnega materiala na in z vagonov. Dobavitelj dvigala je Rudis, iz vajalec pa Mostovna iz Ljubljane. Cena dobave in montaže je 3,140.000 din.
Stane J.
Nov gasilski avto
Letošnji plan malih investicij vključuje tudi nabavo novega gasilskega avtomobila, ki bo zamenjal skoraj v celoti dotrajan kombi. Tako smo v prvih dneh junija dobili nov tip tovornega gasilskega avtomobila znamke TAM 125 T 10 G s kabino za spremljevalce, rezervoarjem za vodo ter močno črpalko. Naknadno smo dokupili še lestev, v kratkem pa bomo dobili še ostalo pripadajočo drobno opremo. Vrednost novega vozila, ki bo tako izboljšalo opremljenost naših poklicnih in prostovoljnih gasilcev, je 1,081.977 din.
Stane J.
Zbiralniki
polnil
V prvi polovici junija se je po slovenskih cestah od Maribora do Vevč prevažal neobičajno velik tovor, kar smo lahko zasledili iz radijskih in časopisnih obvestil. Hidromontaža je namreč v svojih obratih izdelala dele rezervoarjev volumna 250 m3, ki bodo služili za skladiščenje polnil in ki so locirani ob objektu priprave polnil. Vrednost kompletne investicije je ocenjena na 6,000.000 din, pričetek obratovanja pa je predviden v poletnih mesecih.
Se bolj kot prevoz posebnega tovora je bila zanimiva postavitev velikih zbiralnikov
Kašeljski malčki bodo septembra
že v novem vrtcu
Rezultat II. samoprispevka je tudi otvoritev enote vzgojno-var-stvenega zavoda Vevče v Zg. Kašlju za 60 otrok. Lahko rečemo, da je izgradnja objekta VVZ velika pridobitev za KS Vevče-Zg. Kašelj, predvsem pa za tiste starše, ki do sedaj niso imeli urejenega varstva otrok v času, ko so bili na delu.
Lokacija objekta je zelo lepa, če pa k temu dodamo še zelene površine, namenjene malčkom za sprehode in igro, potem lahko rečemo, da bodo naši otroci aktivno in lepo preživljali čas v varstvu. Glede na to, da potrebe že sedaj preraščajo navedeno kapaciteto, je škoda, da je ostalo le Pri izgradnji 60 prostih mest. Sicer pa je objekt grajen tako, da se enota lahko ponovi, kar pa pomeni, da se ob dodatno zbranih sredstvih dogradi objekt s kapaciteto za varstvo 120 otrok.
Prav zaradi pridobitve nove enote je bilo delo komisije za sprejem otrok v enote VVZ Vevče neprimerno lažje kot prejšnja leta. Člani komisije, ki so jo sestavljali: delavci VVZ, patronažna služba, predstavniki staršev, delegati KS Vevče-Zg. Kašelj in DO Papirnice Vevče, so v mesecu maju pregledali kar 192 prošenj, od tega pa predlagali za sprejem 125 otrok. Izbor ni bil lahek, pa vendar upamo, da smo ugodili vsem staršem, ki so potrebovali varstvo za svojega otroka. Seve-
da pa ne gre tu samo za varstvo. Mnogo pomembnejše področje, ki ga opravlja VVZ, je prav področje vzgoje, izobraževanja in socializacije otroka, ko otroka včlanimo v neko družbeno skupino, preko katere sprejema tiste kulture (mišljenje, govor, način medsebojnih komunikacij, znanje, čustvovanje, vrednotenje materialnih dobrin in drugo), ki jih sku-
Igrala so izredno zanimiva, da jih bodo najbrž kdaj pa kdaj obiskali tudi vevški gojenci
ZANIMIVO SREČANJE
Slikar samouk— Avgust Bahšek
Kako neverjetno si znajo nekateri ljudje polepšati in popestriti jesen življenja! Tovariš Babšek je naš upokojenec; enainosemdeset menjav letnih časov je že preživel, a mu jih kar ni moč priznati. V vevški papirnici je delal
Tovariš Avgust Babšek kot osemnajstletni borec za severno mejo...
dvaintrideset let — v pleskarski delavnici. Rad je mešal lepe barve in bil je nadarjen za risanje. Tako mu je slikanje .postalo priljubljen konjiček, kateremu se je posebej vneto lahko posvetil potem, ko je doslužil pokojninski staž. Preko 50 slik raznih velikosti na lesonitu šteje njegova zbirka, precej pa jih je razdal znancem in krasijo stene kdo ve kje povsod. Tudi rezbariti zna tovariš Gustel. Pravo kmečko dvorišče si je postavil — sicer v miniaturi — v kotu sobe doma. Njegovim ptičem manjka samo glas, pa bi bili skoraj tapravi. Zadnje čase mu pri delu nagaja vid; oči so se utrudile in začele pešati. Toda spomin je popolnoma neskaljen, saj se tovariš Babšek še natančno spominja tistih časov po prvi svetovni vojni — leta 1918, ko je kot osemnajstletni pobič odšel v narodno stražo na Koroško in postal borec za severno mejo. Dodeljen je bil v izvidnico in že prvi dan je doživel težke trenutke, v devetih mesecih pa se jih je zvrstilo nič koliko. Pred nekaj leti je za borbo na severni meji prejel zasluženo odlikovanje, na katero je silno ponosen, lahko bi se reklo, da bolj kot na svoje slikarske stvaritve.
Vida B.
pina predstavlja kot del širšega kulturnega območja. Načrtno vzgojno delo, katerega so deležni otroci v VVZ, pa pospešuje otrokov razvoj in njegove potencialne sposobnosti. Otroci, ki so bili varovani, se neprimerno lažje vključujejo v šolsko delo, kot tisti, ki se ob vstopu v šolo prvič srečajo s kolektivnim delom.
Sicer pa je urejeno otroško varstvo za starše in družbo bogata naložba.
Varstvo otrok zaposlenih staršev v Papirnici Vevče je bilo po zaslugi dobrega sodelovanja med VVZ Vevče in delovno organizacijo vedno dobro urejeno, še posebej tedaj, ko je šlo za reševanje posebno perečih problemov neurejenega varstva. Delavci Papirnice Vevče si takšno sodelovanje želimo tudi v bodoče.
Nov kašeljski vrtec ima prijetno urejena igrišča	R. J.
Veselje vrtčevih otrok
25. maj — dan mladosti. Vsi, mladi po letih in po srcu ga hočemo praznovati, vsak po svoje ali po skupnih zamislih.
V naši enoti na Vevčah smo se vse tete domenile in pripravile ta dan veselje za vseh 156 otrok na igrišču ob vrtcu. Igrišče je majhno, a za veselo druščino je bilo dovolj prostora. Nekateri otroci so tekmovali v napihovanju balončkov, ki niso pozeleneli, drugi so pihali milne mehurčke in občudovali njihovo raznobarvnost. V senci pod topoli so otroci glasno peli in igrali na inštrumente, ki so jih izdelovali pred tem kar sami. Pri tekmovalcih z žogo se je zbrala še skupina navijačev; vedno so navijali za skupino, ki je zmagala. Bolj mirni otroci so peli in plesali. Najbolj glasni otroci pa so bežali pred »čarovnico« in se skrivali za igrala na igrišču. Še sonce se je veselilo ob pogledu na vesele, nasmejane otroke, ki so bili tako zelo zaposleni, da še opazili niso posod s sokom, ki so jih čakale na mizi pred kostanjem.
Nekoliko manj so bili veseli stanovalci v okoliških blokih, pa smo jih potolažili, da tako glasni ne bomo vsak dan. Upamo, da so razumeli, da 156 otrok ne more biti tiho, posebno ne, če so veseli.
Ko smo se okrepčali, smo zaplesali ob zvokih harmonike. »Druže Tito, mi ti se kunemo« so peli vsi, najstarejši in najmlajši. Zares, bilo je lepo. Škoda., da se nam ni pridružil še kdo od odraslih, ki nas je opazoval. Bilo je imenitno!
Na igrišču se zadržujemo tudi druge dneve, toda po urniku, ki smo si ga priredile, sta na igrišču največ dve skupini otrok. Štiri skupine otrok pa si morajo poiskati prostor za delo in igro kje drugje. Žali pa je takih prostorov malo, posebno zdaj, ko je povsod visoka trava. Še dobro, da nas ob lepem vremenu sprejmejo tudi v bazen.
In še nekaj: Kadar nas gledate, vseeno kje, pridružite se nam. Veseli bomo vašega sodelovanja; morda vam bomo celo za trenutek pregnali kako mračno misel.
V KS Vevče-Zg. Kašelj je mnogo mladih družin, ki imajo težave z varstvom svojih malčkov. Šestinsedemdeset otrok bo s 1. septembrom 1981 sprejetih v lepe prostore nove enote vrtca Vevče v Zg. Kašlju. Kar precej staršev se bo oddahnilo. Ali bodo pomislili, da je objekt zgrajen s sredstvi II. samoprispevka? Verjetno bodo, saj se bodo ob pogledu na vesele in razigrane otroke nasmehnili tudi mimoidoči, ki ne bodo imeli svojih otrok ali vnukov v vrtcu, svoj dinar pa so vseeno prispevali za njihovo sre-
Ali bo dovolj sape, da bo postal mali balonček velik balon? (foto Ciril Zupančič)

V «	•-<"
Kako lepa muzika pod vodstvom tovarišice Jeke (foto Ciril Zupančič)
In res so zapeli; lepa je bila njih pesem..
Dvorana vevškega kulturnega doma je bila na večer toplega in sončnega 28. maja vsa v znamenju zborovskega petja in vsa v duhu krepitve in utrjevanja medčloveških vezi, ki jih sklepa, navezuje in čvrsti človeška pesem — pesem kot inajbolj naraven, direkten in samonikel odraz narodovega žit j a, obstoja in razvoja:
—	pesmi kot zrcalo narodne podobe,
—	pesmi, ki spremljajo človeka ob delu in počitku skoz ves življenjski čas, pa tudi mimo važnih mejnikov človekovega bivanja od zibelke do groba,
—	pesmi kot izrazno sredstvo človekovih čustev: veselja, radosti, kipenja, pričakovanja, upov, ponosa, žalosti in nesreče,
—	pesmi, same pesmi...
Mnogo je bilo ljudi iz vevškega
okoliša in tudi od drugod, ki so kot gojitelji ali le ljubitelji te lepe glasbene zvrsti napolnili našo kulturno dvorano in vneto prisluhnili prvemu samostojnemu koncertnemu večeru Mešanega pevskega zbora Vevče pod dirigentsko taktirko Aste Jakopič.
Program je sestavljalo kar 18 pesmi iz zborovega še obsežnejšega repertoarja, v organsko celoto pa jih je združilo vezno besedilo Alenke Mrhar. To so bile partizanske pesmi, udarne, ponosne, zanosne, z upom v zmago
nad Okupatorjem prežete in polne neomajne, trdne vere,
da napoči zarja tistega dne,
ko domovina naša
spet prosta stoletnih bo okov,
ko pesem partizanska
zvenela z blagoglasnih bo zvonov.
To so bile pesmi o hrepenenju po naj svetlejšem in naj višjem narodnem smotru — po svobodi, po prostosti, neodvisnosti, hrepenenje, ki se je oblikovalo, razraščalo in krepilo v večstoletnem zatiranju našega naroda, hrepenenje, ki je doseglo svoj vrhunec v narodnoosvobodilni borbi in ki se je že v njej, še bolj pa po njej tudi uresničilo.
Pesmi, ubrane na partizansko tematiko, zaživijo popolneje in nam vnamejo srca ter dvigajo našo narodno zavest ob spremljavi ljudskega inštrumenta — harmonike. Tudi na tem koncertu je njen zvok, prihajajoč izpod iz-vežbanih in spretnih rok Andreje Polanec, napolnil prostor s svojo melodijo in domačnostjo.
Spričo dvainpolletnega zborovega delovanja se njegov repertoar ne le razširja, ampak postaja tudi stilno, izvajalsko vse zahtevnejši; to nam dokazujejo mnoge tako ljudske kot tudi umetne pesmi, ki nam jih je zbor predstavil. Naj omenim idrijsko na-
rodno pesem ŽENKA MI V GOSTE GRE, radožive, živahne, porogljive, šega ve in hudomušne vsebine, pa vendar zahtevne in precizne interpretacije,
pa umetno pesem KIŠA s preprostim, vsakdanjim, življenjsko-aktualnim tekstom, s stalno spreminjajočim se ritmom, dinamiko in tempom, ki zahtevajo tako od zbora kot tudi od zborovodje precejšnjo koncentracijo za pravilno podajanje in razumevanje vseh teh glasbenih pojmov.
Posebnost koncerta je bila latinska pesem O VOS OMNES, QUI TRANSITIS (O vi, ki hodite mimo), v kateri se je zbor odlikoval s polifonim petjem, s prepletanjem več melodij, ki so se na koncu zlile v enem samem akordu.
Slovenci radi zapojemo domače ljudske pesmi, pesmi o rodni grudi, o ljubezni do domovine, pa tudi o zaljubljenosti, srečni ali nesrečni, kajti pesem človeka osrečuje, mu dviga delovno zavest in ga duhovno bogati. S takšnimi pesmimi so nas razveselili člani velike vevške pevske družine, katerih podobnoglasno petje v znani primorski narodni pesmi PA SE SLIŠ’ je izzvenelo kakor donenje, potrkavanje cerkvenih zvonov, ki se je čedalje bolj umirjalo, pojenjavailo, tako da se
V fotografijo ujeto življenje
Vevško Društvo ljudske tehnike in fotografska sekcija (Foto kino klub Vevče) v njenem okrilju sta nas že drugič v razmeroma kratkem času pritegnila na ogled projekcije diapozitivov, in sicer na 1. medklubsko razstavo diazov, ki je bila 20. maja zvečer v Kulturnem domu Vevče.
Projekcija je pritegnila bolj malo krajanov, zato pa je bilo več ljubiteljev fotografije, predvsem eksperimentalne, iz vsega jugoslovanskega prostora; ob tej priložnosti so bile namreč podeljene nagrade posameznikom bodisi za kolekcije diazov bodisi za posamezne posnetke.
Po pozdravnem govoru predsednika Društva ljudske tehnike tov. Žiberta in po podelitvi priznanj fotografskim amaterjem smo si ob razlagi predsednice Foto kino kluba tov. Alenke Vidrgar j eve ogledali 132 diazov 70 avtorjev iz cele naše domovine, ki so prišli v ožji izbor oziroma bili sprejeti s strani žirije.
Diapozitivi so bili tematsko zelo pestri, z najrazličnejšimi motivi, od prizorov narave v nespremenjeni, prirodni obliki, preko eksperimentalnega fotografiranja
PETER SELAN, referent v prodaji papirja v naši tovarni, rojen 22. aprila 1949 v D obran j ah pri Ljubljani. Prvič smo videli njegove slikarske stvaritve ina likovni razstavi v Kulturnem domu Vevče leta 1980 in drugič letos na razstavi prav tako v vevškem kulturnem domu ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika. Predstavil se je tudi na razstavi slikarjev samorastnikov v tovarni AERO Medvode, letos 4. junija pa je tovariš Selan imel otvoritev samostojne razstave v Likovnem salonu Kočevje ob 10. obletnici slovenskega sodniškega društva in ob letni konferenci društva v Kočevju. Pokrovitelj razstave je bilo Temeljno sodišče Ljubljana, enota Kočevje. Sicer pa tov. Peter deluje kot sodnik porotnik pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani.
Na razstavi se je predstavil z obema tehnikama, s katerima se izraža, to sta akvarel in gvaš. Nagnjenost do slikarja se je pri
našega okolja, do zelo zanimivih posnetkov, prave igre fotografije, s katero so avtorji dosegli nenaravne, nenavadne, posebne, mnogokdaj prav presenetljive življenjske utrinke.
Z uporabo infra filma se da doseči pravi barvni mozaik, prepletanje in zlivanje barv, posebno tistih, ki so senzibilne na toploto (rumena, oranžna, rdeča, rjava); pogost motiv so bila polja v zahajajočem soncu (Nočni doživljaj); takšna tehnika se je odražala tudi v diazih Pred izložbo (osvetljeno z rdečimi neonskimi lučmi), Rumeni pas (avtoceste v večernem mraku), Sonce 1 (pogled skozi odprto okno v večerni, zadnji sončni sij), Tihožitje (sestavljale so ga limona, pomaranča, pa še prerezana pomaranča; barve tega sadja se še posebej poudarijo ob temnem ozadju), Ni konca (železniške tračnice, ki se končajo v rdenju zahajajočega sonca), Sled (prikaz pšeničnega polja) in še bi lahko naštevali.
V nasprotju s temi barvami pa so se pojavljali tudi detalji iz narave, pokrite s snežno odejo, bele poljane z golimi drevesi, poči-
Petru odrazila že v osnovni šoli; da pa se je spet začel resneje ukvarjati s slikanjem, je najmočnejši vzrok v pričetku ročne izdelave papirja v naši tovarni in pa likovna dejavnost v tej sekciji pri komisiji za kulturo konference OOZS. Navdih za motive jemlje naš slikar predvsem v naravi.
Tovariš Selan je bil nad izrednim sprejemom ob otvoritvi razstave tako presenečen, da sploh ni prišel do sape, kaj šele do besed. Njegova dela so naletela v kočevskem likovnem salonu na velik odmev. Tudi mi smo veseli njegovega lepega uspeha in mu jih srčno ždlimo še veliko.
Vida R.
TRENUTEK RESNICE
Upanje, najsi je še tako goljufivo, služi vsaj temu, da nas vodi do konca življenja po prijetni poti.
vajoča, vitka drevesna debla v zimski tišini...
Tudi hladna modra barva je bila pogosto zastopana s fotografijami morja (Utrinek, prikazujoč morski val, razstavljen na tisoče razpršenih kapelj, Perilo belo modre barve v temi).
Zelo zanimiva sta se mi zdela diaza Nasprotje 1, prikazujoč gigantsko betonsko stolpnico, v ozadju katere se je videla majhna cerkev in Nasprotje 2, pri katerem je bila stolpnica sekundarnega pomena, saj jo je izpodrinila velika, steklena poslovna hiša. Avtor nam je s tem hotel nazna-čiti aktualno problematiko urbanizirajočega se človeškega okolja, ki stare kulturne spomenike »pomika v ozadje«, jih pogosto zanemarja, preslabo skrbi za njihovo vzdrževanje, ob njih pa kot gobe po dežju rastejo moderne človeške konstrukcije, tako da si ne-malokje različni gradbeni stili zelo nasprotujejo, se tepejo, ko se že evidentno bije boj preteklosti, tradicije, preteklih kulturnih vrednot s sedanjostjo, z modernimi arhitektonskimi tokovi.
Poleg nagrad za individualne diaze in posebnih pohval so bile podeljene tudi tri nagrade za kolekcije diazov, in sicer:
—	prva nagrada za komplet štirih diazov Žena 1, 2, 3, 6, ki so predstavljali ženski lik, sprva enega, ki pa se v naslednjih mul-tiplikativno pomnoži;
—	druga nagrada za diaze, naslovljene 12» C, 130 C, 16» c, 17» c, s prikazom dveh ljudi, oblečenih v rumene pelerine, ki se počasi spuščata v jezero glede na navedeno temperaturo, dokler pri 17 stopinjah Celzija ne zaplavata oba;
—	tretja nagrada za Karneval v štirih diazih, kjer smo spremljali pripravo pustne maske — klovna.
Tako motivacijsko kot tudi stilno, tehnično dovršenost diapozitivov je pogojevala udeležba številnih jugoslovanskih fotografskih klubov (kar 39), sama projekcija v organizaciji FKK Vevče pa je pokazala dosežke in razvojne trende amaterske fotografije, pomeni pa tudi ploden način primerjanja fotografskega znanja, izmenjave izkušenj in obliko konkurence, ki na vseh družbenih področjih, tako tudi na tem, vsekakor vodi k napredku. In takšen napredek želimo tudi vsem fotografom — amaterjem. jvianca
Velik uspeh slikarja samorastnika — papirničarja
je prav tiho, piano končal s tistim bim, bam, bom.
Koncert, kot rezultat zborovega dela, nam je podal celovito podobo njegove izvežbanosti in kvalitete petja, na svojo prvo samostojno predstavitev pa je privabil številne poslušalce, ki so z navdušenim aplavdiranjem potrjevali njegove vse boljše podajanje glasbenega izraza, njegovo vse večjo izvedbeno dodelanost in tako izrazili željo, da bi se v bodoče pogosteje srečeval na prireditvah takšne vrste (in po že zadanih nalogah vevškega zbora sodeč, se nam takšni koncerti še obetajo).
Začrtani cilji bodo zbor kot nosilca lepega glasbenega poslanstva med ljudstvom še okrepili, ga klesali in oblikovali k popol-
nejšemu glasbenemu izročilu, da bo postal resničen glasnik naslednjih človekoljubnih stihov, v katerih je vsebovano jedro tega glasbenega večera:
Ob zvokih pesmi se svet integrira v medlo svetlobo; Toplota se v osvežujočih valovih razgrne čezenj. Ob zvokih pesmi se srca vzradostij o,
zadrhte in vanje stopa misel lepote.
Ob zvokih pesmi naj bo svet en sam,
en sam in lep in poln radostnih
zvenov;
Ob zvokih glasbe naj zapoje pesem nas vseh.
Manca
NOVO!
Slika Frana Levstika
Pred letošnjo 150-letnico rojstva pisatelja Frana Levstika je Prešernova dražba izdala dve sliki z njegovim portretom in faksimilom podpisa.
Primerni sta za opremo slehernega kulturno urejenega prostora.
Prva, večja, formata 35 X 50 cm, stane 80 dinarjev; draga, manjša, formata 25 X 35 cm pa 60 dinarjev. Obe sta tiskani na kartonski papir z rahlim barvnim odtenkom.
Naročila pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Bor-setova 27, Ljubljana, najenostavneje pa jo lahko naročite pri našem poverjeniku Jerebič Janezu.
Kratki povzetki iz dela skupščine o inovacijski dejavnosti
Zveza izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Ljubljana je organizirala razširjeno skupščino oziroma simpozij s področja inovatorstva. Sklic tega zbora skupščine je bil 16. 5.1981 v tovarni IBI — Kranj. Celodnevni delovni program je nam udeležencem omogočal, da smo aktivno sodelovali v razpravi med samo skupščino in izmenjavali mnenja s področja inventivne dejavnosti v združenem delu.
Tovrstne seje so vsaki dve leti z namenom pregledati dosedanje delo pri razvoju inovacijskega procesa, vključenega v proizvodnjo. Skupščini so prisostvovali
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu
Prebivalci krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj že dlje časa pogrešamo večjo pozornost, ki naj bi bila posvečena vzgoji in preventivi v cestnem prometu kot eni od važnih dražbeno-samoza-ščitnih akcij.
Pred časom je bila v krajevni skupnosti organizirana komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki si je zastavila zahteven program dela. Pozivamo krajane, da svoja vsakodnevna zapažanja s tega področja in predloge posredujejo omenjeni komisiji.
Ciril Zupančič
delegati iz vseh občin Slovenije, največ z mariborskega področja. Prisotni so bili tudi predstavniki republiškega sindikata, Zveze društev za tehnično kulturo Slovenije in drugi. S tega zbora smo poslali tudi pozdravno sporočilo Tretjemu kongresu samoupravljavcev Jugoslavije.
Iz poročil in referatov so bili po razpravi zavzeti sklepi, ki bodo obvezujoči za nov izvršni odbor in druge organizatorje, ki se kakorkoli ukvarjajo z inventivno dejavnostjo.
Velik poudarek v razpravi je bil dan tudi področju financiranja za potrebe nadaljnjega razvoja inventivne dejavnosti v združenem delu. Lahko trdimo, da je v zadnjem času čutiti vse večjo pripravljenost tudi s strani materialnih možnosti za nadaljnji razvoj, saj je inovacijska veriga pomemben prispevek pri razvoju našega gospodarstva.
Tudi nekaj spodbudnih korakov je že bilo narejenih; tako je letos izvršni odbor pri Raziskovalni _ skupnosti Moste-Polje že drugič podelil skromna priznanja avtorjem tehničnih izboljšav in organizatorjem inovacijske dejavnosti s področja gospodarstva naše občine.
Naša nadaljnja naloga je, da se avtorji s svojimi predlogi pojavljajo še v večjem številu. Razvojne možnosti so zelo velike, treba se jih je lotiti s konkretnim delom.
Ciril Zupančič
Športna prvenstva Papirnice Vevče
Del naše smučarske ekipe letos na Vršiču (foto Švare)
žagar Drago je bil najuspešnejši tekmovalec letošnje smučarske sezone; bil je tudi prvak naše delovne organizacije (foto Švare)
		
		
-'^r		
i/ T	■ v	T v ]
• ti	v	išl i * M
Zlata, srebrna in bronasta kolajna s prvenstva naše DO v kegljanju
(foto Švare)
■	
	Spi|| j |
	
Na srečanje v dolini Konjščice pod Urhom so ostali prijetni spomini in želje, da se še večkrat snidemo v veseli družbi (foto Maks)
Komisija za šport in rekreacijo je letošnjo pomlad zaključila uspešno, saj je organizirala več tekmovanj za prvaka Papirnice Vevče.
Moški;
1.	Škrubej Franc
2.	Lampelj Matija
3.	Špunt Igor
177 krogov 173 krogov 172 krogov
KEGLJANJE
Tekmovanje je potekalo na kegljišču Slovan v Mostah. Sodelovalo je 16 tekmovalcev, ki so metali po 100 lučajev. Med vsemi udeleženci se je najbolje odrezal naj starejši Markelj Tine, ki je podrl 434 kegljev in s tem osvojil 1. mesto, drugi je bil Lepen Drago s 408 keglji;, tretji Švare Miloš (406), 4. Izgoršek Milan (400), 5. Garbajs Ivan (396) in šesti Fran-kovič Dragan (396).
TENIS
Tekmovanje je potekalo v borbenem vzdušju. Škoda je le, da ni bilo vseh prijavljenih igralcev, kajti tenis je rekreativna panoga, ki postaja iz dneva v dan množične j ša.
Rezultati ženske;
1.	Hrovatin Vesna
2.	Dovjak Marjeta
Moški:
1.	Kocjančič Lado
2.	Andrič Srečo
3.	Mikelj Andrej in Martel Zupan (delitev)
Najstarejši kegljač na tekmovanju in obenem prvak Papirnice Vevče je bil Tine Markelj (foto Švare)
STRELJANJE
V počastitev dneva mladosti je bilo 29. maja na avtomatskem strelišču v ŠP Slavij a prvenstvo Papirnice Vevče v streljanju z zračno puško (5 + 20).
Rezultati so bili	tesni,	vrstni
red pa izgleda takole:
Ženske:
1.	Dovjak Marjeta	97	krogov
2.	Vrečar Dragica	93	krogov
3.	Brdar Joži	90	krogov
MALI NOGOMET
Na dvodnevnem prvenstvu je sodelovalo blizu 50 igralcev iz vseh TOZD, razen iz TOZD Veta. Igrali smo na asfaltni ploščadi pri OŠ Edvard Kardelj v Polju. Sodili so sodniki, delegirani s strani sodniške zveze. Ekipa Premaza je bila diskvalificirana zaradi nenastopanja na drugem delu tekmovanja.
Najboljši strelec na turnirju je bil Ajkič Sulejman, član ekipe TOZD Grafični papir.
Končna lestvica:
1.	Blagovni
promet	3 1 2 0 3:2 4
2.	Vzdrževanje 3 111	3:2 3
3.	5. PS	3 1114:43
4.	Tehnični papir3 1 0 2 4:6 2
5.	Premaz
— diskvalificiran
In na koncu še nekaj besed o sami organizaciji vseh tekmovanj; letos prvič se lahko pohvalimo, da je bila na vseh srečanjih vzorna, za kar pa gre zahvala predvsem vodjem tekmovanj v posameznih panogah: Mikelj Andreju v tenisu, Vujevič Milanu v malem nogometu, Škrubej Francu v streljanju, Izgoršek Milanu v kegljanju in Vrščaju Borisu v smučanju.
IMaši strelci so se pomerili
Organizacijski odbor strelstva v Papirnici Vevče je izvedel tekmovanje v streljanju z zračno puško serijske izdelave, katerega so se udeležili strelci iz vseh TOZD. Tekmovanje je bilo na strelišču SD Bine Grajzer v športnem parku Vevče. Sodelovalo je 15 tek-
Moški
1.	Škrubej Franc
2.	Lampelj Matija
3.	Špunt Igor
4.	Čeme Franc
5.	Zupančič Tone
6.	Peterca Andrej
7.	Dečman Bojan
8.	Žumbergar Ivan
9.	Balažič Radislav
10.	Vrečar Franc
11.	Andrič Srečo
Zenske
1.	Dovjak Marjeta
2.	Vrečar Dragica
3.	Brdar Joži
4.	Hrovatin Vesna
Ekipno:	krogov
1.	TOZD Blagovni promet 473
2.	TOZD Tehnični papir 463
3.	TOZD Grafični papir 433
movalcev, od tega 11 mošldh in 4 ženske. Fo končanem tekmovanju so bile podeljene medalje prvim trem tekmovalkam in tekmovalcem.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
TOZD	GP	krogov 177
TOZD	BP	173
TOZD	BF	172
TOZD	TP	161
TOZD	TP	153
TOZD	TP	149
TOZD	GP	146
TOZD	BP	135
TOZD	BF	128
TOZD	TP	110
DSSS		101
TOZD VETA	krogov 97
TOZD BP	93
DSSS	90
TOZD VETA	84
Vsem tekmovalcem se v imenu organizacijskega odbora najlepše zahvaljujem.
France Škrubej
TRIM KOLO
Prve letošnje kolesarske akcije se je udeležilo 24 kolesark in kolesarjev, ki so morali prevoziti 25 km, da so si prislužili kolesarske značke. Proga je potekala po neprometnih cestah v lepem okolju (od Vevč do Pugleda) in v lepem vremenu. Najstarejši udeleženec akcije je bil Arko Sreč, ki pa se ni niti pošteno oznojil, kar je še en dokaz več, da leta niso najpomembnejša. Soda je le, da se akcije ni udeležilo več ljudi, saj je bila obveščenost dobra in pravočasna. Ker to ni zadnji kolesarski izlet, upamo, da nas bo na naslednji taki akciji mnogo več.
VELESLALOM NA VRŠIČU
Jubilejnega 30. tradicionalnega tekmovanja v veleslalomu na Vršiču, ki je bilo 23. maja v počastitev dneva mladosti, se je letos udeležilo 54 tekmovalcev iz petih OZD (Tiki, Totra, Žito, Saturnus in Papirnica Vevče).
Tekmovanje je bilo kljub pomanjkanju snega odlično organizirano. Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov in priznanj vsem tistim smučarskim delavcem, ki so to tekmovanje pravzaprav ustanovili in vseh 30 let tudi pri njem sodelovali.
Vozili smo dva »teka« in po prvem je kazalo, da bo ekipa Papirnice Vevče dosegla odlične rezultate, vendar smo naredili preveč napak v drugem teku, tako da so končni rezultati nekje v sredini. Najbolje uvrščen »papirničar« je bil Vrščaj Boris, ki je zasedel 7. mesto.
S tem tekmovanjem se je zaključila letošnja smučarska sezona, ki je bila dolga, vendar uspešna, obenem pa smo z mislimi že v naslednji, kajti, če bodo snežne razmere ugodne, bo letos mnogo več smuke na Trebejevem, kjer že urejamo in pripravljamo širše smučišče dn druge potrebne zadeve.
Srečo Andrič
Čakam te
Čakam te.
Dolga noč že spi; upam, da boš prišla; pišem poln radosti.
Čakam te.
Čakam te globoko v noč; od daleč zarja že prihaja, a tebe ni nikjer.
Svetlikajo se okna.
Gledam nebeško svetlobo in iščem tvoj obraz.
Tema me objema.
Pojem, pojem, da ne bi jokal; in spet te iščem, čeprav je že dan.
Čakal sem ljubljeno svojo. Pozabil sem na čas; in ko je ni bilo, težko je srce postalo.
Fehim Suljanovič
Pogledam te,
a ti se stran obrneš;
pozdravim te,
a ti mi govoriš v slovo;
opazujem te,
a druge misli v tebi so;
ogovarjam te,
a tvoj odgovor ne dospe do mojih ust;
gibljem se,
a moje kretnje ti ne povedo ničesar;
za teboj ostajam, a ti hitiš naprej; zaidem,
a ti se ne ozreš; pomladno jutro je, a zate le pust zimski večer.
Manca
iz zgodovine športa	Križanka 2 + 2...
Kakor v stari Grčiji so tudi Rimljani gojili športne vaje iz vojaških in vzgojnih vzrokov. Za časa republike je na Marsovem polju mladina trenirala tek, met, skoke, jahanje, kakor tudi bojevanje s pestmi in z orožjem. Tekmovanja (agon), ki so bila bistveni sestavni del grškega življenja, so bila v Rimu najprej brez vsakega pomena. Izjemo so tvorile konjske dirke z vozmi, ki so jih prirejali v čast različnim bogovom in so segale prav v čase rimskih kraljev. V helenističnih državah nastali poklicni šport, kjer so šolani atleti s svojimi trenerji potovali od mesta do mesta, je v 2. stoletju pr. n. št. našel pot tudi v Rim. Naslanjaje se na grški primer, so tudi tu prirejali umetnostna in atletska tekmovanja. V posnemanju panhele-nističnih iger so cesarji Augustus, Nero in Dominicijan osnovali narodna tekmovanja v konjskih dirkah z vozmi, kakor tudi umetnostna in atletska tekmovanja. Na vsak način so bile večjega pomena »kapitolske igre«, ki jih je organiziral cesar Domicijan leta 86 po našem štetju. V teh nacionalnih igrah so tekmovali v umetnostni atletiki, kakor tudi v jahanju. Pri teh igrah so slavili vsakih pet let, igre same pa so do 4. stoletja ostale zelo priljubljene. Tekmovanja so večinoma prirejali v cirkuških ustanovah, priložnostno pa iso tudi zgradili stadione. Drugače kot gladiatorji so atleti uživali posebno pravno zaščito. Večje igre so bile dostopne samo svobodnim; sužnji se jih niso smeli udeleževati. Od cesarja Hadrijana isem so se poklicni atleti združevali v posebne lastne organizacije.
Od cesarja Avgusta v 2. in 1. stoletju pred našim štetjem, so
Kratke vesti
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 140. seji 2. junija 1981 obravnaval informacijo o problematiki v Papirnici Vevče glede oskrbe z uvoznimi surovinami.
Papirnica Vevče je v občini eden največjih izvoznikov. Po samoupravnem sporazumu o pogojih uvoza v letu 1981 dobi za 1 $ izvoza le 0,65 $ deviznih pravic. Tako bi morali, da bi v letošnjem letu dosegli pravico uvoza, povečati izvoz napram letu 1980 za 165 %>, kar praktično v kratkem času tehnološko ni izvedljivo, na drugi strani pa ima papirnica obveze na domačem trgu. Povečan izvoz že sedaj zavira ^normalno delovanje domačega tržišča.
Papirnica Vevče si zelo prizadeva, da problem oskrbe rešuje prvenstveno po samoupravni poti, zlasti na temelju solidarnosti članic SOZD Slovenija papir ter z dohodkovnim povezovanjem reprodukcijsko soodvisnih OZD, vendar jih, kot je že omenjeno, najbolj tare razmerje 65 % od ustvarjenih prilivov in pa omejeni pogoji združevanja deviz z grafično industrijo za surovine, ki izhaja iz sprostitve uvoznega režima za papir.
Ker gre v primeru Papirnice Vevče po eni strani za veliko gospodarsko škodo, na drugi strani pa se postavlja vprašanje socialne varnosti okoli 1300 delavcev, je izvršni svet sprejel sklep, s katerim predlaga SISEOT in Republiškemu komiteju za energetiko, industrijo in gradbeništvo, da prioritetno obravnavata zaostren položaj Papirnice Vevče in ji omogočita nabavo potrebnih surovin.
28. maja je republiški odbor sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno-in-formativne dejavnosti Slovenije na svoji 12. seji med drugim obravnaval tudi problematiko gospodarjenja in preskrbe s surovinami v papirni in grafični industriji ter zavzel določene sklepe.
V. B.
olimpijske igre v Grčiji spet dobile svoj lesk, čeprav prej dalj časa niso imele več važnosti. Olimpija je namreč prišla pod protektorat rimskih cesarjev, ki so mesto spet opremili z novimi gradnjami in športnimi prostori in tako je postalo privlačna točka za celoten tedanji civiliziran svet. Odslej so lahko atleti iz vseh dežel Sredozemlja sodelovali na tekmovanjih. V zmešnjavi prejšnjega časa rimskih cesarjev je splošno usahnila olimpijska ideja. Cesar Teodorius je leta 394 prepovedal vse igre in tako tudi olimpiade. Zadnjo, 293. po vrsti, so slavili leta 393. Omembe vredno je še, da so v Selenkiji pri An-tioheji imeli olimpijske igre še leta 520. To mesto si je namreč za časa vladanja cesarja Claudiu-sa kupilo pravico prirejanja olimpijskih iger od Grkov. Te igre so v starem veku dosegle veliko slavo zaradi luksuznega opremljanja in razrahljanega načina življenja med igrami. Prepovedal jih je vzhodnorimski cesar Justinian.
Najbolj so bili v Rimu navdušeni nad igrami z žogo. Že v Grčiji so bile igre z žogo od Homerjevih časov v navadi. Iz predkla-sičnih in klasičnih časov so poznane različne igre, ki so jih imeli na različnih igriščih. Igrali so z žogami, ki so bile polnjene s perjem, volno ali lasmi, so pa imeli tudi votle, z zrakom napolnjene svinjske mehurje. Poleg enostavnega metanja žoge sem ter tja, kjer je igralec sedel štu-paramo na drugem igralcu, so poznali, današnjemu rugbiju podobno igro, kjer iso skušali žogo spraviti z mejne črte čez črto preko nasprotnikove golove linije. Druga grška igra z žogo s pomočjo krivih, sablji podobnih palic, je bila podobna hokeju in so jo verjetno prevzeli od Perzijcev. Tam tudi domnevamo, da izvira moderna polo igra. Pri tej igri sta poskušali dve nasprotni moštvi na konjih s pomočjo kladivu podobne palice spraviti malo žogo v zaznamovana vrata na nasprotni strani. Ta igra je zahtevala od igralca — jezdeca in konja, dokaj dober trening. Ko iso si Arabci podredili veliko perzijsko kraljestvo, so prevzeli tudi to igro in bili nad polom tako navdušeni, da se je igra kmalu razširila po vsem tedanjem islamskem svetu. Polo igro so v 5. stoletju prevzeli tudi zahodni Rimljani. Približno v istem času pa se je razširila tudi proti vzhodu v Indijo, Tibet, Japonsko, Kitajsko in Korejo.
(Se nadaljuje)
S. R.
Mož je rekel ženini prijateljici, ko jo je ta klicala po telefonu: »Moje žene ni doma. Ali naj ji sporočim čenče, katere bi ji radi zaupali?«
drevje z manjšimi krpastimi listi, javorje, 21. vzdevek za izredno suhega čoveka, tudi mučilno orodje, 23. najpomembnejši izdelek Papirnice Količevo, 25. besedilo, napisano hkrati z originalom, prepis izvirnika, posnetek izvirne podobe, 26. meso in koža domače vprežne živali, 27. vozar-na, klonica, lopa, zlasti za tramvaje ali trolejbuse, 29. domače žensko ime, tudi ime črnske pevke Turner, 31. uboštvo, pomanjkanje, siromak, Slabič, strahopetec, 32. kmečko orodje z dolgim rezilom in dolgim ročajem za pospravljanje trave.
I.	S.
Rešitve križanke pošljite do 10. avgusta — tokrat bo časa malo več za reševanje, torej bomo malo dopustniški — v oddelek za informiranje. Izžrebali bomo pet pravilno rešenih križank in reševalce nagradili s po 60 din. Srečno!
Rešitev povezanih magičnih likov
Posebnost te križanke je v tem, da morate v vsako polje vpisati dve črki, sicer pa jo rešujete kot katerokoli drugo običajno križanko.
VODORAVNO: 1. velika sibirska reka, ki se izliva v Severno Ledeno morje, 3. polj siki pisatelj — realist, s pravim imenom Aleksander Glowacki (Boleslaw, 1847—1912), 5. skupno ime za številne gospodinjske pripomočke, zlasti v kuhinji, 6. bosensko mesto v dolini Sane s tovarno papirne industrije, 8. republika v Južni Afriki z glavnim mestom Zomba, 9. še nedokazano načelo, pravilo, predpostavka, 10. močnata jed iz jajc, sladkorja, maščobe in dodatkov, 12. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju, 13. novo madžarsko mesto v Ba-konjskem gozdu, 15. turistično mestece na otoku Pelješcu, 16. namišljena razdelitev zemeljske oble na dve polovici, 17. nemški matematik, filozof in svetovni šahovski prvak polnih 27 let (Emanuel), 19. priprava za zravnava-nje kupčkastih površin, 20. položaj in pooblastila poslanca za zastopanje volilcev, 21. neroden, okoren človek, 22. del Bleda, znan po veslaških tekmovanjih,
24.	duhovniki, duhovščina sploh,
25.	kraj pri Domžalah s tovarno kartona, 27. -križnica, podobna ogrščici, katere seme daje Slabše jedilno olje, 28. kozmetično sredstvo za izpiranje kože, tekočina za osvežitev in razkužitev, 30. biblijski prerok, ki je napovedal propad Judovske države, 32. neprozorna, navadno trdna snov z dobro prevodnostjo, metal, 33.
umetniško oblikovana posoda iz keramike, kovine, kamna ali stekla za praktično rabo ali za dkras, 34. reka skozi Prijedor.
NAVPIČNO: 1. polizdelek papirne industrije, namenjen za izdelavo findlnih izdelkov, 2. pričakovanje, upanje, tudi žensko ime. 3. dotik z rokami, stisk, aretacija, 4. gošča, sesedek, sediment, 5. pravokotno razrezan papir različnega formata, 6. slovnični pojem, prvi del periode, 7. razdalja kake točke od abscisne osi v Descartesovem koordinatnem sistemu, navpična koordinata, 8. bosensko mesto v dolini reke Bosne s tovarno papirne industrije, 9. bukova deska, 11. tiskarska plošča z drobno mrežo križajočih se linij, sito za izdelavo avtoti-pov, 12. vlaknata snov, zlasti iz lesa, ki se uporablja za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken, 14. stroj iz jeklenih in elastičnih valjev za glajenje papirja ali tkanine, 16. drža, stoja, vedenje, narejen obraz, za vnanji učinek preračunan položaj telesa, 18. morska riba močno sploščenega telesa, ki elektrizira svojo žrtev, 19. večji kraj pri Zidanem mostu s tovarno papirja, 20. grmovje ali
Prišli:
Zivkovič Vukosav — II. pom. preč. rezal, stroja
Rejec Alojz — obratni ključavničar
Levi magični lik: 1. prevara, 2. jelenče, 3. Vevče, 4. tančina, 5. trčenja.
Desni magični lik: 1. proporc,
2.	kopalec, 3. papir, 4. politik, 5. prerija.
Med likoma: a) plodnost, b) preča, c) kopje, d) poletje, e) pon-va, f) Pekre, g) cukanje.
Na označenih poljih: LEPENKA.
Na uredništvo smo sprejeli 18 rešitev, seveda so bile med njimi tudi nepravilne. Po 60 din prej -mejo izžrebanci:
1.	Kurent Leon
2.	Šubelj Marija
3.	Volf Mila
4.	Kogej Cirila
5.	Talič Kati.
Rešitev anagrama:	STROJE-
VODJA
Izmed štirinajstih reševalcev prejmejo po 25 din:
1.	Slatenšek Zora
2.	Zidar Cenka
3.	Kokalj Bogo
4.	Šubelj Marija
5.	Kogej Cirila.
jasic Osman — traktorist Bainovič Radoš — zavijač papirja
Poročila se je:
Ivkovič Vesna s Hrovatin Sašom ČESTITAMO!
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
ZA MESEC MAJ
Nova vratarnica
Končno smo za tovorni promet odprli nov prehod z novo vratarnico. Moderna vratarnica — za ceno 1,900.000 din — vključuje prostor za vratarje in čuvaje, za gasilce, altu prostor in prostor prve pomoči. Pričakujemo, da bo osebni prehod odprt tekom junija, ko bomo razsvetlili okolico in montirali kontrolne ure.
Stane J.
Tovilovič Zdravko — I. pom. dodelavnega stroja
Bačanin Miloje — paznik pap. stroja
Šubelj Matej — zidar I
Bainovič Javorka — snažilka
Kovačevič Milka — prebiralka — števka
Odšli:
Skerbinek Danilo — vodja energetskega odd.
Kneževič Zdravko — vodja zav. stroja zvitkov
Lujanov Vojislav — pom. vodje preč. rezal, stroja
Hajdarevič Husein — previjalec papirja
Trivunovič Slavko — pom. zavijača papirja
Osmanagič Muhamed — čistilec notranjih obratov
Planinc Odon — pospravljalec izmeta
Šubelj Ana — prebiralka — števka
Rep Karel — pom. vodje gladilne-ga stroja
Knjeginjič Marko — pom. vodje vzdolž, rezal, stroja
Vidmar Albina — vzorčarka I. — upokojena
Jukič Senad — pom. zavijača papirja
Rodili so se:
Nezirovič Sulju sin Mirzet Savič Nenadu hči Božena
ČESTITAMO!
—nnsEDEio-
Glasilo delovne organizacije Papirnice Vevče — Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Danilo Skerbinek, Ignac Zajec, Jože Marolt, Franc Fras, Silvo Razdevšek, Ivo Bogovič, Andrej Grad — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1971 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov