Slovenska niladina. Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi mladi. Zadnjo nedeljo je bila v Hajdini pri Ptuju prva večja slavnost, posvečena izrečno slovenski mladini. Naznanilo po časnikih, da se veselica priredi ravno na čast m 1 a d i n i, pokazalo je svojo privlačno moč. Trumoma so prihajali mladeniči in rnladenke na slavnostni prostor, na vrt g. Mih. Gregoreca. A tudi stariši so bili v mnogobrojnem številu navzoči. In odlični gostje so nas podastili iz vseh sosednih krajev, posebno mnogo jih je bilo iz Ptuja. Celo mariborski Slovenci so bili zastopani. Krasno je bilo gledati to množico ljudi, ki so se razvrstili po lepo zelenem vrtu ter si poiskali ugodnega prostora, da lahko vidijo na oder, kjer so se imele vršiti točke dnevnega sporeda. In tolažljiv je bil pogled na to množico ljudstva za vsako rodoljubno srce, kajti Hajdina leži tik nemskutarskega Ptuja. Marljiv odbornik bralnega društva je pozdravil v gladkem nagovoru vse navzoče. Na to je mladenič 2 u p a n i č izborno predaval Gomilšekovo pesem: »Slovenskim mladeničem!* Kot tretja točka na sporedu je bil slavnostni govor, katerega je govoril g. prefekt KoroSec iz Maribora. Govornik je omenjal veselo gibanje, ki se je v zadnjem času začelo med slovenskimi mladeniči na Spodnjem Štajerskem. Naši mladeniči so se začeli zavedati svoje visoke naloge, ki jih čaka v bodočnosti. Po8tali bodo raožje in v njih rokah bo ležal blagor celih družin, občin, okrajev, da cele naSe domovine. Slovenski rodoljubi se veselijo tega gibanja in s ponosom zrejo na vrlo mladino. S posebnim zadovoljstvom pa še mora napolniti srce vsakega rodoljuba, da se vzbujajo tudi raladeniči v Hajdini, ki je tako blizu Ptuja. Smoter mladeniškega gibanja je, da se po njem vzgojijo krščanskopoSteni in značajni, narodnosamozavedni in ponosni terza svoj bodoči stan visoko izobraženi mladeniči. Ko jih je govornik vnemal za narodni ponos in narodno samozavest, kazal je mladeničem na mesto Ptuj. To mesto je bilo nekdaj slovensko. Še leta 1848 so bile v mestni žup- nijski cerkvi slovenske propovedi. Mladeniči ptujske okolice, ako boste vi kazali, kadar pridete v Ptuj, svojo narodno zavednost v uradih, pri izbiranju trgovin, pri obiskovanju gostiln, po tem se bodo začeli stolpi nemžkutarske trdnjave v Ptuju kmalu majati, in prišel bo čas, ko se bodo stolpi porušili, in z zidovja starodavnega ptujskega mesta zavihrale bodo slovenske zastave. Narodno navduSenje je sijalo pri teh besedah z obrazov vrle mladine .... Po slavnostnem govoru je zapel meSan zbor Ipavčevo: Slovenska dežela. Veščaki so hvalili lepe glasove in ubrano petje. Mladenka Ana Weinhart je ljubko predavala Gregorčičevo pesem: Na sejmu. Celo nekaj novega sta bili gledaliski igri. Mladina hajdinska je pokazala, kako nadarjena je. Dekleta igrala so «Jeza nad petelinom in kes». Tu si jih moral samo gledati, kako so se držala in sukala, kakor da bi bila na odru rojena. Gospodinja Vladka (Lucija Drevenšek) se je hudovala nad deklami in klicala zaspanke, pa tako vzdihovala za svojim ljubim kokotom. Dekle Lenčka, Rada in Nežika (Neža Šlamberger, Kristina Mikič in Marija Požgan) so prodale za 1 K kokota botri katri (Jera Pal), hude, ker jih je gospodinja zjutraj ob petelinovem petju tako zgodaj klicala. Pa kmalu so spoznale, kako so nespametno ravnale, ker jih je sedaj gospodinja, ki ni mogla spati, klicala že o polnoči. in kupile so kokota za drag denar za 6 K zopet nazaj od prekanjene botre Katre. Jednako ugajala in še več smeha vzbujala je burka «Kmet Herod ali gorie mu, ki pride diiakom v roke.» GaSper (Ignac Muzek) krčmar v Zakotju, ki bi bil rad videl predstavljati «Tri modre iz Jutrovega* se da od 3 dijakov (DraSkovič Franc, Štrucl Anton in Novak Jakob) narediti za kralja Heroda in stavi ž njimi za 3 K, da bo molčal tako dolgo, dokler mu dijaki ne povedo «Dobro jutro, kralj Herod*. NaSemijo ga in tako našemljen sedi na sodu. Dijaki se nekoliko Se ponorčujejo iz njega in odidejo. Kmala prideta iz polja domov 2 hlapca (GojkoSek Anton in MerkuS Franc) in GaSparjev oče Matijče (Miha Sorglechner) in mislijo, da je GaSper začaran ali da je obnorel. Ko branjevec (Cebej Matija) ne more izgnati hudiča, pošljejo po zdravnika (Hostnik Janez), ki ga razno preiskuje. A Gašper mora za stavo vedno mirno in tiho sedeti. Nazadnje mu je le preveč, skoči jezno iz trona in kmalu se vse razvozla, da so namreč dijaki naredili GaSperja le za «aprila». Omeniti Se moram izboren kuplet »Kmetska kritika», ki je vz- budil velikansko smeha. Nazadnje nam je zapel še niešan zbor narodno: «Lahko noč*. Toda zapel jo je le, ker je bila na sporedu. Sicer pa nas ni gonil nihče spat. Saj bi tudi nihče ne šel. Kdo bi spaval, kadar je srce polno navdušenja in veselja ? Zabava je bila živahna. Veselica, ki se je zadnjo nedeljo vrSila v Hajdini, je naredila čast hajdinski mladini. Mi ji čestitamo na krašnem vspehu! Upamo, da se kmalu zopet vidimo; kajti med tako izborno, tako narodno zavedno in omikano mladino prebiti par uric, je užitek. Vzgled vaš, hajdinska mladina, pa naj posnema mladina v celi ptujski okolici. Naprej, slovenska mladina! Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi mladi!