lih*j» v8*k r-ued dailr *®*Pt 8n sad Holidajs. Ursdallkt GLASILO SLOVENSKE NAftODNE PODPORNE JEDNOTE ftl® ** »■■■< ■!■■ MM« JUu»r. II .... ________"___' " ... ta aprsvnlftkl __ 1657 So. Uwnd«Ui A v«. OfflM ef P»Wk«tloi»: W57 Bo. Uwnd«l« A ve. IfUphoM Rockw»H 4904. j^TO—YEAE XVDL „ ^ ^^^^^ JS-TTSS Chictfo, DL, aobot. 7. marca (Mtrch 7), 1925. i idpjWf"Ti i PET LET JE trajal boj za I mezdni povišek S KONČNO SO USPELI LE POŠTNI USLUŽBENCI. Vztrajnost ne doseže le uspeha, ampak pride tudi do cilja. VVashington, D. C. — Nakrat-a0 je bilo že poročano, da je »redsednik Coolidge ' podpisal »redlogo, ki pov^a mezdo pošt-»m uslužbencem, dasiravno so »rejšnja znamenja govorila, da fetira tudi novo predlogo. Tako je končal petletni boj 100,000 poštnih uslužbencev za ivljensko mezdo. Mezda se po-ri&a za tri sto dolarjev na leto povišanje mezde je veljavno id prvega januarja 1925. Mezda ■ poviša poštnim uslužbencem, elezniškim poštnim uslužben-em in pismonošam. Za manj se poviša mezda poštnim delavcem in drugim enakim skupi-iam. Tistih, ki bodo prejeli tri ito dolarjev mezdnega poviša-ija, je okrog 220,000. Boj za povišanje mezde so vo-ile tri unije in sicer: Unije Kitnih uslužbencev, železniških »štnih uslužbencev in pismo-los. V zadnji organizaciji so tu-i pismonoše, ki raznašajo pošto ia deželi. Vse tri organizacije so družene z Ameriško delavsko ederacijo. Poštna birokracija je »veda nasprotovala povišanju nezdc. Organizirani poštni u-užbenci so se kljub temu rctrajna Jtojevali proti intrigam velebiznisa, dasiravno so vedeli, tudi predsednik ni bil naklo-ijen povišanju mezde, kar je prvikrat pokazal s svojim vetom. Velebiznis se je najbolj priza-eval, da ostanejo mezde poštnih uslužbencev saj tako nizke, kot lor *.thBg mi raU of MUf« provkM ti Ia Mrtloa HOJ, Act of Oct. Z, HIT. .uthori« katerem se bo dalo iz u-ilužbencev iztisniti več dela. Oni ■odijo, da bo tak priganjaški načrt ponesrečil, kajti oni izjavljajo, da ho uslužbenci že zdaj preobloženi z delom do skrajne me-i*. Ako se pomnoži breme dela, tedaj bo sledilo to, kar sledi pri drugih delavcih, ako so preoblo-kni z delom. Razne bolezni in prezgodnja smrt se bodo oglašate bolj t m gostoma med njimi, kar zojiet odganjalo dobre in spo-•obn«. moči, da bodo iskale delo v privatnih podjetjih, kjer se ne fcahu-va za tako mezdo tako na-Pornega dela. Wsshington, D. c.—Podpredsednik Dawes je v svoji adresi pri vztoličenju izredno ostro kritiziral senatni opravilnik, ker dovoljuje manjšini uspešno ob-strukcijo. Še po znamenjih, ki so bili opaziti na obrazih senatorjev, ko je govoril, je bilo spoznati, da prejme od strani senatorjev, kar išče. Opravilnik, kot —■ .......... ---------- — je iprivatni industriji, ak(v uLnU sestavljen-, daje namreč ni moč, ako vidi, da predlagani zakoni niso v interesu ljudstva, da lahko uspešno obstrulra. Podpredsednik je prejel prvi krepki udarec od senatorja Ree-da iz Missourija. Izrabil je priliko pri obedu, ki ga je priredil South Atlantic Holy Cross klub senatorju Walshu iz Massachu-settsa. Navzočih je bilo več drugih senatorjev. Ob tej priliki je senator Reed imenoval podpredsednika Dawesa osla. Reed je naglašal, da je mr. Davves v svoji vztolični adresi na senat zaloputnil po ljudski svobodi. Karakteriziral je Dawesa kot stokajočega in rigajočega o-sla, ki prihaja, da poizkusi vsiliti svojo voljo in mnenje nasproti takim možem kot Webster, Calhoun in drugi senatorji na glasu. Opozoril je navzoče, da je Davves prvikrat v svojem življenju govoril z govornice, katero je počastil Washington. Na prvi senatni seji, ki ji je predsedoval Dawes, so ga senatorji sprejeli zelo hladno. Tudi Davves je bil popolnoma spremenjen človek. Človek, ki je prejšnji dan bral levite senatorjem, je sedel mirno, ko je poslušal kritiko, ki je šla mar njemu. Senat je sprejel rezolucijo, ki je potrdila njegove akcije dne 4. marca, kateri je pa dodan stavek, da se naj take stvari ne dogode več. Davves je sedel mirno in ni dal znamenja od sebe, ki bi govorilo, da ga re-zolucija peče. Obrazi senatorjev »o pripovedovali v zbornici in prisotnim na koridorjih, da mu senatorji niso naklonjeni. Seja v senatni zbornici je bila mirna, ampak toliko glasneje je bilo zunaj po hodnikih. Senator Brookhart, ki je prešel v opozicijo in je lani zahteval, da pride Dawesovo ime z glasovnice, je govoril s senatorj . k priplula jo k stari gardi. ZasUv» jim jo vprašanje: "No. kaj *daj mislite, ko sem hotel tega človo-ka lani spraviti z glasovnice In senator, ki pri** * ,U.r.1 gardi, je vzkliknil: "Mislim, da bi vi morali postati vodja republikancev v senatu." „ Najbolj so se bali senatorja James A. Reeda, kajti njegove Generala! strajk M železnicah preti w daniti ji železničarji so skrajno nezado-* oljni z upravo na temelja Da-*enovega načrta. 'krlin. 6. marca. — Nad Nem-vini na niti generalna stavka žH. /ničarjev. Lokalni itrajki no a. v teku v Leipzigu, Dreede-in Uoerlitzu. železničarji, ki "krajno nezadovoljni z mezd-n,ni M"iajem in sedanjo želez-*»«ko upravo na temelju Dawe-*>veg« načrta, so včeraj zagrozi-da zaatavkajo v splošnem. Poganja z upravo so v teku. svilni delavci izkoristijo položaj konjuktura za svilo na trgu je ugodna. Razširili bodo agitacijo v Penn-sylvanijo in druge kraje. Paterson, N. J. — Organizacija svilnih delavcev "Associated Silk Workers Union", ki je vodila lani v jeseni stavko osem tisoč svilnih delavcev v tukajšnjem mestu, je odprla svoj stan v Al-lentovvnu, Pa., ki je važno središče za svilo., Od tukaj bo organizacija vodila agitacijo po drugih mestih v Pennsylvaniji za organiziranje svilnih delavcev. Na trgu narašča povpraševanje po svili. Seveda jo ne zahtevajb delavske žene in hčere, ki so zadovoljne, ako se morejo obleči v čedno obleko iz bombaževine, ampak po nji povprašujejo lene in hčere posedujočega razreda. Vodja agitacije za organiziranje vseh svilnih delavcev je Jo-seph E. Matthew. Uvidel je, kako tovarnarji iz Pattersona grade tovarne v drugih mestih in nasvetoval je svojim organiziranim tovarišem, da morajo za tovarnarji in organizirati delavce, uko hočejo obdržati, kar so si priboriti z velikim trudom In žrtvami. Organizacija je njegove nasvete osvojila. | Delavci utrjujejo svojo organizacijo, medtem pa podjetniki drobe še to kar imajo. Njih organizacija "Broadsilk Manufactu-rers Association", ki je svoje-časno izdajala list, v katerem je silno napadala delavske strokovne organizacije, nima zdaj pravega svojega glavnega stana. Gooperative Silk kompanija, v katert so bili združeni manjil tovarnarji in katerim je ta kompa-nija služila kot agencija za raz-pečavanje svile, je razpuščena. V nobenem oddelku tekstilne industrije niso tovarnarji tako vsak zase, kot v svilni. V Patersonu zdaj vse drugače sodijo o uniji, kot pred stavko. Zdaj vidijo v nji delavsko napravo, ki ima moč in ki ostane. Nekateri posamezni podjetniki so pričeli kršiti pogod)x> glede sistema dveh statev, zaradi katerega so delavci zastavkali. Ako bodo preveč pozabili, kako se glasi pogodba, jih bo delavska organizacija spominjala, da jo dobro prečitajo. K■11 m r s I b«| v čelw»lov«kljl Socialisti so razburili ftkofe s Interpelacijo o ločitvi cerkve od države. Praga, 6. marca. — Cehoslo-vaška koalicijska vlada je prišla v novo krizo vsled vprašanja ločitve cerkve od države, katerega so sprožili socialisti v parlamentu. Socialisti so stavili v zbornici tozadevno interpelacijo na vlado. To Je razburilo slovaške škofe, ki so odgovorili z o-strim pastirskim listom. Vlada zdaj Išče izhodov iz krize. UGANKA ZA MLADINSKE OBLASTI. Oakland, CaL — Učiteljica IJarbara Bruce je |*>karala 13-letnega Earl Nina pred vm-ml u-čenci v šoli. Deček Je nato iz maščevanja do učiteljice zlezel v njeno stanovanje, ko nI bila doma in je zrezal njeno obleko na kose. Napravil je za $760 škodo. Mladinsko oblasti ne vedo. kaj bi z dečkom počele. Zanje je deček uganka. • KELLOtt PREVZEL DRŽAVNO TAJNIŠTVO i panja sa priznanje so v jot-vlade je v polnem zamahu Washingtonu. aahington. D. C. — Frank ellogg je bil v Četrtek zapri-n kot driavni tajnik. Hu-prejšnji driavni tajnik, se peljal v New York in od pojde v par dneh na Bor-raudo. Nekaj ur po nastopu službe je Kelog konferiral s senatorjem om. Nedvomno sta govori-Rusiji. v senatnih krogih se to govori, da razprava o a-iških pogojih priznanja sovjetov pride vsekakor na dnevni red še tekom sedanjega izrednega zasedanja novega senata. Informacijski biro Unije sovjet-skili republik je par ur potem, ko je flughes zapustil urad državnega tajništva, objavil dolgo po-ročfo o ekonomskih razmerah v Rusiji, poudarjajoč, da se je ekonomska situacija zelo izboljšala v prejšnjem letu. la od M) Rumunija ia robu i kaota ia bankrota Kumunaka vlada je nalagala Ilire narodov, da je stabilizirala denar, v resnici je pa njeno . gospodarstvo na psu. lJUkarešt. Rumunija. — (Fed. Press. Poroča A. L. Conrad.) — Rumunska vlada je dolgo časa blufala svet. Zdaj, ko ne more več blufati nikogar, se pa pripravlja na despersten boj z vsakomur, ki kale na njen bluf. Ob koncu minulega leta je rumunska vlada poslala ligi narodov spomenico, v kateri je izjavila da Je stabilizirala svojo valuto, vzpostavila produkcijo in transportacijo in konzolidirala svoje dolgove, dalje da je izravnala proračun in pripravljena plačati vojne dolgove. Na podlagi te spomenico je - rumunska vlada iskala novih posojil. V resnici pa rumunski denar ni stabiliziran. Rumunija mora importirati tisoč železniških vagonov pšenice za prehrano prebivalstva do žetve. Nebrojne tovarne počivajo in 100,000 delavcev je brez dela. Od farmarjev pobirajo žito s pomočjo žandar-jev. Sedem tisoč železniških vozov ni za rabo. Vlada plačuje o-gromne obresti' od inozemskih posojil v nadl, da dobi nova posojila. Medtem je rumunska vlada zastavila vse svoje dohodke za nabavo svežega vojnega materi-jala in mrzlično sklepa tajno pakte s Poljsko in z drugimi baltiškimi državicami proti sovjetski Rusiji, obenem pa izvaja represivne ukrepe proti kmečki stranki in drugim "nevarnim e-lomentom" v Rumuniji. političarjem se močno zdeha po službah PKOIIIBlf IJONIHTI SEBNEGA Nl&KEGA SARJA. Poleg njega bodo ustvarjene fte druge politične službe. C MLADENIČ OPROftCEN TEŽKE OBTOŽBE. Peoria, III. — Porotniki niso r poznali 26-lctnega Fred Lich-tenberga krivim, da je ustrelil svojo ljubico. Llchtenberga in njogovo ljubico Mary Kltenmil-lor so našli težko ranjena v avtomobilu na posestvu njenega o-četa. Llchtenborg Jo najprvo izjavil, da je on ustrelil svojo ljubico in sobe. Deklo Je umrlo po dveh dneh, nakar Je izpromenll svojo izpoved in rekel, da Je ljubica najprvo ustrelila njoga in nato sebe. Njen oče je nasprotoval, da poroči Llchtenberga. Ljubica je n-kl". ako ju izsledi oče, ds u-Hiteli njo In njegs. In tako Je vzela samokros, ki je ležal v sv-! tomobilu in počils njegs In sebe. Sprlngfleld, III. — "Chlcago Daily Journal" imenuje profesionalne političarje davkojede. lankar pravi, da poviševanje davkov nima drugega namena, kot da se ustvarijo nove politične službe, ki Imajo namen poja-čati moč stranke, ki je v sedlu. IVohibicijoniški političarji se trudijo, da se ustvarijo nove politične službe, dssiravno j« znano, da je bil dosdaj takorekoč denar vržen v vodo, ki je bil izdan za izvedenje Volsteadovega zakona. Vesti v dnevnikih povejo jasno kot beli dan, da so tudi nekateri prohibicijoniški agenti ali detektivi dostopni korupciji. Dali so se podkupiti od tihotapcev z opojnimi pijačami. Tudi nekateri policaji in šerifijski deputi-ji so obdarovani s to slabostjo, »tatistika pa pripoveduje, da umrje na alkoholizmu ravno toliko ljudi kot ob Času, ko Še ni bilo prohibicije/ Slučaji otrova-nja z jerušem so množe. Zadnje vesti pa pripovedujejo, da se navihani prodajalci omotnih pijač zdaj poslužujejo drugih omotnih sredstev, da vzbude pri pivcih domišljijo, da pijejo alkoholne pijače. Policija v Chicagu je na primer zasegla osem sodov piva, v katerega so nabrizgall tri od stotke formaldehida (H-CHO), ki Je pa vsebovalo le pol odstot ka alkohola. Form pripravlja na Zgosti ali kondenzlra se v vodi ali alkoholu. Policija Je izjavila, da ne more nastopiti proti dotlč nemu salunarju, dokler kdo ne zboli zaradi uživanja takega pi va in zapriseže tiralnlce. Ljudje, ki so pili to brosgo, so mislili, da pijejo pravo pivo, pa so pili na vadno neopojno pivo, kateremu je bil primešan formaldehide, da jih omoti. Ti dokazi so dosti jasni, ds je prohibiclja ponesrečile. Ampak za prohlbljonista nI so to dokszl, ampak oni žele še več služb za ljudi, ki prisegajo na zastavo prohibicije. Poslanec Homer J. Tiče iz Greenviewa je podložil predlogo, ki ustvarja službo posebnega prohiblcijonlškega komisarja. Poleg nJega bo nastavljen Še podkomisar, pet četovodij in pet in dvajsot agentov ali detektivov. Pravico do imenovanja bo imel, ako bo predloga sprejeta, državni prokurator, mesto guvernerja. 2e ta določba Je dosti Jasna za ljudi, ki kaj mislijo. Bil Je velik boj med sedanjim governerjem in državnim proku-ratorjem Hrundagem, ki je na volišču končal z zmago governer-ja. Governer ima dozdaj moč, da imenuje gotove uradnike. Prohibicijoniški vodja F. B. Ebert pa toli, da se nokaj te moči odda državnemu prokurator ju. Delavske in druge organizacije naj protestirajo proti taki i*>-| trati ilonarja. Ljudstvo ima pravico, da zahteva bolj varčno gospodarstvo. STERILIZACIJA ALI VKC LET JKCK? PROCES PROTI RADIČU 0TV0RJEN V ZAGREBU Radič odloži oba mandata, da ne bo vplival na obravnavo. Ob-toien je velelsdaje In zarote proti državi. Dunaj. 0. marca. — (Poroča A. R. Decker čikašklm "Dally newa'\) — Sodnljskl proces preti Štefanu Radiču, voditelju hrvaško kmečke republikanske stranko, je otvorjen. Včeraj so bile zaHlišane prve, priče is Zagreba; druge priče pridejo pozneje na vrsto. Dr. Ante Trum-bič, ki je bil 8. februarja izvoljen poslancem v Zagrebu na RadiČe-vl listi, jo njegov glavni zagovornik in pomagajo mu še trije drugi odvetniki. Kakor |x>ročajo, hamorava Radič odložiti dva poslanska mandata, katera so mu dali volllcl. S tem korakom hoče pokazati, da želi biti prost vsake Imunitete, ki bi ga ščitila med obravnavo. Klrkvaoi Izbijata Iz au|Mba zboraioa Vsi delavski poslanci so zapustili sbornlro s Izobčenim socialistom vred, ki je oAtel vlado. London, 0. marca. — David Kirkwood, socialistični poslanec is Glasgowa, je bil včeraj Izključen iz angleške zbornice, ko jo brez imrdona kritiziral politiko angleške vlade. Obtožen je bil, da je prekršil zbornična pravila, ker je motil govornika. Govornik v tem slučaju je bil zunanji minister Austen' Chamberlaln. Kirkwood mora zdaj prositi zbornico oproAčenjs, drugače se ne sme vrniti v zbornico za dobo vsega sedanjega zasedanja. Chamberlaln je poročal zbornici, da angleške čete Izpraznijo Kolin kakor Hitro Nemčija t* polni pogoje mirovne pogodbe. Tedaj Je vstal Klrkwood in stavil Chamberlsinu dolgo vrsto vprašanj o zunanji politiki, na katera Je zahteval pojaanlla. Končno je vprašal, kaj je vlada naredila z znanim Zinovjevlm pismom. Chamberlaln ni hotel odgovarjati, pač pa je zahteval, da mora K(rkwood molčati. Na* kaj čass je bil krsval v zbornici, nato pa je Chamberlaln predlagal, da se Kirkwood Izključi Is zbornice pozval Kirkwooda, naj zapusti zbornico. Tedaj se ja dvignila vsa delavska delegacija na levici in z Ramsay McDonal-dom na čelu odšla s K!rkwoodom vred Iz zbornice. Torlji so imeli Klrkwooda na piki že dolgo časa. Najbolj Jih ja razkačU pred nekaj tudnl, ko Je v zbornici ožigosal dinastijo In dejal, da je princ Waies parazit, ki se na ljudske stroške potepa po svetu In igra klovna. Žilavi it. SuuJafaM Njegovi tovariši Izgubljajo v ameriške zdravnika. vera besedo perejo, žgo in toče Jo mu gladko z jezika, kakor da jih či-U iz knjige. Toda senator Reod se ni posluliJ pekočoga biča v ae-natu Iz njegovih besed je bolj donela žalost, ko Je naglašal, da j« podpredsednik prejšnji dan ustvaril nevarnost za ivobodo In legalnost .......___ - ■ ŽENE, NE PIJftTAJTE VRELE VODE V ftKAFU NA TLEH. (Iiirago, III. — l>ve in pol loti Ntara Ana Danič je padla v Akafčftk vrele vod«, ki jo je nj»-na mati rabila, ko j« prala pod. 1 Umrla Je v strašnih bolečinah v par urah. Akroft. O. — Ural HheoU, star dva In dvajset let, ožonjen in oče dveh otrok, Ima izbiro med sterilizacijo in štiri leti joče. Ktvft« je bil spoznan krivim napada na mladega dekleta. Hodnik E. D. Fritsh Je izjavit, da zniža njegovo petletno JotnlAko kazon na eno loto, ako se podvrže sterilizaciji. Obeojeoee ja prosil za odlog, da ponudbo prou* dari. Peking, Kltsjsks, A. marca. — Dr. Hunjatsen, predsednik juž-nokitajske republike in vodja ljudske stranke, ki leži že dva meseca bolan v Pekingu, je občudovan od vseh njegovih tovarišev. Ameriški zdravniki v tukajšnji Rockofollorjevi bolnišnici, v kateri je l«žal nekaj tednov, so žo pred onim mesecem izjavili, da ne bo živel doset dni. Todaj so dr. Bunjatsonovl prijatelji vzeli bolnika v svojo »rudo In ga prepustili kitajskim zdravnikom, ki zdravijo bolj z avtosuge-stijo kakor z medicino. Bolnik Je še vedno živ. Kitajci so zdaj mnenja, da so njihovi zdravniki boljši kot Inozemski. VNEME. Chlcago In okolica: V nedrij^ nestalno, morda dotevno. Solne« izide ob 6:17, zaide ob 5:4«. ZAKOTNI PIHAČ OIIHOJEN. rfeicajro. III. — Hodnik Robert K, JWntzel je obsodi! VVilliam rrawfor«la na petdeset dolarjev denarne globe zaradi Izvajanja advokatsko prakse brez dovoljenja. <>awford Je nastopil pred Modni kom Josoph Habethom kot advokat v tožbi za zakonsko loči. tev. t' —............ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPOBNK JEONOT« LASTNINA MKOVENHKK NABODNB 1'OiJHOMNK JKUNOTS Gmm ofUuov p« dogovoru, Bokopul M n« vrafejo. Naročnina Z*dinJ«iM drtnv« (izven Chiamo) 96J9 0» kto. Mf m po^uu te tlJjft m tri mmm; ChUMto la CUgoJ6*Q m kU. UM s* i® k®^ ® s "PROSVETA" _ m7-*t ga. U«M>^ A vena«. Chlcaca. HUaols. ^ "THE ENLIGHTENMENT" Orgaa af tU« Slorenk Natiaaal Baaaflt Bed*?. . r . .....111 in im, I MIHI.....1 - I 1 - - - ^ Ow«rd bf tke Slnreek NallM Jf^^ Adv«rtiaing ratM on ftgTeement. Subacription: Unitad 8UU1 (azeapt Chlcafo) aad ytur; Chieaffo flJO, aad foralen eountria« $8.00 par faar. PJ^K KATEP^PMESS* UNION LABEL APPLIED FOft ffi r oklepaja a. pr. (Jan. 31 M) pa leg vaiega l^aaa aa da i*m Ja • ta« daaroai potakla aaročalaa. Pakartta |a aa aataH Hat. t I B GOSPODARJI NAMERA ME ZOPET POHEZATI E. Na ta način mislijo reiiti vprašanje nadprodukcije. Industrije so vse zvezane med sabo. Ako jeklarski, rudniški in stavbinski delavei ne delajo, ni dela za krojače, čevljarje in druge delavce. Kapitaliati sami ne morejo porabiti obleke, ki je izdelana za vse delavce, ravno-tako ne morejo povžiti vse pridelane hrane. Kar je odveč odroma v skladišča in čaka tam, da napočijo ugodnejši časi za biznis. Na podlagi tega dejstva sklepajo finančniki in jeklarski magnati, da po rahlem oživljenju industrije v prvih šest mesecih, sledi dremanje industrije v drugi polovici leta. v . To pomeni, da smo se vrnili v normalne čase, katere so privatni bizniški interesi želeli od srca, v katerih 1* nadprodukcija pojavlja v rednih presledkih. Ako bi bili delavci boljše plačani, saj tako visoko, da bi lahko pokupili skoraj vse produkte, ki so jih pro-ducirali, tedaj bi bil seveda čas nadprodukcije še precej oddaljen. Sedanje delavske mezde niso v najmanjšem soglasju z obstoječimi cenami. Dolar kupi le še toliko blaga, kolikor ga je kupilo pred izbruhom vojne dva in Šestdeset k večjem tri in šestdeset centov* K In zagovornik kapitalističnega gospodarskega siste-ipa pravi v svojem članku, ko zagovarja gospodarski nered, ki ima svoj izvor v današnjem gospodarskem sistemu, da ne moremo svojih p^pduktivnih sposobnosti vpo-rabiti skozi vse leto do najvišje mere, ne da bi prišli v nevarnost, da imamo preveč produktov, kar povzroča de: presijo v industriji. Zniževati je treba me4de, dokler ne osvojimo tuje-zemskih trgov. Tako se glasi priporočilo gospodarjev v financah in v industriji. Ampak kako naj osvojim^ tujezemske trge, ko čitamo v ravno,teh listih stok, da so produkcijski stroški v tujezemstvu nižji, kot v Ameriki. V teh listih pa ne čitamo samo stokanja, temveč tudi priporočila, da naj zapadna Evropa osvoji tujezemske trge t pomnožitvijo svojega izvoza, kajti če tega ne stori, ne bo zanjo prosperitete. Poleg tega priporočila je poleg še sugestija, da zapadna Evropa lahko konkurira, ker delavci delajo poceni. Po teh besedah pa predsednik Narodng komercijalne banke v Ncw Yorku zopet govori ameriškemu poslovnemu evetu: "Evropa je izurjena, konkurenca med okreva-jočimi evropejskimi narodi povzroči skoraj gotovo, da se stroški za delo znižajo pod sedanjo mero. Ako htfemo imeti dolgotrajno prosperiteto ipesto nezadovoljivih hipnih sunkov v biznisu, tedaj se moramo pripraviti, da smo kos najhujši konkurenci v naši zgodovini/' Tudi te besede so jasno razumljive. Te besede pomenijo, da so delavci v Evropi izurjeni. Njih mezde so nizke in kljub temu bodo znižali še te mezde. Ako hočejo ameriški bUnismani uživati dobre čase, tedaj je treba znižati mezde tudi ameriškim delavcem, da bo ameriški biznis lahko konkuriral evropejskemu. Vprašanje je pa, ali so delavci pripravljeni na ta naskok privatnih bizniških interesov na njih mezde? Ali bodo vzdržali sunek, ki ga privatni bizniški interesi prii pravljajo že več ko leto dni? Najprvi direktni naskok Je bil izvršen na najbolj slabo plačano delavce. To je na tekstilne delavce. Naskok na rudarje se že pripravlja. In opazil ga je vsakdo, ki ni slep za dogodke, ki se vrše okrog njega. Več ko leto dni Je minilo, ko so pričeli omejevati delo v organiziranih rudnikih, v neorganiziranih so ga povečali produkcijo. Po mesecu juniju se po napovedi, ki je bila priobčena v glasilu jeklarskih podjetnikov 'iron Age," prične tudi naskok na jeklarake delavce. Najprvo jih bodo pričeli odpuščati, omejevati obrat v jekiarnah, nato bo pa slodil naval na metde. Delavci bodo prevedrili ta naskok, ako bodo solidarni in bodo sunek gospodarjev ob pravem času parirali s pro-tisunkom. Ako bodo dremali in bo njih čuječnont odjen-jala, tedaj bodo poraženi. se Za obram ne zadosti je samo štroltfvna organ iza< politično Ua, am-socia- hTia i ♦ . , poiiuuiu v ^^ fcuijana. llsticni stranki in skušati, da spravijo v občinske, okrajne morejo dobiti. Jeseni sem . in državne urade in zakonodajne zbornice kolikor največ Sunnysidu, utah, pr* več mojih svojih zastopnikov. Strokovna organizacija je prešibka "taitt prijatelj*, k* samanasebi, da odbije ta naskok privatnih bizniških ihte- u^-prtTemTppMt^to resov, kar potrdi zgodovina delavskega gibanja. Waukegaii, III. —- V naši naselbini smo društveno dobro or- I i/a ni društvo zaht*vak>.| te izve resnica, moram porodnem domu imamo vsakovrst- sedati sledeče: Dne 21 decem-na društvi in klube, radi česa* b»?' so bile voUtve, je bjlo prt-— • • • precej Članstva. Ker me >v nagovarjalo, sem xinega do- nominacijo sprejel in bil izvorna, ki deluje za izboljšanje go-spodarstva pri našem S. N. D. Ampak v glavnem sem se na-Kamen kluba je izobrazba, pouk menil pojasniti le radi pisanja v kuhanju in gospodinj|kem de- brata kučiča, da se nisem bd-lu. Zato prisostvuje klub pri do- fcval društvu, kakor je zahteva-mu, da j« prilika vsakamu dru- lo. Zgodilo se je, da sem se zakasni) za 80 minut, kar pa se vsakomur lahko pripeti. Nikdar bi mi ne bilo do tega, da bi odgovarja) bratu Lučiču, a to pot štvu, ko napravi veselico, da se lahko obrne kar na Gospodinjski klub, še ima potrebe radi kuhinje. Na ta način je vsakemu društvu prikrajšana sitnost iskati delavke za delo v kuhinji. Ženam tn dekletom, ki jim je pri srcu, da bi kaj storile za Slovenski narodni dom, je torej tu dana prilika, da postanejo članice Gospodinjskega kluba, kateri pripada Slovenskemu narodnemu domu. Ta klub-je tudi narodni dom. Dom lahko sprejema pri. redbe banketov in vsake vrste veselic, kajti Gospodinjski klub dela pri takih prireditvah. Pokazalo se je, kako je naš Gospodinj, ski klub deloval as banketu dne 27. Januarja t. 1., ko je bilo 860 gostov. V tam slučaju so bile naše žene in dekleta pohvaljene, da so umetne kuharice. Banket je imela trgovska zbornica (cham-ber of commer^e) za Waukegan in North Chicago. Pohvala je bila izrečena našim slovenskim kuharicam. To je dokaz, da ima Slovenski ' i dom sedaj *e lepšo pri-prirejati in sprejemati take da bo naša dvorana i-mela lahko dovolj takega posla. Žene in dekleta torej uspešno pomagate S. N. D., ako pristopite k Gospodinjskemu klubu v Slo: venskem narodnem domu, Zgla-siti se je aa seJi vsako tretjo sredo v mesecu. Prihodnja seja kluba se bo vršila dne 18. marca t. I. v prostoru 8. N. D. ; Nala želja je, pridobiti vse delničarke in hčere in tudi žene in dekleta, ki še niso delničarke JC narodni liko pri S. K. D., da pristopijo v Gospodinjski klub. Pokazale bomo, da smo tudi žene in dekleta zmožne kaj napraviti za svoj narodni dom, ki je last Slovencey v Waukeganu, HI. Pozdrav zavednim Slovenkam v Ameriki, posebno pa v Wau-keganu in North Chicagu. — Mary Brence, tajnica Gospodinjskega kluba,S. N. D. Calumet, Mlch. — Dasiravno je še precejšnje število Slovencev v naši naselbini, se redkokdaj čita kak dopis od tu. Saj ie tudi težko napiaati dopis, ki bi vsem dopadel, in težko je prijeti delavcu za pero, ko so mu prsti trdi od dela. Ženske tudi vedno mislimo, da ne smemo drugega dela opravljati kakor gospodinjskega. w ; Kot vidim se Ženske povsod fe>U »nimajo za dopisovanje kakor tu. Pa vseeno mislim, da jo znttatf &e to'borno plačo, ko •e težko ob nji preživi d< ne bo zame takšen greh, ako se malo oglasim. Delavske razmere so tu kakor vsod drugod — delo s? še do-»I, plačajo pa malo, ker s« hoje. da bi prehitro obogateli. Tu tudi ni dela sa drugetfk kakor sa tistega, ki sna dobre sukati kramp in lopato. Kakor vsako leto nas tudi letos ni pozabila zima, ki morfbitl ni nič manjša kakor se čuje od sibirske. Ravpo na dan, ko pišem. je 17 pod ničk). Za Prosveto bi bila na skoraj pozabila poslati naročnino, kajti tu ni nobenega agitatorja raajo. Pa se ljudje vseeno nafočaJo, a-koravno je nekaterim Prosvcta trn v peti. Videli bi rajši, da prej propade kakor kasneje. Ravno radi tega pa vsi* ki še niste naročite, ker to ie edini slovenski delavski dnevnik v Ameriki, da se res poteguje izključno sa delavske pravioe. Pozdravljam čitatelje tirom A-merike. —11. S. naznanilo od društva št. 79, ko herni kotiček, kjer je kaj naro-pravi, Članstvu, da je društvo na be, da bi se poravnalo.' seji januarja sprejelo stare-tajnika za let novoizbi eto 1925. li tajnik ni " ker se odzval ka- sem čutil potrebo, da odgovorim na pisanje, ki ni točno. Da so te vrste resnične, jamčim s svojim podpisom. — Frank Črnlch, Član (Jruštva Št. 79. VVaukegan, IJ|. — Naročnino j Prosveto ponovim, ker mi list zelo dopade. Ko pride pismono-ša, prvo pogledam za novicami. Tu jih je dosti. Pobflt smo zopet sneg in mraz. — Anna Krainc. 7 Grass VaUey, Cai ~ Letos rpialim, da se le ni od tu oglasil ni^Če, tako se jaz prva. Mpš imajo trudne roke, V tudi me ženske nimamo kaj prida prostega časa; celo pozimi ne. Hitro nam minevajo dpevi in leta kakor sen. Kaj pa ima proletarec dobička od enega ali od desetih let. Bolj izčrpan je in toliko Hiž-je groba. Življenje človeka je že tako ustvarjeno, da vsak misli, kaj bo napravil v tem in onem letu, ko pa leto pride okoli, smo ravno na istem ali celo slabšem položaju kot smo bili. Naša domišljija in napor sta kakor bob ob steno. Od truda se nam sufli kr|, a bogatini so pa lepo v hlad- se, živimo ih umiramo tato, da se rode in Žive d!rugi ljudje. Tudi naša zemlja se Je rodil* in umr la zato, da bodo rodili novi svetovi. Tako nam je bilo zT ' poročano. Citali smo v slovenskih in a-meriških Ustih, da bo konec sveta na 6. februarja. Ali ne naredi se vselej, kar si kdo izmisli. Bogatini so se gotovo že tresli za svoje grehe in cekii^S^ Dobila sem od rojakov več pisem s povpraševanjem glede tukajšnjega dela. Namenila sem se v javnosti vsem odgovoriti, ker bi mi posameznikom odgovarjati vzelo preveč posla. Zaenkrat ne svetujem sem hoditi za delom, ker ga ni. Se Že dolgo tu nastanjenih delavcev je kakih sto dobilo počitnice, ne vem, za časa. Kakor se sliši, jim zadosti. Nič se ne vpra- koliko ta jih ni še *a, Če je delavec kaj prihranil »brati mora Času, ko je delal, po svoje stvari in iti. Mogotci gotovo s svojim tihotapskim nastopanjem namerava- •. -j, n-P« - - elavec t družino. Mi smo tu že nad deset let. pa tako slabega še ni bilo kakor je ravno sedaj. To naj bo vsem v sporočilo, kateri so me vprašali o zlatih rudnikih. Zimo imamo še precej milo. Ptički Že veselo žvrgolijo s svojo pesmijo, počutijo se zopet srečno, ker jim je toplo. Hudegs mraza tako nI tukaj. Snega pade malo ali pa nič, nas pa dež toliko pogosteje obdari, da imamo dosti vode Čez poletje. Lirf-sko zimo smo je imeli premalo. Jo bo pa letos toliko več, da bo zemlja bolj rodila. Dete po vrtovih pričenja, ali vsak s naporom zasluži, kar vži-je. Treba je zalivati vse poletje, kar ni Šala. Zraate seveda tistemu, ki prav sadi in obdeluje. Ker še nisem < znane razmere. Coal Creeka so [olgo tu, ubili m ne bil v Z strinjam. fcarkometom se vsekakor tm. Naj bi le posvetil v sle- Pozdrav! — Frank Lukman, Florence, Colo., Box 264. Prtfel za informacij* Odgovori na vpmšasja. Kenmore, O. — Inozemka ne postane državljanka Združenih držav" samo radi vzroka, ker se je poročila z ameriškim državljanom. Iskati mora sama državljanske pravice, ampak v tem slučaju veljajo zanjo neke olajšave. O tem se informirate na okrajnem uradu. — Za otroka starsev, ki So ameriški državljani, ako je rojen v inozemstvu in ga še mladega pripeljejo v Ameriko, ni treba prositi za državljanstvo. — Vsakdo, ki je rojen v Ameriki, je amertiUti državljan, ne glede na to,orzijani is vsah krajev Italije in naslovili protest na vlado. * Medtem pa neprestano pada valuta lire. V torek je padla na 25 za ameriški dolar. Pilijo se glasovi, da je Mussolinijeva bolezen tudi kriva padanja ire. Rimski listi pišejo, i a italijanska valuta skrahira poginoma, Če bost* Amerika In Anglija pritiskali ta poravnanje vojnih dolgov. STAVKA JCCARSKE STRAŽE? NegrliifW ^^uliiii^ih'!!^^ Chicago. — Policijska straša v okrajni ječi je v petek zapre-tila s štrajkom, če ne dobi povišanja plače. Stražniki prejemajo $149 na mesec, zahtevajo pa $170. Serlf Hoffman je potolažil stražnike s obljubo, da se potegne za njihove zahteve. NE3WCA N Chicago, 01. — Joseph Zaitz, še mlad Človek, ki je prišel na živinskem tovornem vlaku iz Puebla, Colo., je bil v Četrtek zvečer na mestu mrtev, ko skočil z vlaka na Kinzle pt. in Laver-gne ave. na bližnji tir. V Istem hipu je prldtrjal osobnl vlak Northwestern železnice in ga razmesaril. — (Po imenu je soditi, da je bil nesrečnež Slovenec ali Ceh). „ Poštni pakt med Poljski ln ** sovjetl. — T , Dunaj, 6. marca. — Poljska in sovjetska Rusija sU podpisali pogodbo za obnovitev normalne poštne in telegrafske zveze med obema 4eželama. Pakt določa, da pošta ne sme biti ovirana, toda cenzura najbrž ostane. Odnošajl med Poljsko ln Unijo sovjetskih republik se zadnje čase nekoliko izboljšujejo. KMtronprbic je "žaloval" za Ebertom. Berlin, 6. marca. —- Friderik Viljem Hohenaollern, bivši nemški kronprlnc, je tudi poslal ve-nec v znak sošalja za umrlim predsednikom Elbertom. Iz Door-na v Holandijl, kjer se nahaja skskajzsr, pa ni bilo najmanjšega glasu. Katoliški nadškofje so ukazali zvoniti po vseh cerkvah v Nemčiji ob uri pokopa Eberta v Heidelbergu. NOV MUttSOUNLJEV POSLA- Washington, D. C. — (Fed. Press.) — Signor Giacomo de Martino, nov Mussollnljev poslanik v Washlngtonu, Je pred nekaj dnevi predložil Coolidgu svojo poverilnlco. Rekel je, da se 1-tslljansko ljudstvo "zaveda svojih dolžnosti In pravic". Coolidge je odvrnil s sugestijo, da bi bilo dobro, če hi Italija plačala svoj vojni dolg Ameriki. Kingston, Jamajka, i. marca. — Letošnji pridelek sladkornega soka se računa na M,454 ton. Tako dobro nI sladkorni trs obrodil že pol stoletja na Jamajki. Eksplozija v l*ningradu; 2« mrtvih. Leningrad, Rusija. 0. marca. — Silna razstreli* kisika v poslopju sredi mesta Je danes U-smrtlia 26 oseb. Večie število o-seb je ranjenih. Eksplozija Je povzročila veliko paniko. 22 mrtvih v podsvlbl na Spon- Madrid, C. marca. — 22 delavcev je bilo danes ubitih in 40 ranjenih, ko se je podsul lom pri Madridu. napredek mk ihii»iondon. 6. marca. — Pri občinskih volitvah v Londonu 1-majo reform isti večino. Socialisti so zelo na***"* glavni itak. tsst-st ao. lawnoalk avb^ chicaoo. ilunoi^ 0 livrševalni 6dbor$ __ _ UflUVNt ooeu i Bol UlMiartm'V*.riut,^ Mm Nevmki t/L Mas«lalk Jeka upravitelj gUslU Ki Up Oo4taa. porotni ooam Martin $*Usaikar, pradaadslk. Mt »76. Harharta^OMsi]Traasss i SSBElffi ■ * bolniški odbl h 08B10HJB OKBOUBi Mm n.t.k. isremsik. 9mthh f. uv«šsh A**. VZHODNO OKBOftJli Ni M, Maaa Raa, N. Juaeph KtivlMi HKD. t. Bss 114, WM N*Wte*. Pa. ZAPADNO OKROlili AlU« šalar, B»« \U, OiM Rsm, M hffMPU. rs::1^ s? f?t — Nadzorni odbor: raal jfcrger, sr«Maik. «41 WUI«w M- CMnm JjU MkM i« * «■ 11ulk, V. ns. t, rtmšsu, liti grsak uk WlTlM bu Ckl&ffe, VL Združitveni odbori fmMalki Frsak AU4. IIM Ia. Crawf#r4 An, CkkSM, IILi Je*» mCbovni SORATMKs Dr. F. Kka, UM St Ckk An* - 1 ll, ss tfh tekal s ilavalsU It ve ba hrma, ki m aamk)a as h* |l __i ire i. N. P. j„ mt4i k. Lswa4ale am GMsste, IIL vaa SADEVR BOLNIŠKB PODPOBB ■■ NAlLOVBl ». N. P. J, aMT-ftt 8». UwadaU Ave^ CkUsff^ IIL pen akni POŠILJAT VB IN STVABI, m m tmaj« «L Isv Prttelk« im^mssIs v |L lmlat«lnMi ešbaee s4 nfl Milj . ZLtt&JrZ Male? i^MbMkTi^lM* ua ui i^mamiII Vd srlslfl m tL porotni nikar. Bes 17«, Vsi šeplsl U drugI spUl. Miasalls, n^asl, MrohOna tn apto^^tor Is v svnsl s glnslloai lešante, sa| se MI4> je. UwnšnW Ah, cmianen. M. ZDRAVNIŠKA ZA PORO" SPRIČEVALA Lani je država Wlsconsin vzu-konlla postavo, takosvano "Eu-genic Mšrriage Law", ki zahteva, da mora vsak moški, ako hoče dobiti dovoljenje za poroko (marriage licenss), pokazati zdravniško spričevalo v dokaz, da nima nikakc spolne bolezni, ftestorlca drugih držav zahteva sedaj isto namreč Oregon, North Dakota, Alabama, North Csrolina, Wyomlng ln Loulslana. V državah North DakoU ln North Carollna se zakon nanaša ne le na venerične bolezni, marveč tudi na tuberkulozo in umo-bolnost. Raziskava s strani Russell Sa-geve ustanove je pokazala, da je zakon imel odločno *vzg<\levalno vrednost in da Ji v neki meri vplival na okušene ljudi, ki so se hoteli poročiti, da so odložili poroko do časa, ko osdravlio. VeČina zdravnikov v državi VVis-consin se je izjavila v prid zako. nu; kar se f|Če natančnosti zdravniškega pregledovanja, Je četrtina zdravnikov izjavila, da niso pregledali vsakega peci-Jenta. Poročilo trdi, da nekatere spremembe v postavi bi iboljša-le njeno vrednost, na primer, ako se bolj jasno zahteva, kako naj zdravnik postopa pri pregledovanju, ln ako se državni zdravniški oblasti poveri oblast« da nadzira Izvrševanje tega zakona. — P, L. I. 8.' u—ai I. ImmmLMIU v •Sil IZ v . i» umi JAVNA GOVORNICA (Glasovi članov 8. !f. P. J. in ttUUlJer Proavets.) Collinwood. Ohio. — Zdi m nam umestno, da izkažemo skritega dopisovalca grdih izrazov v 'Ameriškem Slovencu-Edinoeti', kateri si je izposodil ime neve-Ačega človeka. Služi mu za krinko, da lahko očita članici S. N. P. J., da ae n« upa podpisati pod dopis. Pokazati hočemo to kreaturo v pravi luči, ki nas vse na-zi vi j/i "živali". Zato je potrebno, da priobčimo odlomke njegovega pisma v stari kraj, da javnost izve, kar ji sedaj že ni znano, da vidi prekucuha ne Mamo na naži strani, temveč tudi na klerikalni, pod katero okrilje »pada. Celotno pismo objsvimo kasneje, javnost pa naj sodi. Odlomki pisms nekdanjega ceaar»ko4traJjevega uradnika se glase: y "Jaz se podim čez'vse ovire in videl boi, da si bom ustvaril Že lepo karijero. Moji članki so vzbudili v tukaj An jih katoliško mielečih krogih tako zanimanje, da se mi 2e sedsj ponuja služba urednika z |200 mesečne plače. Toda čeprav bi rad zgrabil za uzdo zlatega konjička, vendar pa ne morem, ker ao trije pogoji. Vse te pogoje upam doseči v dveh letih. 1. moram biti ameriški državljan, 2. moram biti vaaj eno leto v katoliški jed noti, 8. moram biti popftnoma vešč angleškega jezika. Sicer bi se v domovini ne upal v javnost radi prevelikega obzira kakšne blar maže. "Tu med neolikanim nsrpdom pišeš kar hočeš, saj niti malo ne vedo, kaj je pravzaprav ali smisel človeka, samo čitati, pa je vse dobro kar grabi jeza, ko vidi prismodarije pišejo ploveiski listi .. ." "Moji članki pa so posebnost že radi lepega jezika in Ukočega govora." Res lasclvni izra|j tečejo temu c. kr. uradniku kakor kakemu izrodku iz velikoritestnih nižin. Toleranten Človek ao vsaj v pisavi ogiba nesramnih beaed. Nejevoljen, ker ni mogel poraziti vseh, j{ napovedal maščevanje nad naprednimi elementi. Vomo, do je bil fašist kakor tudi da se še ni izkadil terorski duh. iz njega črnožolt Nastopila je res nova doba, toda za klerikalce in njih surovost ne. Nov duh je zavel v vrstah naprednih elementov, kar apozna-vajo klerikalci, zato so začeli zagovarjati svojo zavoženo propagando. Collinwood res vstaja, toda v drugem duhu, kot ao pričakovali. Dvigati s? je pričel duh zavednosti in v kratkem se prične tudi stavba Slovenskega narodnega doma. Lotili so se najne-uapešnejšega boja proti naprednemu elementu, ki je pri nae ako-ro ves pod okriljem S. N. P. J Ni težko uganiti, odkod nenadna sprememba. Naglašal smo že, da katoliško izobraževalno društvo skrbi za napredek, k odseva v umazanih izrazih, kateri se čedalje bolj goste v dopisih, ki prihajajo v katoliške liste iz te naselbine. Pričakoval nismo drugega. Kristjane se nazivajo, nas, k: ne verujemo v njih priamodari-je, pa nazivajo "živali". Koliko dajo na krščanake principe se razvidi Že iz tega, namreč da sami ne verujejo v krščanske nau- IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Daljo.) "Pravijo, da ga je Metternich popolnoma zmedel." Ivan Arkadjevič je šepnil: "Cisto ga je zmedel! Na duši in na telesu t Ta nemški knez velja pri njem vse. Naš Nessclrode je sama senca!" Maksim Porfirovtfpa je dostavil: "Ta Metternich mu neprenehoma poje svojo pesem, da sede kralji in ceaarji na vulkanih in da sfrče zdajpazdaj v zrak, če ne napno vseh svojih moči I Da, da, Ivan Arkadjevič, naša Rusija je sedaj avstrijska sstrapija!" "In naš car se je poataral na duši, kakor da jo živel že osemdeset let na zemlji t" "Kar se je uprl petrograjakl polk, je izgubilo njega veličanstvo zadnjo svojo sapo I Da se nas Bog usmili!" "Torej se mu godi kot kralju Davidu, ko je bil star devetdeset let ter so mu dali mlado Mor-bičanko, da ga je grela v postelji!" "In našemu carju, Ivan Arkadjevič, ponujajo tudi mlado deklico, da bi mu ogrela staro, posušeno in žalostno dušo!" 'Tako je, Makaim Porfirovič! In nihče drugI nego prekanjeni Mansurov nI Izkuhal tega zdravila!" "Tako Je, Ivan Arkadjevič!" 1 Precej čaaa je preteklo, predno se je debeli dvornik zopet prikazal. Komarki je stisnil nekaj v roko ter Ji potem mignil proti stopnicam. Kar Ji Je v roko stisnil, se Je čutilo stari devici dosti obširno, tako da se Ji Je razlila zadovolj-nost po vsem obličju. Ostala bi bila še rada, ker jo bila radovedna kot sraka. Ali orožnik je zo-pet migal proti stopnicam in morala je rada ali narada odriniti. "Marlčka, ne pozabi name!" je zaklicala, prodno je izginila na ovinku Htopnic. MariČka pa je s strahom in trepetom odšla ta atražnikom, ki je stokal pred njo. Vstopila ata v malo sobico, ki je bila prazna. Nato je zaprl vrata ter jo potisnil v drugo sobo, ne da bi aam vstopil za njo. Tudi Je vrata zopet zaprl. Nekaka motna, modra svetloba je bila razlita po tem prostoru, tako da dekle v prvem hipu ni-čeaar ni moglo razločiti. Ko so se ji oči privadile modrega somraka — svetilnica je bila skrita za nekakim modrim, pajčolanaatim pregrinjalom je opazila MariČka. da Je nama in da ni nikogar v precej obširnem prostoru. Prvo, kar ji je aililo v pogled, je bila velika podoba na steni. Kosala Je čiato Suzano, ko je kopala belo svoje telo in ko sta Jo, kakor pripoveduje sveto pismo, Masovala nečista dva starca. Tako se ji je svetila kakor bela rofta sredi zelenja, obraza obeh «%rcev pa sta bila grda in ostudna. "Kaj bo?" Je vjdihnila MariČka. "Kako fldo podobo Imajo na atenil Kdo more kaj ta-.koga gledati!" Komur niso neznsni čshI, v katerih je Anton Alojzij, mož blagega duha in izbranega oku-oo, vladal v škofijskem dvorcu ljubljanskem, se spominja še gotovo ravnokar omenjene Suzane. Kdor je bil blagega duha in izbranega okusa, se nI spodtikal nad nebežko nagoto, katera ne je kopala v zeleni vodi. Stari korarji, ki no n svojim duhom bili sorodni nvetopinemnkim* dvems ftarcema, so pač sramežljivo povešali svoje poglede .če so tuintam prišli v nobo, kjer no na nte-nl višali Susana in starca-nečintnika. "Kako more milosti j Ivi škof kaj takega vsak dan gledati!" Tako so godmjsli ter menili, ds so boljši od svojega škofa. Pri tem ps nikdar nino pozabili, da bi ne bili — takoisto skrivoms od spodsj navzgor — svojih oči na hitro pašo pognali na belo telo nage Suzane! Korarnko to godrnjanje ni dosegalo Antona Alojzija; pod njegovim naslednikom. nlsbotnim Jernejem, pa je*bila bela 8uzana pregnana iz škofijnkega dvorca. Od kazal I ao Ji namotno steno ns samotnih Goričanah. Poznejši škofje, ki so katoližko vero reševali na Kranjskem, so Jo pregnali Še celo pod streho foričanskega gradiča, kjer Še sedaj plesni, če je niso mords prodali kakemu Židu. Uboga Suzana! MariČka je čutila, da JI Je vročina preši-njala celo telo. Mehanično si je slekla jopič in z glave ai je snela ruto. Bila je kakor v kletki sinka. ki ai želi nazaj v svobodo, kjer je poprej frfotala. V svoji stiski je pričele moliti in > pogledi >e begala po ntenah naokrog, da bi Ji ne treba gledati nespodobne nage žcnakc. Kon- čno je sedla na mehek stol, katerih je bilo vse polno po sobi. V svojo tolažbo je ugledalo na strani majhno podobo Matere božje, katero je obdajal venec debelih, zlatih žarkov. Ohladila se ji je daša, ker je pred Božjo porodnico brlela kakor isfra majhna lučica. Takrat so se nekje v steni oflprle durce, katerih dekle dosedaj niti opazilo nI bilo. Vstopil je mož v beli uniformi, ki se mu je tesno prijemala telesa. Po dekletovem mnenju je bil vsal general. Bil je vitek kakor smreka na gori iirnapake ni bilo opazjti na njegovi podobi. Naslonil se je na zid pri vratih ter si pri tem z belo roko podprl obličje. Melanholično oko njegovo jo dolgo objemalo deklico, v kateri je pod temi pogledi vse kipelo. Na misel ji je prišlo, da je pri Frančiškanih na oltarju angel, ki ima ravno1 tak obraz. A mogoče, da je bil obraz tega moža Še krasnejši. Ko jo je nekaj časa gledal, je stopil v sobo ter zaprl tapetna vratca za sabo. "V imenu Boga in sina spaaitelja!" jo iz-pregovoril in mehki ta glas je segal dekletu do srca. Ker ni vedela drugega odgovoriti, je dejala slovenskot "Na vekomaj, amen!" Obrnil se je proti Mariji na steni, se globoko priklanjal ter delal čudne, široke križe čez obraz In prsi. Suzane niti pogledal nI. To'je Maričko docela prepričalo, da ima pred sabo po-božnoga in Bogu dopadljivega človeka. Nekaj Itrenotkov je nato hodil po aobl gori in doli. Šepetal je sam pri sebi in Marički se je zdelo, da je čula besedo: "Ponižaj se, da boš povišan!" Obetal je pred njo ter vprašal nemško: "Kako ti Je ime, deklica?" "Marija," Je šepnila, "Marija, gospod general!" Zamislil se je, a pri tem je njegovo oko zopet počivalo na njenem razžarjenem obrazu. Počasi je izpregovoril: "Marija! Dobro Ime, lepo ime je to! Ime matere našega spaaitelja!" Kazal je na melanholičnem obrazu poteze, kakor da ji je povedal Bog zna kako važno, do-zdaj ji še neznano novico. Potisnil je blazinasti stol v njeno bližino in sedel je tik nje. Ko je nekaj časa zrl proti stropu, kjer sta bili upodobljeni mitra in škofova palica, Je posegel po njeni roki. Cutils je, kako so se je oklenili njegovi prsti, prav kakor bi se vila okrog njene roke mehka mačja tačica, kadar noče pokazati ostrih svojih krempeljčkovt Imela je zavest, da ji ni večje sreče, nego sedeti na strani tega moža, ki se Ji je zdel kakor višje bitje. Zanealjivo ni bil hudoben človek, in če ji ta pove, da jo vzame —. vzel jo bode gotovo! Imeti takega moža: pri tej misli so je v glsvlci zbeganega dkeliča vae zmedlo. NI ji izpuntil roke; pri tem je videla, da ao mu je po prstih vse svetilo od dragih kamenov. Prav je imela Komarjeva, ta grof je gotovo imel denarja na ostajanje! 8koraj zblaznel Je, ko so mu umrli žens in otroci! Da je imel dobro srce, Je moral vsakdo opaziti: aaj mu je dobrota silila iz vsake črtice na bledem obrazu. Zopet je izpregovoril: Marija, povej mi, se li tudi ti tako silno dolgočasil na zemlji?" Pri tem je dvakrat ali trikrat prav globoko vzdihnil, da se je deklici od samega uamiljenja topila deviška duša. — "Kaj se čem dolgočaaitl," je odgovorila, "ko niti trenotek nisem brez dela!" 'Ti delaš?" i , "Sove, gospod general! Kako bi drugače mogli živeti?" "In kaj delaš?" "Perem, pometam, fantku obleko šivam. Ker mati raznaša perilo, moram tudi kuhati." Nekaj se Je zamislil: "Pereš? Kolikor ae spominjam, nem te videl, ko ai prala ob vodi, pri lesenem montu tam dol L Opozorili so me na tvoje noge. ki no bile kar rdeče od mrzle vode." Tu se je zamolklo smejal. Ona pa Je odgovorila sramežljivo: "Vsak drugi dan perem v Ljubljanici." ^ Ker nI poznal stisk preprostega, vsakdanjega življenja, je zaspano vprašal: "Cemu sedaj? Počakala bi raje gorkejšega vremena T "8 čim pa naj bi potem živeli?" Je vzkliknila važno. ločudil ne Je: "Ali nimate denarja? Saj ga Je vendar toliko na svetu!" "Ljubi moj Bog," je vzdihnila. "kolikokrat ga nI v hiši! Se soli ne moremo plačatir "Cemu rabite sol T šMie bi bili vsi ustvarjeni L niso zmožni stvarnega razpravljanja, pač pa l tikanja in dajanja umazanih priimkov. Njih napredek prav nikogar ne bode, ker ga ni. Njih pisanje nam samo razklada, da jim prede trda na vseh koncih in krajih, njih moč peša. zato tako zaganjanje. Čeravno brezverci jim pokažemo, da smo ljudje, ki znamo rabiti prisotnost duha, ko pišemo v liste, česar pri njih ni, čeprav se postavljajo, da jih navdihuje božja milost. Ce so res toliko modri, zakaj ae potem izražajo po svojih listih na skrajno umazan in nedostojen način? Kdo je večji brezverec? Ali ne ravno tisti, ki v katoliških listih piše tako nedostojno? Da je pisal imenovane dopiae bivši c. kr. uradnik, je jasno, kar se tudi vidi iz načina omenjanja razporoke, katera se tiče njega. Pokazali pa bomo značaj še bolj natančno, samo da se razčisti a-fera na pristojnem mestu. In bo zasmrdelo ne samo v Collinwoo-du, temveč po vseh sličnih krogih v Združenih državah. Kaj hoče priganjač, da objavimo pismo župniku ? Lahko, aaj ga imamo, in sprevidel bo, kaj je bil namen alovitega župnika. Zagovarja ga, ker je njegov sedanji posredovalec, čeprav slab, cajti nikjer se ne dogaja toliko prepirov kot ravno pod to božjo streho. Nameni dopisovalca so jasni iz dopisa v št. 22. On napeljuje vodo na svoj mlin. Ali prišel je prepozno v to deželo, da bi se mu posrečilo podjarmiti ženo ali druge )rezverce. Zaslepljenost je pa že taka, da piše dopise kar od samega sebe. 'Modrec" je pisal v stari kraj, kako so tu neolikani ljudje. Torej se ni bati, da bi ga zasledili. ICa* se tiče župnika, se je lahko prepričal, da je pri nas ničla, ter smo del silovite trdnjave, ki e nihče ne premaga. To je S. N. J. Nikdar ne bomo dopustili, da bi se mešal v naše zadeve. Župnik je resen mož, am pak ne zato, ker se ne bode z nami, temveč ker Ima svoje hlapce, ki jim še svojih skrivnosti ne more zaupati samo radi tega, ker so preveč hlapčevski. Posredovalec, kakor je dopisnik, ruje v lastni stranki in jo zdaja. Saj že samo v njegovem pismu v stari kraj dokazuje to. ljudeh pravi, da so živali, zadnjem odstavku svojega pisanja pa piše, da tudi katoliško zobraževalno društvo sprejema živali — z odprtimi rokami. Kje je vaš bog, da vas ne kaznuje, ko se v svoji predrznosti tako očito norčujete iz njega? Predrznite se še pisati, da vera peša! Ali ne pospešujete tega sami? Ne podtikajte tega drugim listom, ko ste sami največji iinitelj, da vera peša. Sami rušite in ne priznate, kaka vam prede v vaših vrstah. — J. Prestoli sli kaj ? Dobro čtivo, je odgovoril. Da, dobre knjige in časopise, kajti ni je večje absurdnosti, kot držati se starih tradicij v sedanji dobi visoke civilizacije. Otro-simo se starih navad in poprimi-mo se dobrega delavskega časopisja. Prosveta in Proletarec sta oba dobra lista. Večja in boljša bosta le tedaj, kadar bo delavstvo spoznalo koristi pravega delavskega časopisja... Trinajstletni Jožek je bil najstarejši izmed šestih otrok v družini. Oče jim je umrl, Mati je imela težak boj za prehrano sebe in šestih otrok. Njihova hišica se je nahajala tik za velikansko žitnico. V tej žitnici je bil uposlen mali Jožek po šolskih u-rah. Cesto je prihajal z dela zelo pozno v noč. Jožkovo delo je bilo na dnu žit-nice. Z lopato je odstranjeval žito izpod žleba. Delo je zahtevalo hitrega gibanja in malemu dečku se je navidezno dopadlo. Kadar je bilo dosti žita so ga po žlebu tudi hitreje usipali in tedaj je moral Jožek delati s podvojeno silo, da ga ni žito zasulo. Delo je postajalo vedno bolj naporno za šibkega fantiča. In zgodilo se je, da ga je zasulo. Tu sledi poročilo preiskovalne komisije: Zadnjega avg. je prišel Jožek na delo ob sedmih zjutraj. Podal se je na svoj prostor na dnu žitnice. Bilo je dosti žita razložiti. Delal je, kolikor so mu mlade moči dopuščale in ker VELIK IZLET V JUMSLŠVUO na parniku "BERENGARIA" P hi je zi NEW YORKA v sredo 27. maja. JiifutlovMi I HoUtm li paMtiti *«oj atni kraj. t« poletje, tedaj m »ridrutiu UU-tnikom. ki bodo potovali « parniku« a M. VttkovU u naietf« .\rw Yortketfa urada bode oeebno vodil potni-ke v jubljaao in bo prvael oakrbu vu* prtljage, potne »liune. obmejne pr*»Uxl. noeti itd., ponaesjo« pri vaeb aeprllikati Ea vm nadaljne la- " formacije obrnite ae na nalesa agente v CUNARD LINE U« N. Dearborn St Cblcage. III. PRODA SE POSESTVO Lepo posestvo je na prodaj v vasi Kartalevo, fara Mirnapec. Cena je le $2,200.00. Več se izve pri lastniku: Fr. Nagel, 315 Scott St., Milwaukee, Wis. je bil prešibek za tisto delo, je omagal, našel svojo smrt. — Žito se je ustanovilo in po dolgem trudu so potegnili zadušeno truplo ven. * Družba je tajila, da je uslužbi la malega Jožka. Izgovarjala se je, da se je hodil v žitnico igrat. Toda preiskovalna komisija je pronašla, da je bil mali Jožek u služben kot drugi delavci in da je bil vpisan na plačilni lestvici. — Sodne oblasti so spoznale žitno družbo krivo umora in jo ob-aodile na — petindvajset dolarjev globe. —. John R. Sprohar. Mullan, Idaho. — Zakaj moramo čitati ? Da se povzdignemo v znanju, otresemo starih nazi-ranj in da postanemo bolj človeški med seboj. Kaj moramo Čitati? Literaturo, ki nam bistri um in nas vzpodbuja k nadaljne-mu čitanju. To je naša najbolj-ša duševna hrana. Nekdo je vprašal mojega prijatelja, kakšno čtivo najbolj ljubiš — romantično, naravoslovno, poezije NATURALIZACIJE TEKOM JANUARJA. Tekom meseca januarja je bilo ameriško državljanstvo podeljeno 14,201 inozemcem širom Združenih držav. Po deželah prejšnjega podaništva stojijo na prvem mestu Poljaki z 2640 naturalizacijami, na to pridejo Italijani z 2,401. Prejšnji britanski podaniki stojijo na tretjem mestu z 2,219, in četrti na vrsti so tujerodci iz Rusije s 1,373 naturalizacijami. Na to sledijo v postopnem redu tujerodci iz Nemčije, Cehoslovakije, Grške, Ogrske, Jugoslavije itd. Število prejšnjih jugoslovanskih državljanov,,ki so meseca januarja postali ameriški državljani, znaša 444.—F. L. I. S. Člani S. N. P. J. širite svoj list in pridobivajte nove člane. HlSA NA PRODAJ! Proda se lepa dvonadstropna sedem sobna hiša, moderno urejena. Oglasite se osebno na naslov: 2800 So. Sawyer Ave., Chi-cago, 111. (Adv.) ŽENITVENA PONUDBA. Mladenič, star 26 let, se želi seznaniti s Slovenko, dekletom v starosti 20 do 25 let v svrho že-nitve. Tu je resna prilika in če katero veseli, naj piše in priloži svojo sliko, katero ji vrnem na zahtevo. Vsa pisma naj se naslovi na F. K., P. O. Box 735, Bridgeville, Pa.—(Adv.) ŽENITVENA PONUDBA. Samec, star 39 let, ki ima veselje do farmarije in se želi pri-ženiti na kakšno farmo. Imam tri tisoč pet sto dolarjev gotovine. Nevesta naj bo dekle ali vdova do 40 let stara in ki lastuje farmo. Katera resno misli, naj piše na naslov: "Ženin Farmar", 2657 S. Lavvndale ave., Chicago, 111. (Adv.) DA SKUHAS DOBRO PIVO, PIŠI PO NASE PRODUKTE. imame v zalogi elad, hmelj, aladkor la vm druge potrebMJne. Poskusit« le •• prepričajte, ds je doma pri naa, kuhani redno I« najboljši la nejee-nejfti. Grocerljam, ■ladjarjem ta ▼ prodajalne ieletnine dame primeren popa* pri večjih Barotilih. Pilita pa Informacija na t FRANK OGLAR, •401 Saperior Avenna, Clorolaad. 0. Ali želiš znati njtmvilno pisat in čitat angleško? Ndfeči si "Slo-vensko-angleško slovnico", katero je izdala In ima na prodaj Književna matica S. N. P. J. USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; VZEMITE SEVERA'S COUGH BALSAM Prsvi odpomoček - prijetno sdravilo - 28c in 80e. Severa'« Cold and Grip Tablete porxrotoUkx*Jlno odpoJho« od prehlada. SOo. - Poskusite najprej pri lekarju Severov Almanah IMS na W. P. SEVERA CO., v lekarnah, ali pa ad CEDAR RAPIDS, K)WA Boljši bodočnosti nasproti gre le tisti, kateri stalno varčuje — ker njegovi prihranki mu omogočijo oprijeti se priložnosti in postati neodvisen. Al v ••*»'«* k .» , r AKO NAMERAVATE OBISKATI STARO DOMOVINO letošnje lato, zapomnite si to, da je v Vaiem interesu, da al naročite s* tnam ■ posredovanjem našega parobrodnega oddelka, ker ml zastopamo vse parobrodne črte. Pomagamo Vam tudi preskrbeti vse potrebne listine potilJatve v Jugoslavijo in druge dežele izvršujemo ceno in hitro. Kupujemo Vale vloge v jugoelovanskih bankah. Kaspar American State Bank 1900 Bine Islam) Ave, vogal 19. ulice CHICAGO, ILL. IMOVINA DVAJSET MILIJONOV DOLARJEV VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TO VARNO BANKO