Posamezna številka Din 1»
Št. 180.
V Ljubljani, \ sredo 13. avgusta 1924.
Pofttnlna w gotovini.
Leto L
NARODNI
>
mm
Q.Hl»WH»,|M»Ht..<.l>»tMt«.«M|t.tW..>..»W.,>W»».t..t..»M»W»W>>l|MtM>Ht..».
t	Izhaia	vsak	dan	popoldne.	I
f	Mesečna	naročnina:	|
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. \
Neodvisen političen list. f
Uredništvo: Wolfova ulica štl/L~ Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633.
»Novi Dobi“.
V celjski »Novi Dobi« je objavil g. Prekoršek članek »Vlada in narodne manjšine«, ki naj bo nekak odgovor po ovinkih na naš istoimenski članek. Čeprav pravi v svojem članku g. Prekoršek, da ni njegova volja, da bi z nami polemiziral, moramo vendarle na njegov članek odgovoriti, ker si je dovolil v njem g. Prekoršek par netočnosti, ki jih moramo z vso odločnostjo odkloniti.
Tako piše g. Prekoršek, da »se Na-lodni Dnevnik zavzema za pravice tistega popačenega in nekdaj Avstriji prodanega in danes Avstriji udanega elementa, ki ga je naš narod imenoval že nekdaj in ga naziva še danes nemškutarja.«
Poživljamo g. Prekoršeka, da določno pove, kdaj da je »Narodni Dnevnik« branil nemškutarje! In dalje bi prosili g. Prekoršeka, da tudi pove, s kakšno pravico si je dovolil aluzije na »Štajerca«. Po sedaj veljavnem tiskovnem zakonu je sicer časopis brez časti, ker ne more pred sodiščem nastopiti na obrambo svojega slovesa, toda med gentlemani velja kljub temu pravilo, da je treba tudi čast l;",tov re-spektirati. Zato naj pove g. Pr. koršek, katere vzroke je imel, da je vzporedil »Narodni Dnevnik« z nemškutarji in naj nas zadene potem obsodba slovenske javnosti.
Če pa tega g. Prekoršek ne more storiti, o čemur smo seveda trdno prepričani, potem pa je dolžnost g. Prekoršeka, da svojo krivdo popravi in da nam da zadoščenje. Drugega izhoda namreč ni: ali obdolžitev dokazati, ali pa jo preklicati, ker molk je obsodba samega sebe.
Z ozirom na članek g. Prekoršeka moramo pa tudi izpregovoriti par čisto stvarnih pripomb.
Je silno površno, če se meče manjšine in nemškutarje v en koš. Manjšine so nekaj naravnega, nemškutarji pa so žalosten preostanek historije. Nemškutarji so pojav, ki nimajo z načelnimi vprašanji prav nobenega opravka in samo tisti, ki ne najde stvarnega argumenta proti našim izvajanjem, je mogel poklicati na pomoč nemškutarje.
Mi smo razpravljali o vprašanju narodnih manjšin z načelnega stališča in z ozirom na naše brate v Primorju in na Koroškem. Smatramo, da bi razžalili naše brate tam preko, če bi vmešali v razpravo o manjšinah tudi nemškutarje. Kajti kot ogenj in voda so naši bratje tam preko in nemškutarji. Naši bratje so tudi v najtežjih prilikah ohranili zvestobo našemu narodu, do-čim so nemškutarji pri prvi nepriliki zatajili svoj narod. Kako je torej mogoče metati nemškutarje in manjšine v en koši
Neresnično je, da so v Sloveniji samo nemškutarji. Kočevske nemške manjšine ne more nihče utajiti, pa čeprav je tako odrezana od svojega naroda in tako neznatna, da ne pride praktično niti v poštev. Toda Kočevarji niso nobeni nemškutarji in po stoletjih bivanja med nami tudi nobeni privan-drovci več! Tudi s tem se je treba sprijazniti.
Na naslov »Nove Dobe« in njenih krogov pa bi povedali še sledeče: Nemškutarjev na Spodnje Štajerskem se ne da zatreti niti z državnim pritiskom in niti z nasilnimi odredbami. IJftinšku-tarjev bo konec le, če bo naš nfrod zaveden in delaven. Vsi nemškutarski trgovci po Mariboru, Celju in drugih mestih Sp. Štajerske, bi mor&ll1 jutri umreti lakote, če bi izostal iz njihovih trgovin slovenski odjemalec. Gospodje, pa dajte roko na srce in tajite, Če morete, da imajo nemški trgovci med Slovenci večino svojih odjemalcev. Pa nemški obrtniki? Zakaj morejo ti izhajati med nami sijajno, slovenski pa ne morejo? Zopet je vzrok samo naša nezavednost, ker je geslo Svoji k svojim zakopano!
In vprašali bi dalje »Novo Dobo«: Kdo pa je tisti, ki je zastopal nemške veleposestnike proti slovenskim kmetom v vprašanju agrarne reforme? Ali ni bil to demokratski advokat? In kdo Je bil tisti, ki je zastopal nemške trgov-
Deklaracijska debata danes koniana.
Deklaracijska debata se zaključi danes. — Vladna podpora prizadetim od zadnjega neurja.
Beograd, 13. avgusta. Današnja seja skupščine se je pričela ob pol desetih dopoldne. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je bil prečitan nujni predlog poslanca Laziča in tovarišev o spremembi begluške odredbe v Bosni In Hercegovini. Po utemeljevanju predloga s strani poslanca Laziča je izjavil minister za agrarno reformo Vesenjak, da sprejme nujnost, na kar je bila predlogu soglasno nujnost pripoznana. V razpravo je nato prišel nujen predlog poslanca Stanovnika o pomoči prizadetim od zadnje elementarne nezgode v Sloveniji. Poljedelski minister dr. Kulovec je izjavil, da je takoj po prejemu vesti o vremenski katastrofi naročil organom ljubljanskega kmetijskega oddelka, da zberejo vse potrebne podatke. Ministrski svet je dovolil na svoji seji kot prvo pomoč pol milijona dinarjev podpore. Dalje je zaprosil dr. Kulovec tudi ministra za javna dela, da naroči svojim organom, da sodelujejo pri popravi mostov in cest. Dr. Kulovec se zaveda, da vse to ne zadostuje in zato bo skušal pridobiti ministrski svet še za nadaljne podpore.
K besedi se je oglasil poslanec Ivan Puce!! (SKS), ki je dejal, da se sicer s prvim delom ministrovega odgovora strinja, da pa mora izdaviti, da je podpora v znesku pol milijona dinarjev veliko prenizka tudi sarno kot prva podpora. Škoda, ki jo je povzročila elementarna nezgoda je tako velika, da ni s pol milijona dinarji popravljeno niti najnujnejše. S tem denarjem ni mogoče vzpostaviti niti prometa. Veruje pa v dobro voljo vlade in zato pričakuje, da bo vlada svoio podporo zvišala in storila svojo dolžnost.
Poljedelski minister je nato odgovarjal na upit poslanca Mite Dimitrije-viča (rad.) zaradi prehrane prebivalstva v bregalniški oblasti. Minister dr. Kulovec je izjavil, da je odredil, da se
mu predlože vsi tozadevni podatki, na kar bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da pomaga prebivalstvu. Poslanec Dimitrijevič je nato izjavil, da se z odgovorom ministra zadovolji, če pride vsa zadeva pred ministrski svet.
Konec deklaracijske debate.
Predsednik Narodne skupščine je nato oznanil, da se preide na dnevni red, to je, da se nadaljuje deklaracijska debata. Pred prehodom na dnevni red pa je izjavil g. Jovanovič, da so vladni poslanci predlagali, da se v zmislu člena poslovnika določi trajanje deklaracijske debate, ki se naj zaključi še danes. (Ugovori opozicije.) Ker je bil do-sedaj običaj, da se o takih predlogih glasuje brez debate, daje tudi sedaj predlog na glasovanje. Gospodje, ki so proti predlogu naj blagovolijo vstati. Večina poslancev je obsedela in se deklaracijska debata zaključi danes. Vsled tega so nastala v skupščini glasna prerekanja in nemiri.
Za tem je dobil besedo bivši minister Dušan Peleš. Govoril je v zmislu sporazuma med Srbi in Hrvati in je naglasil, da je to stališče vedno zastopal. Svoj govor je podprl z zgodovinskimi dejstvi. Vstop HRSS smatra za pogre-šen korak. Kritiziral je tudi vladno deklaracijo in ni pozabil omeniti onega dela vsebine deklaracije, ki se nanaša na sporazum. Za Pelešem je dobil besedo Wilder, ki je obravnaval 41. člen skupščinskega pravilnika. Predsednik Jovanovič zavrača Wilderja in pravi, da je predlog vlade v tem pogledu popolnoma umesten. Svoje naziranje da slednjič Jovanovič na glasovanje in je skupščina Jovanoviču pritrdila. Nastop g. Jovanoviča je vzbudil med radikali in samostojnimi demokrati velikansko razburjenje, čeprav je jasno, da je g. Jovanovič kot predsednik skupščine dolžan varovati objektivnost.
Seja se je nato nadaljevala.
Po povratku Radiča.
Beograd, 12. avgusta. Politična situacija v Beogradu je po prihodu Radiča v Zagreb krenila v popolnoma drugo smer. O Radičevem prihodu je bil Beograd obveščen včeraj popoldne. Ta vest je vzbudila senzacijo v vseh političnih krogih, zlasti pa v vladnih. Vsled te vesti so nastale različne kombinacije. Zanimivo je, da pričakuje tako vladna večina, kakor tudi opozicija nekaj nepričakovanega od Radiča. — Vladna večina misli, da bo njen položaj s tem stabiliziran, opozicija pa upa, da bo Radič s svojo taktiko in izjavami zelo omajal stališče današnje vlade.
VLADA O RADIČEVEM POVRATKU.
Beograd, 12. avgusta. Sinoči po seji skupščine se je vršila seja ministrskega sveta. Predmet diskusije je bil Radičev prihod v Zagreb. Vlada je pretresala situacijo, ki je nastala po Radičevem prihodu. Dalje vztraja vlada na svojem prejšnjem stališču, da vživa Radič iste pravice kakor vsak drug državljan in da se Radič ne izroči sodišču, ker ni za to nobenega sodnega odloka. Vladni krogi smatrajo, da je situacija nespremenjena.
POVRATEK RADIČA JE DVIGNIL NADE OPOZICIJE.
Beograd, 12. avgusta. Vsi politični krogi ugotavljajo, da je politična
situacija zadobila popolnoma drugačno lice po prihodu Radiča v domovino in da je mnogo več izgledov, da bo morala nova vlada v najkrajšem času pasti. Vladna večina, posebno demokrati, pravijo, da se je Radič vrnil radi tega v domovino, ker je bolan in da so ga morali na rokah odnesti v njegovo stanovanje. Demokrati se nadejajo, da bo e lino bolezen Radiču mogla preprečiti, ua bi podal kako izjavo, s katero bi otežkočil položaj vlade. Situacija je po Radičevm prihodu zelo živa in v vseh političnih krogih se opaža veliko razburjenje. Radikali konstatirajo, da je položaj današnje vlade popolnoma labilen in da se more v najkrajšem času pričakovati njen padec. Dalje mora g. Radič odgovoriti vsaj na enega izmed govorov Trifkoviča, Marinkoviča ali Pribičeviča. Opozicija pričakuje, da Radičev odgovor na enega izmed omenjenih treh govorov ne bo popolnoma konVeniral politiki današnje vlade. Na dnevni red bo moralo priti vprašanje, ali vlada odobrava Radičevo politiko in ali se delo HRSS vjema z vladno politiko.__________________________________
ŠE EN RADIČEVEC PRISEGEL.
Beograd, 12. avgusta. Včeraj je položil prisego radičevski poslanec Pa-vao Hauk, kateremu je skupščina pred-včeranjim verificirala mandat.
ce proti slovenskemu časopisju? Ali ni bil to demokratski advokat? In kdo je bil tisti, ki je interveniral pri vladi v korist nemškega podjetnika? Ali ni bil to zopet demokratski advokat?
Tukaj je greh, v tem je zlo, da ni nemškutarstva na Sp. Štajerskem še konec.
S kratenjem pravic nemškim manjšinam ne bomo nemškutarjem prav nič škodovali, temveč nasprotno pridobili jim bomo mastno podporo iz rajha. Toda za vedno jih bomo odpravili, če bomo poskrbeli, da bodo njihove trgovine prazne, da ne bodo njihovi izdelki našli
odjema, če jim bomo kratkomalo nazorno dokazali, da more v naši državi obstati le tisti, ki je za državo in da čaka gospodarska smrt tistega, ki je proti naši državi in našemu narodu, pa čeprav je zanj ves rajh.
Čas je že, da pokopljemo tiste brezplodne rekriminacije, kako so pod Avstrijo nosili nemškutarji ošabno glave pokonci in čas je, da pričnemo vendar enkrat z delom. Delovnemu človeku pa se ni treba bati pravice in delaven človek ,bo zato toliko samozavesten, da ne bo vsled nemškutarjev gazil pravice narodnih manjšin.
Pred sestankom Male antante.
Marinkovič obišče Herriota.
Beograd, 12. avgusta. V političnih krogih se trdi, da bo po želji Če-hoslovaške in Rumunije sklican že ta mesec sestanek male antante. Sestanek bo skoraj gotovo dne 20. avgusta v Zagrebu. Na tem sestanku male antante bi
bila na prvem mestu interpretacij* vprašanja o letošnji skupščini Lige narodov. Pred odhodom na sejo Lige narodov bo naš zunanji minister Marin* kovič posetil ministrskega predsednik* g. Herriota.
Kraljevo potovanje v Pariz.
Beograd, 12. avgusta. V zvezi s to vestjo so politični krogi v Beogradu včeraj trdili, da bo Njegovo veličanstvo kralj Aleksander v drugi polovici meseca septembra posetil Pariz. Definiti-
ven dan še ni določen. Na potu v Pariz bodo kralja spremljali predsednik vlade Davidovič in zunanji minister Marinkovič.
Nevzdržno stanje v Besarabili.
Dnevno številni atentati. — Alarmantna vest o pohodu rdeče armade.
Beograd, 12. avgusta. Po vesteh iz Bukarešte postaja položaj v Besarabiji vsak dan težji in se tam redno dogajajo dan za dnem razni incidenti. V Kišinjevu je nekdo vrgel bombo v romunsko narodno gledišče. Na moldavski ekspres je bil izvršen atentat. Pri tem je bilo ranjenih okoli 10 oseb. Pred-
stavniki državnih oblasti dobivajo anonimna grozilna pisma s pozivom, da takoj zapuste Besarabijo, ker bodo sicer ubiti. Listi poročajo, da se je na Dnje-stru pred nekoliko dnevi nahajalo na potu v Besarabijo 100.000 mož rdeč* armade v popolni bojni opremi.
s
KRALJ SE VRNE V BEOGRAD DNE 15. T. M.
Beograd, 12. avgusta. Potrjujejo se vesti, da se bo Njegovo Veličanstvo kralj dne 15. t. m. vrnil v Beograd s celo kraljevsko rodbino in z rumunskim princem Nikolom, ki se je sinoči vrnil iz Sušaka na Bled.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA. Nastas Petrovič izključen iz rad. kluba.
%
Beograd, 12. avgusta. Včeraj popoldne se je vršila seja radikalnega kluba, na kateri so razpravljali o politični situaciji in o diskusiji v parlamentu. Na tej seji je radikalni klub soglasno izključil Nastasa Petroviča iz kluba, ker je s svojim vstopom v vlado in s svojim vedenjem prekinil vsako zvezo z radikalnim klubom.
ALBANIJA POVDARJA SVOJE PRIJATELJSTVO DO JUGOSLAVIJE.
Beograd, 12. avgusta. Albanski zunanji minister Sulejmah Delvina je po nalogu svoje vlade poslal albanskemu poslaniku na našem dvoru Alirisi Kolo-nji paši brzojavko z naročilom, da jo ta takoj preda ministru Marinkoviču. V brzojavki čestita albanski zunanji minister novi vladi in želi, da bi bili odnošaji med Albanijo in našo državo prijateljski. Tiranska vlada bo vodila napram nam prijateljsko in iskreno politiko, ter ne bo podpirala proti nam bolgarskih komitOv. Da dokaže svojo dobro voljo, je albanska vlada premestila v Južni Albaniji vse policijske načelnike. Na koncu brzojavke izraža albanska vlada željo, da bi tudi Jugoslavija priznala novo vlado Albanije, kakor sta to storili Italija in Grčija. To brzojavko je tekom včerajšnjega dne izročil albanski poslanik Kolonja pomočniku zunanjega ministra Vučkoviču.
PO VČERAJŠNJI SEJI SKUPŠČINE.
Beograd, 12. avgusta. Seje narodne skupščine postajajo vsak dan burnejše. Včerajšnji dan se smatra v vseh političnih krogih kot najvažnejši dan sedanjega parlamentarnega zasedanja in sicer, prvič radi tega, ker se je vrnil Radič in drugič, ker je včeraj vlada prvič branila po Marinkoviču svojo deklaracijo. Vsi priznavajo, da je bil govor Marinkoviča odličen, dostavlja pa se v krogih opozicije, da je bil govor preveč lepobeseden in premalo konkreten. Marinkovič pozna sicer popolnoma sporno točko, toda nalašč iz-begava javnost. Triurni Pribičevičsv govor smatra opozicija za mnogo boljši, ker je bil PribiČevič v vsakem vprašanju precizen in jasen. Danes se pričakuje zelo burna seja, ker se opozicija protivi, da bi bila diskusija danes končana, kakor .je to sklenila vlada sporazumno s šefi vladnih skupin.
KONVENCIJE Z ITALIJO PODPISANE
Beograd, 12. avgusta. Sinoči so se zaključila pogajanja med našo in italijansko. delegacijo v Beogradu. Podpisan je bil protokol sporazuma in vselr 10 konvencij.
RAZKOL MED ITALIJANSKIMI RLE* RIKALCI.
Unlone Romana oživljena.
Rim, 12. avgusta. Katoliški naci-jonalci, povečini odpadniki popolarske stranke so zopet obudili k življenju svojo strankino organizacijo Unione Roma* na, ki jo je 1. 1919 udušila popolarsk» stranka. Nova organizacija ima nalogo zbrati vse one, ki ne odobravajo opor zicijonalne politike Don Sturzove stran* ke, temveč so odkriti pristaši fašistov*. ske vlade. Obuditev stare katoliške na-cijonalne organizacije ni vzbudila v političnih krogih posebne pozornosti, znamenje, da ne bo baš veliko vplivala na daljnji razvoj političnih dogodkov. Far šistovsko glasilo »Nuovo Paese« je se« veda z navdušenjem pozdravilo ustanovitev organizacije.
OSTER NASTOP GRŠKE PROTI BOLGARSKI.
Beograd, 12. avgusta. Iz Sofije poročajo, da je bolgarska vlada prejela od grške vlade noto, v kateri se Grčij* izjavlja, da bo preganjala grška vojsk* bolgarske komite tudi na bolgarske ozemlje. Ta nota je napravila na bolr garsko vlado zelo mučen utis. Takoj jf bila sklicana seja vlade, ki je sklenila, da prosi bolgarska vlada Zvezo narodov za pomoč proti Grčiji. Vlada je dalje odredila najstrožjo kontrolo na meji in bo skušala ta spor z Grčijo rešiti, mirnim potom.
KER STA OBISKALA RUSKO LADJO
N a p o 1 j, 12. avgusta. V tukajšnji luki je že nekoliko dni vkrcana ruska ladja »Vorovski«. Komunistični posla* nec Carmina in dopisnik socijalistične* ga lista »Unita« Cirrone sta se včeraj podala na krov ruske ladje. Ko sta hotela ladjo zapustiti, ju je policija aretirala in pridržala v zaporih.
VSLED POKVARJENE TELEFONSKE PROGE SO IZOSTALE ZADNJE TE« LEFONSKE VESTI IZ BEOGRADA.
Borzna poročila.
Zagreb, 12. avgusta. Dunaj 11.29— 11.49, Italija 363.50—366.50, Pariz 455—465, New York 80.25—81.25, Praga 238—241, London 367—370. Cnrih 15.22—15.32.
C ur ib, 12. avgusta. Beograd 6.60. Dunaj 74.50 (denar). Trst 24 (denar), Pariz 30 (denar), New Yoik 530 (blago), Praga 15.65 (denar). London 24.12 (denar).
Trst, 12. avgusta. (Predborza.) Beo* grad 27.40—27.50, Dunaj 311—313, Nev. York 22.05—22.1250, nraga 65.25—65.75, London 100.60—100.80, 'arih 41&-418.
*+>>
Po ovinkih do cilja.
<Ja Sanka bivšega angleškega premierja Lloyd George-a.)
Davno pred otvoritvijo londonske konference je ž« bil Dawesov načrt od vseh udeleženih velesil sprejet, nato pa obmetovan od vseh s konfetijem vsake barve in vsake kvalitete. Politiki, žurna-listi, finančniki, trgovski strokovnjaki, 'vsakdo je imel dovolj parfumovanih /komplimentov zanj.
Opravičeno je bilo torej pričakovati, da se bo londonska konferenca sklicala 'Zgolj v svrho formelne ratifikacije dokumenta. Toda prišlo je drugače: Na tej konferenci se argumentira in diskutira
o stvari, kateri so udeležene velesile opetovano pritrdile! — četvero komisij, obstoječih iz znamenitih politikov, ekspertov in juristov, zboruje že dva tedna in razpravlja o že davno akceptiranem načrtu. Nove komisije se kreirajo ali pa pritegujejo, da razpravljajo o rezultatih prvotnih komisij in pojasnjujejo njihove pridržke, in plenarne seje se trudijo z demonstriranjem, da ni nesporazumov...
Koncem koncev pa pride sigurno do sporazuma in edinosti, zakaj težko si je predstavljati, da bi se strankam ne posrečilo, da se zedinijo, ko se vendar hočejo zediniti. V Genovi je bila stvar drugačna. Francoski delegati so imeli nalog, delati razdor, oziroma povzročati ne-edinost. Belgija je igrala takrat klaVmo ulogo. Gospod Theunis, sicer častivreden mož, je ostal doma, toda našel je sebe vrednega zastopnika. Konferenca je bila že od začetka obsojena, da konča z disonanco.
V Londonu pa imamo drugačno konferenco. Vsi udeleženci te konference hrepene po ugodnem zaključku. Velesile so strmele tako zelo po zedinjenju, da so proklamirale zedinjenje, ko je bilo še popolnoma nejasno, o čem so se zedinile. Iz tega se je rodilo mnogo gorja. Reševanje problemov je bilo okorno. Angleški in francoski premier sta se sestala v svrho diskutiranja o Dawesovem načrtu, ne da bi bila poprej konsultirala kroge, ki bi bili edini v stanu jima dati potrebne informacije. Vsak trgovec je vedel, da odvisi uspeh Dawesovega načrta od 800 milijonskega posojila. Brez tega posojila je bil Dawesov načrt mrtvorojeno dete.
Herriot in Mac-Donald sta se sestala
k posvetovanju, ne da bi bila poprej vprašala svoje finančnike, pod kakimi pogoji je posojilo mogoče. Tudi ni bilo dovoljeno finančnim avtoritetam da bi se bile udeležile konference. Niti pri ameri-kanskih finančnikih nista ta dva državnika sondirala glede pogojev, pod katerimi bi bili pripravljeni prevzeti del posojila. In brez udeležbe ameriškega kapitala je Dawesov načrt hrpa papirja. Ali sta stopila ta dva državnika kdaj radi tega vprašanja v stike z amerikan-skim državnim sekretarjem? Ta je vendar za nominiranje komiteja v prvi vrsti odgovoren.
Herriotu smemo prenagljenost oprostiti: On je novinec in problemi so težavni. Macdonald pa ne more zahtevati pardona: On vlada že več mesecev. -K sreči je najbolj izkušeni državnik sia konferenci — ministrski predsednik Theunis — obenem osebnost, ki ima največji interes na realiziranju Dawesovega načrta.
Razumljivo nam je, da so Francozi — radi konsekvenc, ki bi jih utegnili imeti gotovi predlogi načrta za njihovo zunanjo varnost — v skrbeh, vendar se ne strinjamo z njihovim stališčem.
Prej ali slej morajo svojo varnost zaupati dobri volji sveta. Toda imajo v teni oziru izza 1. 1914 tako bridke skušnje za seboj, da so nervozni. Razumemo tudi angleške industrijce, ki so vznemirjeni radi zlate reke, ki naj steče v Nemčijo. To zlato pomore njihovemu najnevarnejšemu konkurentu na svetovnem trgu zopet na noge. Belgija nasprotno pa ima prav poseben interes na realiziranju Dawesovega načrta. Belgija uživa prioriteto in hudo jo žeja po zlatem krepčilu iz Wall Struto in Thread-needle Streeta, zakaj finančni minister je v hudi zadregi. Zato se ni čuditi, da si je gospod Theunis toliko prizadeval, da je izravnal diference in odstranil zapreke. Brez prioritetnega zlata mu je težko priti domov. Je iznajdljiv, koncili-janten in zelo pameten mož. Njegov upliv se opaža pri vseh obravnavah te konference. Ni se mu sicer posrečilo, da bi bil dovedel gospoda Poincareja k pameti, utegne pa imeti več sreče s Her-riotom.
precizno in zanesljivo kakor pri vojaški upravi. Glavni šef propagandne službe je sam zunanji minister dr. G. Stresemann; on jo je 1. 1921 metodično organiziral ter je preciziral posameznim odsekom njihove za-dače. V juliju 192.' se je posrečilo združiti veliki kartel društev za zaščito inozemskega nemštva, ki združuje zdaj 95 odstotkov vseh propagandnih udruženj. Tedaj so se organizirale gorenji dve veliki skupini, vsaka s posebno nalogo; prva naj okrni, kar Je že nemško, druga naj pridobi, kar ni več ali še ni.
Vzorna organizacija nemške propagande je le ena iz mnogih metod sedanjega nemškega ekspanzionizma. Ta propaganda, njen obstoj in plodonosno delovanje je evi-
denten dokaz, da Nemčija ne obupava nad svojo bodočnostjo, da veruje v svoje vstajenje ter da ii vojna ni zadala prehudih udarcev.
Pijonirji nemške ideje naj nam bodo za zgled energične podvzetnosti. Sigurno, njih metode niso vse dobre in vodijo včasih baš k nasprotnim ciljem, vseno pa je njih zaupanje v svoj uspeh, njih podjetnost in vztrajnost občudovanja vredno. Njihov vzgled naj nas le podkrepljuje v lastnem obrambnem delu proti njihovim vpadom na naše področje. Ne pozabljajmo, da so pionirji germanskih doktrin le predzvestniki nemških pridelkov, da so moralne zmage le oznanjevalke najprej trgovske, potem pa politične invazije.
Žalosten polofai monopolskega
delavstva.
(Iz krogov tobačnega delavstva smo prejeli in priobčujemo.)
V dneh, ko živimo pod utisom v narodni skupščini prečitane deklaracije nove Davido-Vičeve vlade, ki na slovesen način obljublja in se narodu zavezuje, da bo v prvi vrsti in predvsem ščitila državne interese ter pospeševala blagostanje naroda in z vso konsekvenco izvajala zakon, mislimo, da je najugodnejši čas, da merodajne činitelje v tej vladi opozorimo na skrajno mizerni položaj našega monopolskega delavstva, ki nesporno tvori velik del odvisnega sloja.
Ne gre za to, da ob tej priliki ugotavljamo, kdo tvori državo, gre le za to, da se Izboljša materijelno stanje tisočem delavstva, ki je zaposleno po naših tobačnih tovarnah in da imajo ti delavci prav tako pravico in voljo, da postanejo zadovoljni državljani naše skupne domovine. Res je in ne da se tajiti, da je bilo zadnje čase cela vrsta socijalnih vprašanj na merodajnih mestih prezrtih in nerešenih in res je tudi, da se marsikaterega takega vprašanja ni niti rešiti poizkušalo in ako se je slučajno reševalo, se je rešilo tako, da je ostalo slednjič tudi po rešitvi nerešeno. Kričeč primer za to bi bil n. pr. invalidski zakon. Prav kmalu za njim pa lahko popolnoma mirno uvrstimo vprašanje plač monopolskega delavstva, ki spada pod kompetenco monopolske uprave in preko nje g. finančnega ministra.
Koliko borbe in koliko peticij ter resolucij je že delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani poslalo v Beograd, koliko si je prizadeval z osebnimi intervencijami Savez mono-polskih delavcev po svojih delegatih, ioda kiic stradajočih moflopolcev je ostal vse do danes klic vpijočega v puščavi. Kdor ne pozna žalostnega položaja monopolskega delavca, ta si pač ne more predočiti njegovih potreb in upravičenih zahtev po izboljšanju plač. Za vse to ni potreba bogzna kakšnih utemeljitev: zadostuje, ako navedemo le nekatera razmerja v številkah, ki bodo jasno označile predvojne in današnje razmere.
V glavnem se deli tobačno delavstvo v 3 kategorije. So to . Rokodelci, moški nekvalificirani delavci in ženske delavke. Leta 1914 je znašal zaslužek rokodelca povprečno
Organizacija nemške propagande.
II.
Ista propagandna znanost, ki jo Pieuge predava na mflnsterški univerzi, se uči na Visoki politični šoli v Berlinu, v Institutu za
■	Auslanddeutschtumr v Llpskem, ki pripravlja propagandne tehnike za Rusijo in Balkan, v Ibero-amerikanskem institutu v Hamburgu, namenjenem za Španijo in Južno Ameriko, v institutih v Frankfurtu (enem ?a Alzacijo-Loreno. drugem za Nizozemsko), v gospodarskem in pomerskem institutu v Kielu (za Skandinavijo), v Monako-vfcm, v Stuttgartu Itd.	/
Nemci so k svojim vojaškim, trgovskim politehničnim visokim šolam priklopili it propagandna učilišča, v katerih se trenirajo armade. pripravljene, da preplavijo svet z nemškim imenom. Nahajamo jih v inozemski časopisni službi, v tujih bankah in na univerzah, povsod, koder se tvori javno mnenje, ki ga spretno potvarjajo v korist Velike Oermanije.
Vsa ta grandijozna organizacija se ni vJtvarila radi tega ali onega zasebnega interesa. za ta ali oni koncern, temveč iz celotnega socijalnega razloga države same; t* gigantični »Auslansdeutschtum« je zajel v mrežo svojih podružnic cel svet. Ta družba, ki jo vodi prof. Nawianski, je našla po svojem poročilu iz L 1922 izven Nemčije Še 40 milijonov Nemcev, ki jih je skrbno katalogizirala po vrstah in interesih in k! jih ima statistično, ter gospodarsko neprestano v evidenci naj si žive že na češkoslovaškem, v Slezih, v Malmedv ali kjerkoli. Posebna sekcija »e peča z ekspanzijo germanizma in druga posebna z njegovo zaščito.
Letni občni zbor Nemškega Instituta ta inozemstvo v Stuttgartu je postavil eks-
panzijo Nemčije na čelo programa in to predvsem v trgovskem in industrijskem oziru. Po njegovem poročilu se nahaja v inozemstvu 15.500 nemški društev, od katerih jih je 8200 v stiku s centralo. Institut uživa najizdatnejšo podporo vladnih činiteijev, »njegove seje se vršp pod patronanco vladnih zastopnikov. Imerroani Verein fiir das Deutschtum im Auslande (gorenji institut je le njegova podružnica) organizira z društvom »Deutscher Schutzbund« pomembne kongres na eksponiranih krajih. Prvi je prevzel nalogo ščititi interese Nemčije v tuje-zemstvu, drugi vzdržuje nemštvo v deželah, ki jih je Nemčija izgubila po versaille-ski pogodbi ter vzdržuje nemško iredento okoli in okoli države. Prvi vzdržuje vezi v oddaljenih deželah naseljenih Nemcev, katerim ustanavlja šole, preskrbuje učitelje, knjige in opremo ‘er jim seže, kadar treba, z denarno podporo pod rame. Drugi se je doslej udejstvoval uspešno s svojim »Hei-matsdienst-om«, pripravljal ter vodil plebiscite, vzdržuje mladinske organizacije v ogroženih krajih, organizira obmejni nemški fašizem tei skrbi, da pridejo nemške manjšine do zastopstva v zakonodajnih ter upravnih zastopih. Razven tega obstojajo za vsako važnejše vprašanje posebne »lige«, obmejne dežele so predmet specijalnih udruženj (Češkoslovaška, Alzacija itd.)
Veliko središče, veliki tempelj nemške propagande pa je ministrstvo za zunanje zadeve, ki je svoje poslovanje ravno iz propagandnih ozirov popolnoma preuredilo. Tu je do podrobnega vse klasificirano, geogra-fičrto katalogizirano, razvrščeno po političnem, trgovskem in tehničnem vidiku. Tu delujejo posebni specijallsti za vsako deželo,
na dan 4 K, nekvalificiranega delavca 3 K, a ženske so imele 2.60 K poprečno, v akordnem delu nekoliko več. Po draginjskili razmerah 1. 1914 je potrebovala delavska družina, obstoječa iz 5 članov (mož, žena, 3 otroci) za mesečno vzdrževanje približno 120 K predvojne avstrijske veliave. Če tedaj izračunamo, dobimo rezultat, da so se izdatki in dohodki delavca, ki je zaslužil dnevno 4 K (mesečno tedaj okoli 120 K) krili. Leta 1924 pa znašajo preračunani najnujnejši izdatki za isto družino mesečno okoli 9000 kron, a isti delavec zasluži mesečno okoli 3 do 4000 K. Odkod vzeti primanjkljaj? Ugotovljeno je, da je sedanja plača za celih 47 odstotkov manjša od predvojne. Na drugi strani pa bodi zabeleženo, da so se n. pr. cigarete od 1. 1914 — 1924 podražile vsaj za 80 odstotkov. Pri tej podražitvi bi morda kdo navajal kot vzrok valutno stanje dinarja. Dopuščamo to, ali z isto doslednostjo bi se morale zviševati tudi delavske plače.
Rokodelci, ki so zaposleni izven državnega podjetja, zaslužijo danes na uro 24 do 30 kron, dnevno torej 192 do 240 kron, a od monopolne uprave plačani rokodelec dela za 140 K na dan. (V tem slučaju so mišljeni samci:)
Kot edin ^uspeh« dolgotrajnih pogajanj tobačnega delavstva je te dni omeniti obljubljeno, a še ne izplačano splošno povišico v ogromnem znesku 4 (štiri) Din na dnevne plače, kar bi bilo ravno za pol kilograma moke.
Vsakomur ;e znano, da je državni monopol eden prvih virov državnih dohodkov. Monopol steka ogromne vsote v državno blagajno, kljub temu se mora monopolskl delavec boriti za svoj vsakdanji kruh v pomanjkanju. Ne bomo pretiravali, ako rečemo, da mnogi tobačni delavci naravnost stradajo.
Z vso gotovostjo in polnim zaupanjem pričakuje tobačno delavstvo, da bo nova vlada obrnila svojo pozornost tudi v to smer in bo s primerno regulacijo plač, monopol-skemu delavstvu omogočila človeku dostojno življenje.
Vleraiinia sela Narodne skupiline.
Kot glavni in edini govornik je nastopil na včerajšnji popoldanski seji
Svetozar Pribičevič.
Nova vlada to vlada brez programa. Imenuje se tudi vlado narodnega sporazuma, toda po krivici. Ko so se lani vodila pogajanja z Radičem, je ta izjavil, da se more pogajati samo z radikali, ker ti predstavljajo večino srbskega naroda. Radikalov pa ni v sedanji vladi in zato ta vlada ne predstavlja narodne sloge, ker ni v njej večine Srbov. Žalostno je tudi, kako je viada sestavljena. Finančno ministrstvo je prevzel dr.. Spabo, ki o financah nič ne razume. V Franciji je običaj, da je finančni refrent tudi finančni minister. Pri nas pa mora biti finančnj referent Šečerov, državni podtajnik dr. Spahe. Tudi gr spod Vesenjak mora priznati, da ni noben strokovnjak za agrarno reformo. Najlepše pa je to, da je načelnik prosvetnega ministrstva šef klerikalizma. In vlada mohamedanskih begov in klerikalcev se hoče predstavljati kot levičarska stranka, ki je podobna francoski. Toda geslo sedanje francoske vlade je boj proti klerikalizmu in na programu Herriotove vlade je prekinjenje zvez z Vatikanom. Pri Spahovi stranki se sprejmajo kot člani samo moha-medanci, pri klerikalcih samo katoliki. Ali je kje levičarska stranka, katera bi sprejemala člane po verski pripadnosti?
Pribičevič citira nato »Slobodni Dom« in pravi, da je sedanja vlada odvisna od radičevcev in zato ni v vladni deklaraciji niti besede o narodnem edinstvu. V deklaraciji vlade pa tudi ni niti besede o jugoslo-venstvu. Edin znak jugoslovenstva sedanje vlade je v tem, da se naziva Spahova stran-
ka »Jugoslovanska muslimanska organizacija« in da se imenuje Koroščev klub »Jugoslovanski klub«.
Voja Marinkovič je dejal, da nova vlada ne misli spreminjati ustave. Nastas Petrovič pa je dejal, da je sicer glasoval za ustavo, da pa je v srcu proti njej. To pomeni, da je sedanja vlada protiustavna vlada. (Dokaz ni ravno preevidenten. Op. ured.)
Narodno edinstvo je zapečateno s krvjo in če treba, ga bomo tudi s krvjo branili. Danes je najvažnejše vprašanje vprašanje narodnega edinstva. G. Davidovič je tudi obljubljal, da bo edinstvo izpeljal, toda kako more to storiti, če le pa zvezan z nasprotniki edinstva?
Tu je prišlo do velikih nemirov in Pribičevič je moral svoj govor prekiniti. Koncem njegovega govora je delil Žebot listke, na katerih je bila natisnjena izjava Pribi-čeviča. v kateri je v razgovoru z nekim madžarskim časnikarjem obsodil sarajevski atentat.
Drobne vesti.
Pri povodnjih na otoku Formoza je utonilo 700 oseb, nad 10.000 hiš pa je bilo razdejanih. Divjanje povodnji je bilo nepopisno.
Zračna pošta Berlin - Stokholm je bila včeraj otvorjena. Proga ima zvezo z Dunajem in Zurichom.
Finska v — ognju. Mala dežela Finska, ki je pokazala na pariški olimpijadi tako lepe uspehe, je danes takorekoč vsa v plamenu. Velika suša, ki traja na Finskem že tri mesece, je povzročila, da so se vneli gozdovi. Celi kompleksi gore. Vasi in mesteca so zavita v gost dim. Neko mesto je popolnoma pogorelo. Človeške žrtve so številne.
Politične vesti.
= Dobrovoljci pri ministru za agrarne reformo. Glavni odbor Saveza dobrovoljcev se je včeraj razgovaria! z agrarnim ministrom ter se z njim sporazumel glede sistematičnega štiriletnega nadaljnega zakup? zemlje.
= Za vpokojence. Posledn ja uredba o
vpokojencih predvideva 50 milijonov dinarjev, ki so že prišli v budžet. Vlada je na apel vpokojencev odgovorila, da bo gledala, da se čim pre'e reši to vprašanje.
= Radičev povratek v Zagreb. Mnogo napovedani povratek Radiča v Zagreb se je končno vendarle uresničil. Senzacija pa je Izostala. Tudi kraljevskega sprejema v Zagrebu, kakor ga je napovedovalo ljubljansko »Jutro« ni bilo. temveč vse se je zgodilo tiho. skoraj neopaženo. Radič se je odpeljal z Dunaja v spremstvu inž. Košu-tiča in dr. Mačka. Imel je diplomatski potni list in se s tem rešil vseh ceremonij ob prehodu državne meje. Vozil se je v prvem razredu brzovlaka in v Mariboru je skrbno zakril vsa okna, da ga ne bi Mariborčani spoznali. V Zagrebu se je nastanil v Prpičevi palači in ko ga le skupina mladih dijakov pozdravila, se je zahvalil z balkona. Drugih manifestacij pa ni bilo.
= Londonska konferenca. V angleških uradnih krogih vlada prepričanje, da bo Londonska konferenca v kratkem zaključena. Potrebna bo samo še ena plenarna seja, ker so pogajanja v Parizu, bila uspešna. Ker je tudi že dosežen sporazum med Nemčijo in reparacljsko komisijo, upajo, da bo konferenca še ta teden zaključena. V vprašanju amnestije Nemcev, ki so bili obsojeni od francoskih okupacijskih oblasti, je tudi dosežen sporazum. Oproščeni bodo vsi obsojenci razven onih, ki so povzročili atentate s smrtnim izidom. Mac Donald je obljubil Herriotu, da ne bo Angleška razpravljala o izpraznitvi Kblnske cone, dokler ni Nemčija izpolnila vseh določb Dawesovega načrta. Dalje je obljubil, da bo sklicala Anglija finančne strokovnjake, da se reši vprašanje med-zavezniških dolgov. — Vprašanje vojaške izpraznitve se vsled francoske zahteve ne bo razpravljajo na Londonski konferenci.
Telefoni za vasi. Ministrstvo pošte je odredilo, da dobe posamezna kulturna sela telefone, ki bodo zvezani s sosednjimi občinami. Občine pa bodo zvezane s prvo srezko telefonsko centralo.
Razmejitev z Italijo je v glavnem
končana. Nerešeno je ostalo edino še vprašanje meje pri Planini in Hotedršici. Naša komisija, katere šef je polkovnik Draškič ■je zastopala edino pravilno stališče, da se ima meja kriti s katastrskimi mejami občin, ker ie vsaka druga rešitev v veliko gmotno škodo obmejnega prebivalstva. Italijanska komisija pa ni na to pristala in zato se ima to vprašanje rešiti potem posebnega sporazuma obeh vlad. Glede Triglava pa je do-sežn sporazum in ostane ves Triglava Pod Jugoslavijo. Meja gre tu tik pod vrhom. Tudi pri meji ob cerkniškem jezeru je dosežen sporazum. Meja se popravi v korist Jugoslavije in ostane vse jezero Jugoslaviji. Upamo, da bo nova vlada znala doseči ugodno rešitev mejnega vprašanja pri Planini in Hotedršici.
—	Blok za občinske volitve v Vojvodini. V zadnjem času se skuša ustanoviti
v Vojvodini za občinske volitve blok, ki bi ga tvorile vse stranke, ki simpatizirajo s sedanjo vlado. Ker ni volitev pričakovati pred pol letom, bi bili že sedaj imenovani gerenti iz zastopnikov strank bloka. V blok bi vstopiii demokrati, Bunjevci, Šokovci, Nemci, Madžari, židi in Protičevi pristaši Pripravljalna dela 2a ustanovitev bloka potekajo ugodno.
Prosveta.
Češki dramatik Arr.ošt Dvorak le dovršil histrijsko trilogijo Bela gora, Vaclav IV. In Husiti ter jo ie izročil v uprizoritev Narodnemu gledališču v Pragi.
Beograjska opera ustanovi šolo za zbo-rovo petje Posečati jo bodo smeli le člani opernega zbora. Pametno in umestno!
Kosta P. Manojlovič, profesor beograjske muzičke škole in znani srbski moderni skladatelj je po nalogu umetniškega odele-nja ministrstva prosvete prepotoval Južno Srbijo in je tam nabral 200 neznanih srbskih narodnih pesmi, katere izidejo v kratkem v tisku.
Koncerti Intemacijonalne družbe za sodobno muziko v Beogradu. Na prvih štirih koncertih je pela Marija Freund pesmi češkega skladatelja Vycpaleka. Ostavile so globok vtis. Najlepša in najzanimivejša točka prireditve je bil komorno glasbeni večer Kreckovega kvarteta. Delegati skupščine so sklenili, da se vrše prihodnje leto drui-bine orkestralne prireditve mesca maja v Prag!, komornoglasbene pa marca septembra v Benetkah.
Leopold Šmalc:
V carstvu lakote.
(Nadaljevanje.)
Suša.
Jeseni leta 1920 (približno) se ie v uvodniku moskovske »Pravde« oglasil n.-navaden dopisnik, ki ni bil niti komunist, niti ni ime! s politiko nič skupnega. To je bil šef metereologične službe v Rusiji, star učenjak, ime mi je slučajno ušlo. Učenjaka! je govoril o bližajoči se suši in objavil da se Rusija nahaja v območju suhih let. Kot dokaz je privedel nekaj metereologič-oth tabel in diagram za zadnjih 80—100 let, » katerimi je nazorno dokazoval kolebanje Hšine padavin, ki se v Rusiji približno vsakih 30 let ponavlja. Spomnil se je suš in lakot XIX. stoletja, še posebej znane Tol-Stojevske lakote ln je opozarjal vlado, naj spričo težkega položaja naroda in njegove fjromašnosti poskrbi pravočasno, da nesre-'ca ne bo prehuda.
■fc - v 2
Nekateri ukrepi vlade vsled članka so prešli popolnoma neopaženo. Vlada je namreč za vsak slučaj prlkrepiia nekatere gu« Mfnlje. Povolžja k ukrajinskim in sibirskim ta »Otovemu komitetu za borbo s sušo na-loiSa nalogo, zračunati kapaciteto navede-ira gubernij in prevoznih sredstev.
Ti ukrepi so šli tudi mimo Evrope in Če M je tam govorilo o lakoti, le bila to bolj pobožna želja, aluzija na ruske razmere aploh. ali pa reminiscenca na Moskvo.
Moskvi pa je bil položaj gotovo bo«
datke si je dobila pri ljudskem štetju 1920. leta.
Zima 1920-21 je minila v zbiranju žita in v pričakovanju onega, ki ga v Povolžju niso dočakati. Ozimlna je večinoma po-zebla.
Pomlad 1921 so napolnile skrbi o novi »posev-kompaniji« na podlagi dekreta o naturalnem davku. Volga se ni razlila in s tem samim ie bila usoda letine malodane zapečatena. Sejali so, kakor se pravi »na a vosj«
—	na srečo. S posevom so si lajšali vest.
Poletje ni prineslo niti enega pomembnega dežja. Zemlja je pokala in postajala krhka in sipka, gozdovi so oveneli, trave so bile požgane in so polegle. Sam sem videl razpoke, široke ko dlan In goste, ko mreža. Iz vse Baškirije, iz simbirske. sa-marske, saratovske gubernije in iz nemške komune, pa tudi z Ukrajine so prihajale alarmantne vesti
Povsod ie že Izbruhnila lakota to se Je širila, ko požar. Ne nedostatek, ampak prava lakota, ko živi organizmi izjedajo sami sebe dokler v tem blaznem kroženju okrog svojih kosti ne obnemorejo to poginejo. Ko }e nastopilo poletje, Je bilo 10 milijonov ljudi obsojenih na smrt. Tako malo padavin ni poznalo nobeno leto XIX. stoletja. Tako strašne suše ni pričakoval niti tisti ki je prvi s strahom in skrbjo za narod zbiral ta primerlal metereologične podatke.
■	Suša edina je imela v Rusiji velikanski nepričakovani, sijajni uspeh.
Lakota.
Da zaključim sliko tedanje Rusije, hočem vkratkem opisati svojo pot iz Omska v MoskVo preko Samare v prvih dneh julija
£gen in zato sl ni delala zastonj skrbi. Po- _^lp2i^torej med »razcvetom« strašne ujme
2e v Omsku je prtljaga potnikov pričala. da se peljemo v kraje, kjer ima moka Izredno veljavo. Vreče zaboji, kovčki, in nahrbtniki so bili belo oprašenl n pri vsakem navalu v vlak se je zap.ašilo, ko v mlinu. Vkljub strogi prtljažni Kontroli, ki jo je še nedavno poznala sovjetska praksa, se za te zaloge nihče ni zmenil. V Povolžje je lahko vsak jemal poljubne količine jestvin brez zaprek in brez voznine, iz Povolžja pa le strogo normirane porcije. Lakota je vkljub časopisni tišini že vplivala na promet in del zdravih lokomotiv je odšel proti Samari, zaradi česar je topel posebno osebni promet. V Omsku samem sem čakal na vlak ravno pol dne, da sem se šele proti večeru začel pomikat1 proti Evropi.
Na vsaki postaji so vstopali novi »mje-šočniki« (vrečarji). To so bili v sivo vreče-vino oblečeni Volžanje, ki jim je oblast dovolila vožnjo v Sibirijo, da sl poiščejo sami kruha za družine, Med gladujočimi so bile to najsrečnejše družine, ki so lahko upale na tako najkonkretnejšo samopomoč. Cim bolj smo se bližali Samari tem več Je bilo vrečarjev, ki so polegali cel dneve po peronih to čakalnicah to čakali vlaka, v katerem si bodo priborili mesto med tisoči konkurentov.
Na vsaki postaji so vedno prjpravljenl posebni vojaški oddelki, ki spremljajo vlak do prihodnje postaje. Naloga te straže je; preprečiti poboje pr bitki za mesta in ne-dopuščati naskakovanla vlaka med vožnjo. It 9 tega lahko sklepamo, kakšna vožnja je bila to!
Kakor hitro zapelje vlak na postajo, oživi peron in iz vrat čakalnic se vsiplje ljudstvo. Vsak dTži na rami vrečo, se gnete in išče primernega dohoda k prihajajočemu
vlaku. V tej gnieči publika ni preveč delikatna in nad glavami plovejo silne, »sedemnadstropne« psovke. Pred množico so že pripravljeni krasnoarmeici, ki takoj zasedajo vse dohode v vlak in urejajo vkrcevanje. Peron je podoben razburkanemu mravljišču, odkoder mravlje z veliko naglico odnašajo velika, bela jajčka; med vikom in krikom se komaj pogovarjaš.
C e 1 j a b ! n s k. Približno maja strašnega vremlja Bazar je jako živahen, le kruha ni nikjer in ne moke. Porast cen z vso silo zadržuje oblast. Vsako minuto je kdo aretiran. Na stranski poti stoji pripravljen transport z žitom. Okrog in okrog ga straži vojaštvo, tako. da je vsak dohod nemogoč. Kurilnica dela na vse krlplje, da bi izvršila svoje naloge.
V	mestu je senzacija, ki je pa nihče preveč ne upošteva. Isti dan so prišle do Čeljabinska prve kolone beguncev iz Povolžja na vozovih, ki sem sl jih ogledal. Žalosten prizori Topi obrazi, upadla lica. Polunagi otroci se kopljejo v cunjah, ženske prosijo, dedci izprezajo nekake skelete. Čutim, da se peljem v pekel ta že računam, kako dolgo se bom tam mudil.
Na kolodvoru mi je nekdo izročil pismo, naj ga vržem v Samari v nabiralnik, da pride hitreje. Pa gotovo! Pismo je bilo že na pol razklejeno in spotoma sem ga pogledal, ker sem vsebino vedel že vnaprej in to ni bila indiskretnost.
»Ljuba mama! V Čeljabinsku ni več moke na bazaTjih in nihče mi ne odkupi ne prstanov to ne verižic. Lahko sera prod®* le srebrne rublje to. mislim, da bom ž njuni shajal
Še danes se odpeljem v Omsk, če le dobim vlak. Moka ie tam ceneja to »e lahko
kupi. Je pa to strašno daleč to bom imel zamudo. Potrpite na kakšen način ta vzdržite. Dokler se ne vrnem, vam zmanjka samo za par dni, naj pa Kolja kaj najde. Bo že kako, samo da bi hitro dobil mesto v vlaku. To J« tukaj naihujše....
Ufa. Lakota in kolera. Na sami postaji je bilo prejšnji dan 15 slučajev. Danes Se niso vsi. Ceste, peron in čakalnice so polne raztrgane vrečevine, !z katere se blešče vnete oči. Rezek vik otrok med čudnim, mrmrajočim šumom Zlobno-tihf pretepi la poboji okrog viaka, ki odhaja v Sibirija Moko je treba držati ves čas v rokah. Zraven nas je transport za Samaro z dvojno stražo. Zaradi njega ima naš vlak zamudo.
V	uradu sede Izsušene gospodične, pd peronu švigajo temni in zlobni obrazi or* ganov. V čakalnici pobirajo sestre bolnike. Gazi se po živih telesih. Nesnaga ln smrad.
Ki n el j. 30 vrst pred Samaro, kjer, čakamo že ves dan. Vse lokomotive so t Samari, da odpeljejo otroške transporte. Vj Kineli je še bolj napeto ko na prejšnjih postajah in več je beračenja. Zgrinjajo se okrog vlaka to moledujejo brez beraških' pripevov, mračno-proseče. detovito, ko d« bi sklepali pogodbo. Čisti apel na človek« brez komedije ln stranske misli Sam imam pud moke to hlebec kruha. En hlebec sem že razdal na Uralu, ko sem se vozil miataj praznih, mrtvih tovarn z razbitimi okni od katerih so se vsule strašne mase delavcev in ogTenile vlak s topimi prošnjami. Tam sem tudi videl, da je vrečevina v pravilu iti ne v izjemi. Pa me je pretreslo in sem razdal. Zdaj sera pa v ognjišču bede in čenjam dvomiti o bodočnosti. Zaril sem se v kot.	.
(Dalje prihodnji«*
Dnevne vest!.
t Urednik Rošker«.
Nekako pred 9 meseci se ga je lotila oolezen in je motal odstopiti od dela, katerega je tako vneto ljubil. Celili 20 let se je udejstvoval kot novinar pri glasilu SLS »Slovencu« in se zelo živahno udeleževal strankarske ja življenja. Preživel je marsikatero etapo političnega razvoja svoje stranke in kot Krekov učenec je pomembno sodeloval pri strokovni organizaciji delavstva, ki danes pripada Jugoslovanski Strokovni Zvezi. V času. ko je bila v organizaciji manuelnega delavstva in to zlasti tobačnega, nevarna tekmovalka slovenska socialdemokracija, je bil pokojni Moškerc Kreka in Gostinčarja oni, ki je z ^trajnim delom in vzorno nesebičnostjo pridobival pristaše krščansko-socijalni Ideji, ua so ga pri teni njegovem delu spremljali Strankarski interesi SLS. je razumljivo.
Pokojni Moškerc ni imel akademske «edizobrazbe. Dovršil je le dva razreda *'Mnje šole. nakar je vstopil k finančni Pozneje je služboval pri okrajni bol-«sKi blagajni, odkoder pa je moral vsled fpniranja socialdemokratov oditi in še je s* tsdai posvetil političnemu življenju. Dr. |"ek Je v njem spoznal odličen žurnalistični ‘»lent in kmalu nato ga najdemo v uredni-»Slovenca«, kjer je ostal dolgih 20 let. ko so mu naprtili odgovorno ured-P*$tvo tega lista, je moral kot tak nešteto-“r*t hiteti na sodišče, kjer se je bilo treba ‘Ogovarjati radi prekoračenja tiskovnega ‘SSona In to dostikrat za stvari, ki Jih je “»ebno obsojal. Ob tej priliki bodi omenje-da je bil pokojni Moškerc trezen in raz-***en mož, ki je znal tudi grajati politično Prenapetost svoje okolice. Seveda, njegova "®seda ni našla vselej odmeva In tako se je “^ral dostikrat udati večini. w Kot rojen Ljubljančan je bil pokojni Imi v mestu splošno znana osebnost, ie nebroj prijateljev in znancev, ki so
* T*di mudili v njegovi družbi, kjer je bil avadno nekoliko hudomušen in dovtipen. nf: človek je bil zelo blag značaj in zvest Leteli. Njegovo usmiljeno srce pa je zna-
Vsakomur, kdor je kedaj iskal pomoči ffl.&iem. Med tovariši-novinarji je bil pri-na u® in čislan. Ljubljanska sekcija 'Novi-s*ega udruženja je z Moškercem izgu-* enega svojih najboljših članov.
. v zadnjih dneh svoje bolezni je trpel t*lll£o in njegovi živci so bili popolnoma razsojeni. Pfoti koncu Je odklanjal obiske, ker Je želel miru.
.. Bodi ohranjen delavnemu možu blag i&MBin!
j. p Popravek. Od vladnega komisarja na j»8Istratu smo z ozirom na našo notico o Veit u in^' P°ženela prejeli sledeči popra-Piut ^ res' 'e lng- P°ženelu dovolil doji1« dr_ Perjji, ^es j6t da je navedencu dne . ' Junija 1924 pod št. 254/pr. dovolil trime-,~ecen bolniški dopust vladni komisar dr. VI-Krejči.
,	— Zopet potegnjen »Slovenec«. Včeraj-
pii »Slovenec« z velikim zadovoljstvom be-j*«l najnovejši »orjunaški Incident«, ki se Je ®o njegovi najboljši in najtočnejšl informiranosti dogodil v nedeljo ponoči v Zalazniko-
* kavarni. Informirali smo se in iz zaneslji-iv8u Yira ‘2vede,i’ da ie bil »Slovenec« v
silni gorečnosti za mir in red v državi temeljito potegnjen. DotičnI Lavrenčič ao»odv nainreč drugo jutro po dozdevnem iilCj v Dachsovo gostilno v Florijanskl ured’fier je povedal, da je malo prej posetil ttredn-u 0 »Slovenca«, kjer je gospode Oriim *,e potegnil z »izvirnim poročilom« o trlui kern napadu na njegovo osebo in Ven 28 t0 vest 5 ^Pet) dinarjev. — »Slo-rentlra $e pa^ niegovo sovraštvo izborno
v . Občinske volitve. V nedeljo so se b-JNe občinske volitve v naslednjih okrajih: goniča, Konjice, Prevalje - Marenberk, Slo-.®nli Gradec, Ptuj - Ormož, Maribor - levi Maribor - desni breg, Sv. Lenart v j*°v. Goricah, Slov. Bistrica. V splošnem so ***ultati občinskih volitev pokazali staro ‘Snje, a v nekaterih občinah so napredovale čredne stranke.
— Nova železniška proga. Prometno “•toistrstvo je odredilo, da se prične z jPadbo nove železniške? proge Niš-Kočane ,fTOkuplje. Z deli so že pričeli. iw — Trasiranle Kočevskih železniških v9£- Se ta teden se poda državna komisija S«,. evle- dokonča trasiranje proge Ko-Stari trg pri Poljanah na Kolpi — Di-o ' Pozneje pride na vrsto trasiranje p°£e Kočevje — Brod-Moravlce — Ogulin. ./‘čelo se bo tudi z gradbo, če vsega ne jOfečijo klerikalci, ki kaj radi kmetom 'obdajo, pa nič ne storijo.
.P — Žalostne razmere na Drogi Grobelno j*W8atec. Vsi železničarji naše države so odvedeni po novih predpisih za prometno im r,e- edino železničarji na progi Grobel-pT “ogatec zdihujemo še pri starih plačah, ^sirno tem potom gospoda ravnatelja dr. T«a, naj on odredi, da se gori imenovano
j.°kie čimpreje prevede. Mi moramo našo liati ravn,°tako točno In vestno oprav-“ kot Jo morajo na drugih progah In pri-
ravno istih plač, kakor jih imajo Železničarji. Hitra pomoč Je dvojno
— Otvoritev narodne biblioteke. Pro-Dot»n° mi*iistrstvo je razpisalo natečaj za vS^ebno število uradnikov za narodno bi-j-iOteko, ki bo otvoTjena še tekom letoš-
leta.
jk Planinske izkaznice. Vse planince Sjj^vno opozariamo, da dobe po odredbi cpOega zbora — člani SPD vozne olajšave članske olajšave v kočah Ie z društveno »acijo opremljeno s sliko. Zato si naj član nabavi tako legitimacijo v dru-V®M pisarni na Poljanski cesti štev. 12. —
— Stavka avstrijskih tobačnih delav-jl - Ker je generalno ravnateljstvo avstrij-t,e* tobačne režiie zavrnilo zahtevo tobač-L*a delavstva glede preklica odpustitve ne-5) ?a delavca in se ga ni sprejelo nazaj V
ie sklenilo celokupno tobačno dfc!av-0 v Avstriji stopit: v stavko.
,r~ Naldražje mesto v h^mpežta. V splošnem
srednji Evropi je
ir~.,s4ta. v splošnem so v Budimpežti 'lenjske potrebščine za 40 odstotkov
)SKe POtreDseme za 40 odstotkov tia m ’ kot v AvstrU*- Plaee in mezde pa so st Madžarskem povprečno za 15 do 20 od-KjJfOv nižje, kakor v Avstriji. Madžarski tenT: ti se dobe na Dunaju za 30 odstotkov j^.eje, kot v Budimpešti. Tako je Budinv danes najdražje mesto v srednji Ev-
K01,r Peš skozi Evropo. Odkar je Krištof >005 odkril Ameriko in s tem pokazal ?t./.?0,st potovanja okoli sveta, je že ne-iiJ',-' oudi prebrodilo morska pota, ki spa-t'' J^aii in novi svet Potovanje okoli sveta ^»oložljivimi prometnimi sredstvi da«
Ljubljana, 12. avgusta.
nes pač ni nobena posebnost več. Zanima kvečjemu še podjetnost drznih letalcev, ki so se odločili, da oblete zemeljsko oblo v ae-roplanu. Prav tako se vedno pogosteje javljajo potniki, ki gredo peš okoli sveta in je takih danes že toliko, da jih zgodovina ne bo mogla beležiti sproti. Tako sta te dni prispela v Pariz dva žurnalista Ivan Steiner in Walter Grassi, ki sta se zavzela, da bosta romala peš skozi vso Evropo- Dne 6. marca 1921 sta nastopila svojo pot in sta do sedaj prepotovala 13 dežel in sicer Nemčijo, Poljsko, Rusijo, Turčijo, Grčijo, Srbijo, Albanijo, Crno goro, Madžarsko, Čehoslova-ško, Avstrijo, Italijo in Francijo. Iz Pariza bosta odšla v Španijo In Portugalsko, od koder bosta obiskala tudi črno Afriko. Do-sedaj sta prehodila 45.000 km. Istočasno potuje okoli sveta neki mož, ki je brez obeh nog in si mora pomagati z posebnim vozičkom, ki ga goni z rokami. V tem vozičku je prepotoval že vso Belgijo in je sedaj namenjen v Francijo ter dalje <~koli sveta? Ne. Samo po Evropi.
— Obdačenje radio-konce: tov. Nemško finančno ministrstvo je sklenilo obdačiti vse rado-konccr?.e in predavanja, ki se vrše potom radija na Javnih, vsakomur dostopnih krajih. To obdačenje se uvrsti med veselični davek.
— Svojega svaka h ^CFrrala z dinamitom ’• zrak. V Baia-mara v Romuniji je že dalje ?asa nadlegovala reka žena svojega svaka z ljubezenskimi ponudbami. Ta pa se ra vse to ni zmenil in je vsiljivko enostavno preziral. Iz maščevanja radi njene zavržene ljubezni, je položila užaljena žena pod niegovo posteljo diirniit ki je povzročil v Sasu, ko je svak spal v postelji, strašno eksplozijo. Nesrečnež je zletel seveda v zrak, a pri tem se je vnela tudi hiša in okoli stoječe gospodarsko poslopje, v katerem so bile v najkrajšem času uničene velike zaloge žita. Zločinska žena je bila aretirana in odvedena v zapor.
Ljubljana
— Moje kraljestvo ni cd tsga sveta... Med najskromnejše podružnice, ki spadajo pod šentpeterski zvon, se šteje tudi kapela, posvečena odličnemu svetniku sv. Krištofu, ki čuva -tisto tiho domovanje, kjer umrli Ljubljančani spž nevzdramno spanje, kjer kmalu, kmalu itd.« In vsako jiedelio prihaja v to kapelo osivel starček-duhovnik, ki čita vernikom iz okolice sv. Krištofa sv. mašo za blagot mr+vih. Preteklo' nedeljo pa je doletelo tudi sv. Krištofa »žegnanje«. Lepo okrašena kapela je nudila izredno praznično slika in napoln'1 se je posvečeni prostor in pričela se ie služba božja. Nekrvavo daritev Je opravil to pot sam prečastiti gospod šentpeterski župnik, ki je milostno obiskal svoje vernike okoli sv. Krištofa. Je to novost, zanimiva in izredna novost, * kajti gospod župnik niso napravili še kaj takega, da bi se odločili maševati v sk.omni pokopališki kapeli pr! sv. Krištofu. Pa so se začeli pomikati okoli oltarja vernld in verne ovčice ^ polagale na belo rutico dinarje, kovače .. Ko je Mio darovanje končano, Je pristopil nekdo, ki je za cerkvenega ključarja, zganil rutico z darovi za cerkev in jo odnesel v zakristijo. Po opravljeni službi božji pa so odšli gospod župnik v zakristijo in še prodn so odložili svoja cerkvena oblačila, so poiskali ključarja in ga poklicali k sebi. »Koliko je?«, so kratko vprašali. »Precej is, gospod župnik, hvala Bogu,« se je glasil odgovor. »Bom že doma preštel,« So menili gospod in namignili ključarju, naj Izroči pare. »Cerkev bo treba popraviti,« si je usodil pripomniti drzni ključar. »Bom jaz odločil.« »Ali pa mi. ključarji.« »DenaT sem!« rše mal ne,« se je odrezal ključar, pograb'l darove in jih odnesel domov. Gospod župnik pa so silno togotno obljubili, da jih na »žegnanje« ne bo nikoli več.
1— Težka nezgoda v tobačni tovarni Danes dopoldne se je v tobačni tovarni težko ponesrečil kurjač Ivan Celarc. Čistil je namreč parni kotel, katerega je namazal znotraj z neko tvarino, imenovano »Anti-rost«. Tej masi pa je bil primešan bencin. Ko je Ceiarc posvetil z vž!g;j1om v kotel, se je vnel plin. ki t,a fe ’ovz -‘il bencin it: nenadoma ie nastala eksplnzca. k; & Ce’jrcs težko razmesarila po prsih Nesrečne/.a, ki je ves v opeklinah, so takoj prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. Ceiarc Je oženjen in ima družino.
1— Posledice pijanosti. Df.e 10. t. m. ob pol 2. uri zjutraj je razgrajal :n vriskal oija-nec po Prešernovi ulici. Ko ga je stražnik »legitimiral«, se je izkazalo, da je korajžni Pijanček identičen z 591ttnim Francetom Korošcem iz St. Vida pri Cerknici, ki je radi raznih deliktov že pet let iz Ljubljane izgnan, in ki ga vrhu tega deželno sodišče v Ljubljani že dalj časa radi poneverbe zlate ženske ure zasleduje. Sedaj bo kaznovan: Prvič, policijsko, radi pijanosti in kaljenja nočnega miru, drugič pa še sodnijsko radi prepovedanega povratka in poneverbe, vse to se ima zahvaliti zgolj dejstvu, da si »ga Je malo preveč privoščil«.
1— Policijske prijave. Tatvine 4, kaljenje nočnega miru 6, prest, cestnopolicijskega reda 30, navijanje cen 2, prest, pasjega kon-tumaca 4, prekoračenje policijske ure 2, prestopki avtopredpisov 1, neprevidna vožnja 1, igranje v gostilni brez dovoljenja 1, zatekel pes 1.
1— Tatvine. V mestni klavnici je bilo dne 9. t. m. iz ledenice pokradenega več mesarjem nekaj mesa. — Nikolaj Witwitzkl Je prijavil policiji, da mu je tekom zadnjih 14 dni iz stanovanja v šiški. Vodnikova ulica 9 neznan tat odnesel par ponošenih čevljev, vrednih 200 Din. — Zofija Tomše, hči tobačne delavke France Tomše, je ukradi« dne 11. t. m. svoji materi 400 dinarjev gotovine ter nato pobegnila od doma.
1— Izgubila je v "bližini barake v Metelkovi ulici — ali pa ji je bilo ukradeno — sama ne ve •— kmetica Apolonija Rotar iz Zaloga pri Moravčah usnjato denarnico s 175 Din gotovine.
Kakor čujemo, priredi ljubljanska podružnica Saveza Grafičkih Radnika-ca ob priliki poseta grafičnega pevskega društva »Sloge« iz Zagreba v nedeljo, dne 17. avgusta 1924 veliko vrtno veselico, združeno s pevskim koncertom v senčnatem vrtu Narodnega doma v Ljubljani. Priprave so v polnem teku.
Umrli so v Ljubljani: Andrej Jerman, uiitkar, 72 let. — Matevž Frank, čevljarski mojster, 66 let — Alojzija Valant, kuharica,
36 let. — Gregor Zmirzel, delavec, 77 let. — Marija Javh, kočarica, 50 let. — Karel Čer-nec, novorojenček, 1 dan. — Mihael Moškerc, urednik, 52 let. Fran Melik, mizarjev sin, 6 tir. — Marija Melik, mizarjeva hči, S ut.
Maribor.
Nesreča ali samomor. V nedeljo popoldne Je žandarmerijska patrulja v Št. Petru pod Mariborom opazila na nasprotnem desnem bregu v travi nekega moškega, ki je klical na pomoč in potem izginil v valovih. Ni še znano, ali gre tu za nesrečo ali pa za samomor.
Zlikovstvo. Po Mariboru se širijo neutemeljene. a iz gotovega namena razširjene vesti, da bo prišlo o priliki II. vsesok. zleta v Zagrebu do krvavih izgredov. S temi neutemeljenimi, izmišljenimi lažmi se samo namenoma plaši udeležence, katerih je baje (!) precejšnje število odpovedalo svojo udeležbo.
Ker sta hotela ptiče loviti. Včeraj Je stražnik na Koroški cesti skladiščnika Antona Galerja in ljudskošolskega učenca Frana Dražbaha, ki sta nekaj nosila v nahrbtnikih. ustavil. Preiskava Je ugotovila, da sta nosila dve kletki, eno s .č:žkom in eno z liščkom ter limanice, s katerimi sta hotela loviti ptičke. Ptičja lovca bosta prejela primerno kazen.
Odmev tatvine kobil v Draganlču pri Karlovcu. V zvezi s tatvino dveh kobil, ki je bila izvršena v Draganiču pri Karlovcu in o kateri smo že poročali, sta bila včeraj v Mariboru aretirana neki Ivan Filipinčič in Martin Pavlič. Obadva sta osumljena, da sta v zvezi s to tatvino.
šport.
NOGOMET.
Zagreb: Gradjanskl : Šparta 7:0 (4:0), Gradjanski je postal s tem prvak Zagreba. HAŠK : Concordia 4:1 (1:0), Grafika : Uni-tas 1:0, Ferraria : Olimpija 1:1, Uskok : Poštari 5:0, Arne tiri : Croatia Podsused 3:2, Derby : Viktoria 1:1.
Beograd: Jugoslavija : Rusj (Pra<a) 7:2 (3:1).
Dunaj: Otvoritev nogometne sezone. Rapid : Ostmark 8:1 (4:1), Slovan : Wa-cker 1:0 (1:0), Admira : FAC 5:1 (0:0), Ru-dolfshiigel : Simmeringer S. V. 3:1, Bevve-gungspieler : WAF 3:1, Stadlau : Slovan 2:1.
Praga: Medmestna tekma Praga s Dra-ždane 3:1 (1:1).	/
Pardubice: Špana. Praga : Pardubice
2:0.
Brno; Cechle Katlln (Praga) s Žldcnice 5:5. T •
Bratislavi*; Wacker (Dunaj) ; Ligeti
1:0.
War5ava: Poljska : Finska 2:1. (0:0).
Bielic-13lala: Simmering (Dunaj) i mestna reprezentanca 5:3.
Frankiurt: Amateure (Dunaj) ■ S. C. Eintracht 4:0.
Klel: I. F. C. Niirnberg ~ Holstein 4:1.
Altona: S. V. Fiirth : Arminia 2:2.
Stuttgart:	F.	C.	Zflrich	:	Stuttgarter
Kickers 4:2.
Prvenstvo Jugoslavije.
Vrsten red finalnih iekem za nogometno prvenstvo Jugoslavije je izžreban sledeče: 7. septembra: Ilirija, Ljubljana : Sašk, Sarajevo v Ljubljani: Jugoslavija, Beograd : Slavija. Osijek v Beogradu; Gradjanski, Zagreb.: Hajduk, Split v Splitu.
21. septembra: Zmagovalec Iz Ljubljane proti zmagovalcu v Splitu igra v mestu zmagovalcu Ljubljane; Somborski šport zmagovalec Iz Beograda v Subotici.
12. oktobra: finale v Zagrebu.
Tekme za kraljev pokal, i'
Tekme podsaveznih reprezentant za kraljev pokal so Izžrebane sledeče: 24. av-gusta: Split : Sarajevo v Splitu; Os’jek : Zagreb v Osijeku; Subotica : Beograd v Subotici. Ljubljana je prosta.
14. septembra; Zmagovalec iz Splita — zmagovalec Iz Subotice v še naknadno določenem mestu, Ljubljana — zmagovalec iz Osijeka v mestu zmagovalca (Zagreb!). S. oktobra: Finale v Zagrebu.
KOLESARSKE DIRKE V CELJU.
Prireditve kolesarskega kluba. Preteklo soboto in nedelio so se vršile slavnostne prireditve luk. kolesarskega kluba v proslavo 25 letnice klubovega obstanka. Prireditvam se je pridružil tudi kolesarski pod-savez za Slovenijo iz Ljubljane. V soboto zvečer Je bila v klubovih prostorih slavnostna seja, katere so se udeležili "člani kluba in podsave/.a ter razni delegati. Mestno občino Je zastopa1 Drago Žabkar. Iz raznih govorov je bilo posneti, kako važno je bilo društvo v narobnem 'n gospodarskem oziru. Društvo se Je formiralo iz celjskega Sokola. Pri tej priliki so bile izročene slavnostne diplome častnemu predsedniku učitelju Krainerju. nadučitelju Voglarju, tTgovcu Kramarju in veleindustiijalcu Petru Majdiču. Kolesarski klub »£delweis« iz Maribora Je poklonil kluou za 25 letnico lepo izdelano spomenico. Koles< rski klubi Ilirija, Primorje in podsavez so naklonili klubu slavnostna diplome, a prvenstveni dirkač Menigar je daroval svojo sliko na kolesu. Pri dirkah so bili zabeleženi sledeči uspehi: prvi Frkanec (»Perun«-Marlbor), Bračič (»Edelweis«-Marlbor). Flerin (Domžale). Kosmatin (Primorja), Solar (Ilirija), Šumer (Šoštanj), Pečnik (»DanicavJeži^a). Hrvatskl tovariši so se morali radi poplav ob Savi sredi pota vrniti. Celjski klub Je nagradil tekmovalce z diplomami in pokali. Obhod po mestu Je moral radi slabega vremena odpasti. Veselična prireditev v gozdni restavraciji je bila zelo animirana in je trajala do polnoči.
Trgovina modnih čevljev
in špecijalist za ortopediCno in anatomično obuvalo
Fran Szantner,
^ubljana, Sefenburgova 1,
Težka sekcija S. K- Slovana priredi 23. in 24. avg. dve težkoatletični prireditvi. — Na teh prireditvah bo bržkone nastopil kot gost znani hrvatski atlet Matijevič, ki si je pred kratkim ogledal Slovanovo težko-atle-tično sekcijo in se o nji jako zadovoljivo izjavil. Pckazal se je pripravljenega, sodelovati na klubovi prireditvi, da se s tem osi-gura klubu večji materijelni uspeh. Prire-* ditvi obetate biti za Ljubljano prava novost.
Dopisi.
Novomesto. »Slovenec« je dobil posebno dopadenje nad novomeško »Orjuno«. Vsi naprednjaki so orjunaši. Z občinskimi volitvami v Šmihel-Stop:Čah ni imela »Orju-na« prav nobenga stika in vzlic temu apo-strofirajo jezo predsednika Orjune nad slabim izidom volitev, čeprav je baje prišel slavnostno volit. Mali Udovič is Imel baje orjunaški znak, ampak dop snik »Slovenca« mora biti kratkoviden ali škilav, ker ravno Udovič nosi znak dobrodelnega amerikan-skega udruženja( beli križ na rdečem polju). Učitelj Malasek vam ne bo pohujšal in po-orjunašil učencev kmetijske šole, ampak jih bo usposobil za moderno kmetijstvo. Ako bi dopisnik moral dnevno izvrševati delo, ki ga izvršuje Malasek bi mu kmalu zmanjkalo rok in hudobnega jezika, s katerim se je sovraštvo in obrekovanje Pustite pri miru ljudi, ki vam ničesar nočejo.
Vinica v Belikrajinl. Pretečeni teden Je državna komisija inženerjev iz Beograda dokončala trasiranje Belokranjske železnice Črnomelj — Butoraj — Vinica — Vrbovško v Ogulin. Tako bo omogočena najkrajša železniška zveza iz Ljubljane in cele Slovenije s Splitom in Dalmacijo. Viniški hrastovi gozdi, ki so nekdaj dali materijal za Tegettho-fovo brodovje pri Visu, bodo prišli zopet do svoje prave cene. Gospode inženerje je pozdravil v prostorih restavracije Šolnik g. Rudolf Malič, predsednik Viniške NRS organizacije. Mi VIničani smo hvaležni g. ministru n. r. dr. Niku Zupaniču, ki se je že od vsega začetka zanimal za našo progo in se trudil, da bi bil dobil roistni kraj velikega slovenskega ilrika železniško zvezo s svetom. Domačin.
§0§CQSs!V@3
Posebni vlaki za sokolski pokrajinski zlet v Zagrebu.
Na pokrajinski zlet v Zagreb vozita dva posebna vlaka, in sicer: Jesnice-Zagreb in Maribor-Zagreb Bratske župe in društva opozarjamo, da naj se vozi vse članstvo s posebnimi vlaki, ker bodo redni vlaki prenapolnjeni. Kdaj odhajajo iz posameznih postal, ki niso navedene v sledečem voznem redu. si član’ izračunajo lahko sami.
Posebni vlak iz Jesenic v Zagreb vozi dne 14. avg. ob 10.30 in se vrafa iz Zagreba 18. avg. ob 1.30.
Posebni vlfk iz Maribora v Zagreb vozi 14. avg. ob 17. uri in se vrača iz Zagreba dne 18. avg ob 2. uri.
Odhod, 14. avg.: Povratek, 18. avg.:
Jesenice	10.30	8,—
Radovljica	11.—	7.20
Kranj	11.50	6.40
Ljubljana	12.40	5.40
Litija	13.10	4.30
Trbovlje	13.40	4.00
Zidanimost	14.20	3.40
Radeče	14.30	3.30
Zagreb	17.00	1.30
Društva od Radeč dalje ss vozi;		
sebnim vlakem Maribcr-Zagreb,		
Odhod, 14. avg.:		Povratek. 1
Maribor	17.00	6.40
Pragersko	17.35	6.10
Grobeljno	18.30	5.20
Celjfe	19.00	4.55
Laško	10.16	4.40
Sevnica	20.07	3.47
Raihenburg	2i)21	3.26
Videm-Krško 30.36		3.17
Brežice	21.12	3.00
Zagreb	22,13	2.00
»Sokol«—Šiška. V nedeljo, dne 10. t. m. je imel šišenski Sokol priiko pokazati napredni šiški sadove svoje vzvišene vzgoje. Po povorki, ki se je vila po Sjšenskih ulicah ob sviranju vojaške godbe ter ob viharnem pozdravljanju gledalcev. Je sledil nastop vseh telovadnih oddelkov. Vsi oddelki so vaje izvajali izborno in točno, za kar 90 želi mnogo odobravanja. Bratu načelniku Hribarju, neumornemu šišenskemu Sokolu, iskreno častitamo, ravno tako tudi brrtu Černetu za krasno naštudirane tečke: U boj, Štu čutiš, visoke skupine ter vaje z gorečimi kiji. Vsem sodelujočim pa kličemo krepki Zdravo!______________________
iz strankarskega življenja.
NRS. Redna seja Mestnega Radikalnega odbora v Ljubljani, ki bi se imela' vršiti V torek, 11. t. m. odpade. — Tajništvo.
Gospodarstvo.
poSifika tir. SMadinoviča.
O finančni politiki dr. Stojadinoviča se je mnogo govorilo in pisalo in sicer za in proti Če pa se jo presoja objektivno, potem se pride do sledečih rezultatov.
Glavni vzroki obrezcenjenja dinarja so: vojna s svojimi posledicami, inflacija, prekomerna uporaba kreditov, proračunski deficiti, zadolženje pri Narodni banki, zamenjava kronskih bankovcev in pa pasivnost našega narodnega gospodarstva. Vse to je zrušilo naše finance. Treba bi bilo izvršiti ogromno dela na gospodarskem in polit, polju, da bi se vsi ti vzroki odpravili. Na gospodarskem polju se je tudi v resnici mnogo storilo, kljub temu pa ni bilo mogoče preprečiti daljnega padanja dinarja. Dokaz, da je bila naša finančna politika slaba. Pa dobra niti ni mogla biti. ker se je splošno smatralo, da je edin vzrok padanja dinarja špekulacija in se je zato podvze-malo korake samo proti špekulaciji. Vse vprašanje je bilo postavljeno na nemogočo podlago. Mešali' sta se dve stvari: vzroki nizke vrednosti dinarja in pa posledice neurejene finančne politike. V tem razpoloženju so se vršili oni obupni poskusi, da se z zlatom, ki smo ga dobili od Avstro-Ogrske banke in z dolarji Blairovega posojila umetno dvigne kur* dinarja. Polom je bil tedaj neizbežen.
Tu se pričenja politika dr. Stojadinoviča. Ker je spoznal dr, Stojadinovič, da je nemogoče vzdržati fiktiven kurs dinarja, je pustil, da je dinar padel. Za marsikoga je bilo mogoče to neprijetno, toda tega se ni dalo preprečiti Ko je padel dinar v Curihii na 5, se je počel polagoma dvigati. Začela se je nova etapa finančne politike. Država se ne vmešava več v denarno trgovino, temveč samo regulira devizne posle. Istočasno se pričenja deflacijska politika. Ta politika je imela brez dvoma svoj uspeh. Dosegla se je stabilizacija dinarja, kar je bilo za naše gospodarstvo največje važnosti. Daljna posledica te politike je bilo uravnoteženje državnega proračuna. Jasno pa je, da je imela deflacija tudi slabe posledice, zlasti pri nas, kjer vlada veliko pomanjkanje denarja.
V novi finančni literaturi se je veliko obravnavalo vprašanje deflacije ln mnogo kritikov je ostro napadalo deflacijsko politiko. Tudi pri nas ni dala deflacijska politika onih rezultatov, katerih je javnost pričakovala. Čeprav se je dinar dvignil na 6.50 do 7.—, vendar ni draginja padla, temveč se nasprotno povečala. Izgleda sicer absurdno, toda resnica je. da so danes cene za 15 odstotkov večje ko tedaj, ko je bil vreden dinar na curiški borzi samo 5 santimov. Res je nadalje tudi to, da je sedaj gospodarska kriza mnogo večja ko preje.
Kljub vsemu temu pa je treba sedanjo politiko nadaljevati. Ne sicer zato, ker bi bila ta politika idealna, temveč zato, ker je kot prehodna finančna politika najboljša. Nobenih novih eksperimentov ne smemo več delati, temveč na podlagi sedanjega stanja je treba I2vesti denarno reformo. — (Po beograjskem »Pokretu«.)
Poziv vsem razstavllalcem. Slavnostna otvoritev letošnjega velesejma se vrSI v petek dne 15. avgusta ob pol 10. uri dopoldne. Opozarjamo še enkrat vse razstav-IJalce, da bodo Ja sigurno v četrtek dne H t. m. zvečer z opremo svojega prostora popolnoma gotovi. V petek po sedmi uri zjutraj se ne bo pustilo več dovažati blaga na sejmišče, ne delati po paviljonih. Pol gotove koje med otvoritvijo niso v čast in v Interesu tvrdke — zamudnik«.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
OPOZARJAMO
vse 88. trsove«, obrtnike, gostilničarje, i. t. d.
da bo (shajal
o priliki IV. vzorčnega velesejma v Uublianl
»NARODNI DMVfflK"
v zelo Domnoieni nakladi ter se priporočamo za pravočasno prijavljanje oglasov.
soč frankov, da odide in se ne vrne nikdar Vft Bila je vesela, da je odšel, predno je poskušal U vesti pred kratkim izrečeno grožnjo, da jo P-prvi priložnosti ubije. Dejala je, da bi si ne 111 gla misliti vaše roke, omadeževane s krvjo nega brata, kajti ona res z ljubeznijo vas in ne skriva tega prav nič pred svojinj s progom. Zdi se mi, da prav nič ne dvomi> da vaše vprašanje z Nikolajem konča krvavo. grof je bil tega mnenja in je dejal, da bi bil res'" ment Rokofov potreben, če bi hoteli ubiti va • On ima zelo zdravilno spoštovanje pred va hrabrostjo.
Poklican sem nazaj na mojo ladjo. Cez dva dni odpluje r zapečatenim ukazom iz Havra. , mi hočete pisati, pošljejo pismo za menoj. vam bom, kakor hitro mi bo mogoče.
Vaš udani prijatelj
Pavel d’Amot
»Bojim se,« je polglasno dejal Tarzan, »da vrgla Olga tistih dvajset tisoč frankov v v0“°‘*gj Večkrat je prebral oni del pisma, ki je P^r0 o razgovoru 7 Jane Porter. Zraven je bil žalost, in vendar srečen.
Sledeči trije tedni so potekli mirno, brez kih dogodkov. Večkrat je Tarzan videl skrivno^ nega Arabca. Sem in tja je spregovoril tudi s ročnikom Gernoisem, toda izvedeti ni česar, kar bi pričalo o vohunstvu ali o so^TB proti njemu.
Od dogodka v jedilnici hotela pri Anma^e . Je Gernois, ki že itak ni bil prisrčen, Tarzana • bal in ob redkih prilikah, kadar je bil P1'1*1,0.*, biti ž njim v družbi, se je vedel naravnost ^ VTažno proti njemu.
za njim Lz Sid bel Abbesa. To pismo je odprlo v njegovem srcu zopet staro rano, ki bi jo rad pozabil, toda žalostilo ga ni, da mu je prijatelj pisal, ker se je še zmirom za vse zanimal, kar mu je ta sporočil. Pismo je sporočalo sledeče:
Moj ljubi Jean!
Odkar sem vam zadnjič pisal, sem bil v Londonu po opravkih. Ostal sem le tri dni tam. Ze prvi dan sem nenadoma srečal v ulici Henriette nekega vašega starega prijatelja. Gotovo bi ne uganili, kdo je bil. Nihče drugi kakor Mr. T. Phi-lander! Dvomili bodete in vendar je res. Moral sem ga spremiti v hotel, in tam sem našel tudi druge: profesorja Arhimeda O. Porterja, mis Porter in orjaško zamorko, Esmeraldo, služkinjo mis Porterjeve, ki se je gotovo še spominjate. Dočim sem sedel pri njih, je prišel tudi Clayton. Poroka bo kmalu, najbrže v. najkrajšem času in zdi se mi, da dobimo že v prihodnjih dneh poročno naznanilo. Z ozirom na smrt njegovega očeta, se bo poroka vršila brez hrupnih slovesnosti in povabljeni bodo le najbližji sorodniki.
Ko sem ostal z mr. Philandrom sam, se je stari gospod razgovoril. Povedal mi je, da je mis Porter poroko že trikrat odložila. Zdelo se mu je celo, da ne želi Claytona za moža, toda tokrat bo stvar menda resna.
Vsi so povpraševali po vas in jaz nisem po vaši želji ničesar povedal o vašem pokolenju in sem govoril le o sedanjih vaših poslih.
Mis Porter se je zanimala za vse, kar sem pripovedoval o vas in je tudi marsikaj vpraševala. Zdi se mi, da ni bilo posebno plemenito od mehe, da sem ji tako živo naslikal vaš sklep, da se vrnete nazaj v džunglo. Pozneje mi je bilo žal, ker sem videl, da se je zelo oplašila nevarnosti, v katere se hočete podati. »In vendar — ne
vem,« je dejala, »tu je končno vendarle več nesrečnih slučajev, kakor jih pa nudi džungla. Tarzan hoče živeti svobodno življenje. In tam je podnevi tako krasen mir in toliko izbrane lepote. Čudili se bodete, da govorim tako jaz, ki sem vendar toliko strašnega doživela v gozdu. In vendar si včasih želim tja nazaj, ker sem doživela tam najsrečnejše trenutke svojega življenja.«
Neizrečno žalosten izraz je počival na njenem licu, ko je to pripovedovala, ker ji je bilo očividno znano, da poznam vašo skrivnost. In to naj bi bila pot, po kateri vam je poslala poslednje sporočilo svojega srca, ki zvesto hrani spomin na vas, dasi zdaj nekdo drug razpolaga ž njim.
Clayton je bil pri vsakem govoru o vas nervozen, vendar se je prijazno izražal o vas. Zdi se mi, da sluti resnico.
Tennington je prišel h Claytonu. Kakor veste, sta velika prijatelja. Zdaj namerava pod-vzeti zopet eno svojih brezkončnih potovanj na ladji in je povabil celo družbo s seboj. Poskušal je pridobiti tudi mene. Objadrati hoče celo Afriko. Dejal sem mu, da me popelje nekoč s svojo dragoceno igračo in svojimi prijatelji še na dno morja, ker ni njegova ladja noben parnik ali vojna ladja.
Predvčerajšnjem sem se vrnil v Pariz in srečal grofa in grofico de Conde pri konjskih dirkah. Vprašala sta po vas. De Conde je res poln zanimanja za vas. Niti najmanjše stvari vam ne bo očital. Olga je lepa kakor še nikoli, toda zdi se mi malce potrta. Mislim, da ji bo slučaj z vami nauk za celo življenje. Bila je sreča za vas in za grofa, da ste bili vi zapleteni v ta dogodek, ne pa kakšen brezvestnež.
Prosila me je, naj vam sporočim, da je Nikolaj zapustil Francijo. Plačala mu je dvajset ti-
IN SVET
»Napad je veljal meni,« je odvrnil Tarzan, »in vsled tega nisem hotel vas zaplesti v to zadevo. In obenem bi ne mogel izpostaviti vašo hčer nevarnosti.«
Kadur ben Saden je zmignil z rameni. Ni mu to bilo všeč, da so ga izključili od boja.
Prasko, ki se je odigrala tako blizu Bu Saada, so Culi v mestu. Od tam poslana stotnija vojakov se je kmalu srečala s Tarzanom in njegovimi spremljevalci. Častnik jih je vprašal, kaj so pomenili streli.
»Imeli smo opravka s peščico roparjev,« je odvrnil Kadur ben Saden. »Dva od naših, ki sta zaostala, so napadli, toda ko smo prišli mi, so se razpršili. Zapustili so dva mrtveca. Od naših ni bil nihče ranjen.«
Zdelo se je, da je častnik zadovoljen s tem odgovorom. Ugotovil je imena potujočih in odpeljal fvoie ljudi na kraj boja, po trupla padlih.
Šejk je povabil Tarzana k sebi, toda ta se je izgovoril, da mora zaradi svojih opravkov stanovati v gostilni. Pač mu je obljubil, da ga obišče.
Dva dni pozneje je odjahal Kadur ben Saden s svojimi spremljevalci proti jugu. Šejk je prosil Tarzana, naj ga spremlja, in tudi njegova hči se je priključila tej prošnji. Toda Tarzan se je opravičil, češ, da ga zadržuje njegova dolžnost, da pa jim bo pozneje sledil, če bo le mogoče. Morali so se zadovoljiti s to obljubo.
Tarzan je skoro cela ta dva dneva preživel pri Kadur ben Sadenu in njegovi hčerki. 2ivo ga je zanimala rasa smelih vojščakov in rad je porabil priložnost, spoznati življenje in običaje teh ljudi. Pod vodstvom temnooke deklice je že pričel govoriti par besed njihovega jezika.
Bilo mu je res žal, ko so odjahali njegovi prijatelji in odločil se je za kratek sprehod. Njegove oči so jim sledile, dokler jih je mogel videti.
Ti ljudje so pripadali narodu, ki je bil čisto po njegovem okusu. Njihovo divje življenje, polno težkega dela in nevarnosti je bilo njegovi poldivji naravi veliko bolj všeč, kakor pa pomehkužena kultura velikih mest, ki jih je doslej obiskal. To je bilo življenje, ki je celo presegalo ono v džungli, kajti tu je imel tudi družbo ljudi, resničnih ljudi, ki so zaslužili spoštovanje in vendar je bil tako blizu divje prirode, ki jo je tako ljubil. Odločil se je, da opusti svoje mesto, ko izpolni svojo nalogo in se vrne k plemenu Kadur ben Sadena.
Ko so prijatelji izginili v daljavi, je odjahal počasi proti Bu Saadi.
Prednja stran gostilne »Pri mali Sahari«, kjer je Tarzan stanoval, je obstojala iz sobe za goste, dveh jedilnic in kuhinje. Soba za goste je bila zvezana z obema jedilnicama, od katerih je bila ena odmerjena Častnikom garnizije.
Ko se je Tarzan vrnil, je šel v sobo za goste. Ker je bilo še zgodaj, zjutraj, so gosti še zajutrko-vali. Toda ko je slučajno pogledal v oficirsko sobo, je opazil tam poročnika Gernois. Sedel je pri mizi in baš je pristopil k njemu belo oblečen Arabec in mu nekaj šepetal v uho. Potem sta se oba odstranila skozi druga vrata.
To bi ne bilo samo po sebi prav nič nenavadnega, toda dočim se je Arabec sklonil k poročniku, Je Tarzan opazil, da nosi levo roko v obvezi.
Numa »el Adrea«.
Isti dan, ko je Kadur ben Saden odjahal na jug, }e dobil Tarzan d’Arnotovo pismo, ki so ga poslali
Udruienfe fugosloveicskih novinarjev, sekcija Ljubljana, jnvlja svojim članom tužno vest, daje njegov redni član, gospod
Miha Moškerc
„Puch“ 5 ks. v dobrem stanju se vsltd odpotovanja proda za 5 200 Din. jamski trg 198, Zelena Jama. Ljubljana
znamke „Iliriia“, štev navolo In volno dobro ohr se ugodno pioda. Na »f cena pri Angela Valter, štev. 220
urednik »Slovenca*
dne 11. t. m. zjutraj po dolgi bolezni preminul.
Pogreb pokojnika bo danes, v torek, ob 17. uri iz poslopja Zadružne zveze, Dunajska cesta.
Ohranimo mu blag spomini
Ljubljana, 11. avgusta 1924.	Odbor.
kupuje Sever A Komp Liubliana. Wolfova ulica.
iščem lokal na prometnem kraju, ako mogoče s stanovanjem bilo na dežeii ali v mestu. Ponudbe na Alojz Jager, krojač. Laško.
boljša, m'.a'ša, išJe boljši rodbini, (tudi < vest*,l Ponudbe pod „Pridna na upravo lista
došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljub Ijana.
izučen v manufaktura! In špecerijski stroki, vojaščine prost, Išče mesta za tako), kierkoli Gre event. tudi fa potnika. Po nudbe pod ,,Pošten“ na upravo lista
v 111 nadstropju (llft) takoj in v I nadstropju s 1. novembrom odda Pokojninski zavod v Ljubljani.
Popolnoma varno naloilte denar v
manjši, blizu državnega rudnika se odda Istotam se sprejme natakarioo, k) položi 5000 Din kavcije. Naslov v upravi lista
MIO. I.
ki posluje v novopreurejenih prostorih
v Liubllani, Mestni trg štev. 6.
Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% do 10%, ter lih Izplačuje tako) brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema ceslje in InkasO faktur.
za izbol|šanje male trgovine v dobrem industrijskem kraju, proti odplačilu v 10 mesečnih obrokih po 200 Din in obresti 25°/#, ubogemu invalidu z 100V0 de lanezmožnosti. Ponudbe na u-pravo lista.
v Visi, pripravno za vsako obrt, posebno za trgovce in gostilničarje, radi družinskih razmer na prodaj. Naslov v upravi Usta.
posojiln se išče, event. s« odstopi tudi stavbena parcela. Naslov v upravi lista.
prvovrstna moč, e večletno prakso (oženjen, starost 30) ki ima vesel|e posebno do poljedelstva in živinoreje, Išče primerno mesto za jesen ali novo leto. Ponudbe |e poslati pod ,,Ekonom'*, na upravo lista
2V, konjskih sil močan dinamo. Rabljen samo 1 leto. Cena po dogovoru. Alojti) Vrhovec, Zu-iemberk	.____________
Pohištvo
za velika dela, s F govoru, ter hrano m v hiši, sprejme ta Ribezel, krojač, D< niku.
vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedHne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah
Josip Andlovič,
>tre|no mizarstvo Karlovška cesta itev. 22.
zaloga pohištva.
Komenske ta ulica Itev. 28
do 200m2 zemlje na periferiji takse prosta, se zelo po ceni mesta. Ponudb« c navedbo cene proda. Na ogled in cena: Grajš-na upravo lista pod „Dom“. čina pri Sv. Duhu, Škofja Loka.
E. L BULWER, Poslednji dnevi Pompelev. roman, »Splošna knjižnica« št. 24—25 — I. del vez. Din 36'—, broš. Din 80-—. II. del (v tisku).
L. N. TOLSTOJ, Kreuuerjeva sonata, rom. str. 136 ►Spl. knjiž.« št. 22 - Vez Din 20. broš. Din 14.
J. zeyer, Oompail In komurasakl. japonski rom.,
atr. 154. »Spl. knj.« it. 20. Vez. Din 20, broš. Din 14.
a. siC, Kmečke Mie In njih oprava na <Soren|
Skem. (Slovanski narodni slog) mapa na finem papirju Din 90. Luks. izdaja na finem kartonu Din 140.
Zahtevajte cenik!
0. zupancic, Veronika Oesenllka, tragedija,
str. 185 — »Sploina knjižnica« štev. 28 — V**. Din 32'—, broš Din 25 —, finejša izdaja celo platno Din 66’ pol platno Din 60'—, broš. Din 62-—, luksuzna izdaja, v usnje vezana Din 130’—.
F. ERJAVEC, Brezposelnost In problemi skrbstva za brezposelne. 80 str. »Splošna knjižnica« štev. 27 — Vez. Din 17'— broš. Din 12'—.
L. ANDREJEV, Črne maske, drama, str. 82 — »Sploina knjiž.« št. 28 — Vez. Din 17-—, br. Din 12’—
Najboljša kolesa in šivalni stroji
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
Josipa Petelinca, znamke Gritznerin Adler
Liubliana
ob vodi poleg Prešernovega ipom«i»*^
Zahtevajte cenik!
To In ono.
SENZACIJONAL NE IZJAVE NARAVOSLOVCEV.
V	belgijskem mestu Liege se je vršil te dni kongres naravoslovcev, ki so poročali o -lovih iznajdbah. Izvajanja naravoslovcev so bila nadvse zanimiva in nekatera naravnost senzacijonelna.
Tako je poročal francoski učenjak Bar-bier, da je iznašel preparat, s katerim je mogoče ozdraviti jetiko. Preparat se pridobiva Iz soka orhidej. Poskusi so dokazali, da prinaša novo sredstvo v lažjih slučajih popolno ozdravljenje, v težjih pa ustavi napredovanje bolezni. Pariški zdravnik se je v potrdilo uspešnosti svoje iznajdbe skliceval na celo vrsto zdravnikov, ki so z uspehom preizkusili njegove preparate.
še bolj senzacijonelno pa je uplivalo odkritje belgijskega učenjaka Bellota, ki je govoril o potopu, ki grozi človeštvu. Večina ljudi, je dejal učenjak, misli, da je zemlja samo enkrat prestala vesoljni potop. To mnenje je zmotno. Nič manj ko 32 krat je zemljo obiskala ta katastrofa. Vedno, kadar je prišlo naše solnce v območje kozmične megle, le nastal na naši zemlji vesoljni potop. Morja so tedaj preplavila zemljo in vse geolo-
gične tvorbe zemlje so bile spremenjene. Ta katastrofa je našo zemljo zadela že 32 krat. Ni Izključeno, da se je nahajala sedanja Evropa nekoč v Tihem oceanu. Zato je mogoče, da bo tekom stoletij zemljo zopet zadela slična katastrofa.
Astronom Berunet je govoril o starosti naše zemlje in solnca. Preje so bili astronomi mnenja, da je naše solnce staro več sto milijonov let. Po mnenju Beruneta pa je ta misel zmotna, kajti starost solnca znaša komaj tri milijone let. Novi računi so dalje dognali, da je največja hitrost, s katero se premikajo planeti, 1300 kilometrov na sekundo.
Francoz Chapial je govoril o pomenu radija za kmetijstvo. Radio aparati bodo povzročili novo epoho v kmetijstvu. Potom te nove iznajdbe bo kmetovalec v stanju, da bo vselej znal, kako vreme se obeta. Kmetovalci bodo torej vedno znali, če pride dež ali solnčno vreme. Na ta način bomo mogli svoja dela v pravem času dovršiti. Seveda bo še nekaj časa preteklo, predno bomo prišli tako daleč, da bo imel vsak kmetovalec doma svoj radio-aparat.
: Če gospodarja ni doma. Poljski poslanik v Budapešti je odpotoval za več tednov na dopust. Da ne bi tega nikoli storil! Zakaj za časa njegove odsotnosti je uporabljal stanovanje poslanika njegov sluga. To-
da to ni bilo najhujše, če bi samo sluga uporabljal stanovanje. Toda sluga je imel svojo znanko, neko lahkoživo dekle in skupno ž njo je prirejal v stanovanju poslanika divje večere, katerih so se udeleževale vse prijateljice njegove ljubice. Pilo, pelo in plesalo se je, da je bilo veselje. Ce pa je zmanjkalo denarja, pa so prodali par stvari iz stanovanja poslanika. Ko je ljuba znanka sluge čutila, da se bliža nesrečni čas, ko se ima poslanik vrniti, je hitro pospravila poslanikovo obleko in z njo za vedno izginila. Ko se je poslanik vrnil, je bilo njegovo stanovanje skoraj prazno. Slugo so zaprli, zabavno tičico pa iščejo brez uspeha, ker pravi sluga, da je ne pozna.
: Živa tovarna krvi je neki Patrik Boy-deri, ki živi v Montrealu v Kanadi. Zdravniki so konstatirali, da ima preveč krvi in da je zato nevarnost, da ga zadene kap. Njegovo stanje, ki je postalo brezupno. V tem pride Patriku sijajna misel. Pisal je zdravniku, ki se je bavil s transfuzijo krvi in mu sporočil, da je prava fabrika krvi. Zato je pripravljen ponuditi se zdravniku za redno oddajanje krvi. Ker deluje njegova tovarna dobro, je pripravljen oddajati kri po znižani ceni. Zdravnik je njegovo ponudbo sprejel in Patrik je bil takoj prepeljan v zdravnikovo bolnico. V kratkem času mu je bila 52 krat
odvzeta kri. Pri tem se godi Patriku sijajno. Prvič je popolnoma ozdravel, drugič je v tem času .zaslužil za odvzeto kri 5200 dolarjev in tretjič so ga nagradili še bolniki, katerim je s svojo krvjo podaljšal življenje. Ja, marsikdo bi hotel biti taka tovarna krvi.
DRZEN BEG SKRIVNOSTNEGA ITALIJANA IZ ZAPORA V MARSEILLU.
Pred sedmimi leti se je seznanila v To-cre Annunziata gospa Klementina Esposito
—	ki stanuje sedaj s soprogom in sinom v Marseillu — z nekim individujem, ki si je dal ime Alberto Ninelli. Pred dvema mesecema sta znanca srečala v Marseillu.. Kmalu se je gospa Esposito tega srečanja kesala, zakaj Ninelli jo je začel nadlegovati z ljubezenskimi ponudbami. Silil jo je, naj zapusti soproga in sina ter sledi njemu. Slednjič je prišlo tako daleč, da ji je zagrozil s smrtjo. Prestrašena gospa ga je ovadila policiji.
Ninelli je namreč srečal gospo na ulici ter ji zagrozil s samokresom. Izkoristil je nato njen strah ter se polastil njene listnice, ki je vsebovala tritisoč frankov v papirju, nakar jo je kar najhitreje odkuril.
Aretirali so ga na trgu d’ Aix in izročili so ga sodišču radi tatvine, grožnje s smrtjo z orožjem, nošnje prepovedanega orožja in
prepovedanega povratka v Francijo. Izkazalo se je namreč, da je bil pod imenom Uio-vanni Siga že na Francoskem, kakor tum
doma, na Italijanskem, kaznovan. I oda preu preiskovalnim sodnikom je obdolženec tr da se zove Emilio Sanino. Dva dni kasn j pa ga je pravi Emilio Sanino postavil na ia • Nato je rekel, da je 34 letni Carlo Pino, to italijanski generalni konzulat, pri kat®r®‘" * se informirali, je dejal, da je Carlo Pino dve leti mrtev.	.	....
Dne 9. t. m. je dal preiskovalni sodmK
privesti obdolženca predse, ter mu je! naz5 nil, kaj je konzulat odgovoril, toda rseu Pino je odgovoril: »Gospod sodnik, citaj torej pismo, ki sem ga dobil iz Italije!«
Ko je začel sodnik vročeno mu pismo tati, je planil jetnik na mizo med 5«“”. in njegovim zapisnikarjem, je prevrnil criu* nike, telefon, akte itd., skočil proti oknu, J odprl in se vrgel iz visočine prvega n stropja na dvorišče. Strahoviti padec w stal kakega poštenega rodbinskega 0 življenje, jetnik pa ni dobil niti najman poškodbe ter je naglo zbežal- Vsa poliču sedaj na nogah in ga zasleduje.______
Nsroealte »Narodni Dnevnik *